PRAVNI ČLANEK - 5.12.2017
dr. Samo Bardutzky
Prispevek obravnava vprašanje usode državljanov, ki so se ob referendumski odločitvi, da Združeno kraljestvo (ZK) izstopi iz EU, znašli v negotovem pravnem položaju. Niti ZK niti EU nista ponudili enostranske zaveze, da se položaj državljanov v smislu pravice do bivanja, dela, socialnih storitev itn. ne bo spremenil.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 5.6.2018
piše: dr. Nataša Pirc Musar, odvetniška družba Pirc Musar
Dan D ali dan groze za nekatere je mimo. Ja, o 25. 5. 2018 govorim, o dnevu, ko smo morali začeti uporabljati Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov oz. kot ji ljubkovalno rečemo – GDPR. Ena od obveznosti mnogih upravljavcev zbirk osebnih podatkov je tudi imenovanje pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (DPO – Data Protection Officer).
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 27.3.2018
piše: Vesna Cukrov, odvetniška družba Cukrov
Objavljeno v Svetu Kapitala, prilogi častnika Delo
Odločitev Vrhovnega sodišča glede referendumske kampanje ni usodna za projekt "Drugega tira". Sodišče ni presojalo ustreznosti projekta in le-ta je izvedljiv na zelo različne načine. Investicija je za gospodarstvo nujna in za vsa vprašanja obstajajo številne rešitve. V članku so ponujeni odgovori za njegovo kvalitetno izvedbo.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 27.2.2018
dr. Jadranka Sovdat, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Evropska Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin obvezuje države pogodbenice, da v vsakem posameznem primeru spoštujejo konvencijske pravice in za njihovo udejanjanje uveljavijo učinkovita domača pravna sredstva.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 26.9.2017
Andrej Gerjevič, spec., vodja kakovosti v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, sodni izvedenec, vir: Zbornik - Izvedenstvo v teoriji in praksi
Na podlagi pobude o presoji ustavnosti drugega odstavka 249. člena Zakona o kazenskem postopku, je ustavno sodišče leta 1998 izdalo odločbo, s katero je močno poseglo v delovanje takratnega Centra za kriminalističnotehnične preiskave, predhodnika današnjega Nacionalnega forenzičnega laboratorija.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 15.5.2018
piše: dr. Miha Šepec, docent, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta
V prispevku se ukvarjam z analizo kaznivega dejanja davčne zatajitve in se sprašujem, na kakšen način je bit tega kaznivega dejanja vezana na davčni postopek. Ali je kaznivo dejanje davčne zatajitve obligatorno vezano na davčni postopek – je opredelitev kaznivega dejanja davčne zatajitve tako le blanketna določba, ki nas napotuje na davčne predpise, ali to ne drži in lahko sodišče v kazenskem postopku zanemari ugotovitve davčnega organa in ravna kot neke vrste korektura davčnega postopka?
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 19.9.2017
piše: dr. Aleš Galič
Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) ne spreminja izhodišč in temeljne strukture v ureditvi pravdnega postopka. Napovedani so bili daljnosežni posegi v ustroj pripravljalnega postopka ter odgovornosti strank in sodišča za zagotovitev koncentracije glavne obravnave, vendar od teh napovedi na koncu – predvsem zaradi nasprotovanj Odvetniške zbornice Slovenije oziroma odvetnikov – ni ostalo veliko.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 13.2.2018
dr. Saša Zagorc, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Na podlagi Ribičičevega »evropskega trikotnika« je glavnina prispevka namenjena preverjanju, ali bi lahko bile človekove pravice v evropskem pravnem prostoru v nekaterih primerih kršene zaradi sistemsko pogojenih pomanjkljivosti v izrazito kompleksni soodvisnosti sodnih gremijev in specifične pravne narave nadnacionalnih entitet, še zlasti Evropske unije.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 7.11.2017
dr. Neža Kogovšek Šalamon
Paradoks reševanja problema izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je v tem, da rešitev težav še nikoli ni bila tako blizu in hkrati tako daleč. Več kot je narejenega v smeri poprave krivic, manj možnosti je, da bi bil problem kdaj celovito naslovljen. Storjeni koraki so premajhni, da bi lahko odpravili posledice ali kompenzirali škodo, ki je bila z izbrisom povzročena. Vsak storjeni korak še nekoliko zmanjša verjetnost za celostno obravnavo posledic izbrisa, saj problemu odvzame ostrino, kopičenje manjših mehanizmov za popravo krivic pa daje vtis, da se problem rešuje.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 10.10.2017
Jasna Murgel, doktorica pravnih znanosti, poslanka Državnega zbora RS
Državni zbor je 16. julija sprejel ZOPOPP. Zakon so predlagali poslanci skoraj vseh poslanskih skupin in s prvopodpisano poslanko dr. Jasno Murgel.
Prva leta otrokovega življenja so usodnega pomena za njegov nadaljnji razvoj, tako za biološki, telesni, kognitivni in socialni, kot tudi za razvoj osebnosti. Izsledki raziskav enoznačno kažejo na izjemen pomen tega zgodnjega obdobja za otrokovo kakovost življenja.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 3.10.2017
Nana Weber, dr. pravnih znanosti, odvetnica v Ljubljani
Delodajalci v praksi dodatke velikokrat vštevajo v osnovno bruto plačo, kar je bilo do nedavnega možno. Spremenjena sodna praksa daje možnost delavcem, da za zadnjih pet let zahtevajo vračilo razlike med osnovno plačo brez obračunanih dodatkov do osnovne plače z obračunanimi dodatki, s prispevki in akontacijo dohodnine.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 12.6.2018
dr. Mitja Žagar, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
V osemdesetih in v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v Sloveniji in svetu potekale intenzivne razprave o demokraciji, demokratizaciji, tranziciji in institucionalizaciji demokracije ter o prihodnjih trendih razvoja. To je bil čas optimizma, upanja in velikih pričakovanj, ki se niso uresničila.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 6.3.2018
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Po podatkih OECD je 29 % celotne javnofinančne porabe namenjene za javna naročila, pri čemer predstavljajo javna naročila v zdravstvu drugo največje področje porabe (več kot 9 % BDP). Ob tem je od leta 2009 dalje v 11 od 35 držav članic OECD opazen upad odhodkov na prebivalca za kritje potreb v zdravstvenem sektorju.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 23.5.2018
dr. Vera Kržišnik - Bukić, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Avtorica analizira pred- in poplebiscitarni odnos države do skupnosti razmeroma zelo številnih pripadnikov narodov po izvoru z območja nekdanje Jugoslavije, ki so po njenem razpadu ostali v Sloveniji.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 10.4.2018
piše: mag. Andreja Sedej Grčar, sodnica, Okrožno sodišče v Ljubljani
S sedaj veljavno novelo KZ-1C se je opis kaznivega dejanja davčne zatajitve precej spremenil. Lahko rečem, da se je obseg inkriminiranih ravnanj razširil. K temu dejstvu je po mojem mnenju doprinesla pretekla sodna praksa. Opis inkriminiranih ravnanj se je bistveno razširil in obsega zatajitev različnih vrst davčnih in drugih obveznosti.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 5.9.2017
piše: Boštjan Špec, vir: revija Odvetnik, številka 3(81)/2017
Če primerjamo zakonski opredelitvi izločitvene pravice v 124. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in v 22. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP),1 je bila ta v ZPPSL opredeljena zelo na splošno in kratko kot »stvar, ki ne pripada«, ZFPPIPP pa je glede opredelitve pojma izločitvene pravice veliko bolj natančen.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 20.2.2018
Saša Sever, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah je akt primarnega prava EU. Čeprav na podlagi prvega odstavka 51. člena posamezniki lahko uveljavljajo temeljne pravice zoper EU ali njene države članice, se ob razlaganju Listine z vidika splošnega načela prepovedi diskriminacije na podlagi starosti prvi odstavek njenega 21. člena uporablja v zasebnopravnih sporih.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 30.1.2018
dr. Sebastian Nerad, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
V Sloveniji je pozitivna normodajna funkcija ustavnega sodišča zelo poudarjena. Na državni ravni je ustavno sodišče poleg zakonodajalca poglavitni tvorec prava.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 8.5.2018
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Če je še pred leti veljalo, da je vodenje postopkov oddaje javnih naročil zgolj ena izmed »obskurnih« nalog v okviru javne uprave, v zadnjem desetletju postaja vse bolj jasno, da gre pri javnem naročanju za več kot le za izvajanje predpisov o oddaji javnih naročil.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 9.1.2018
mag. Gaja Ana Pavliha
Reševanje odvetniških etičnih izzivov je pogosto zahtevno, saj pri tem v odvetniku poteka boj med pravom, poklicno etiko, lastno vestjo, pravnim občutkom, splošno etiko in drugimi vidiki. Pri tem poštena pot pogosto pomeni tudi daljšo in težjo pot. Dandanes se nam neredko zdi, da so moralne in etične razsežnosti (pre)hitro poteptane v zameno za dobiček, družbeni ugled ali kako drugo osebno korist. V ospredju sta pogosto predvsem individualizem in posledično boj za lastno preživetje, ne glede na ceno, ki jo tovrstno obnašanje zahteva.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 20.3.2018
piše: dr. Nataša Pirc Musar, odvetniška družba Pirc Musar
Če novi zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ne bo sprejet pravočasno, to ne pomeni nič dobrega. ZVOP-1 je namreč usklajen z Direktivo 95/46/ES iz leta 1995, ki jo je GDPR (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se ga začne uporabljati 25.5.2018, razveljavil. ZVOP-1 bo tako postal predpis, ki je zastarel in je v mnogih delih v popolnem nasprotju z GDPR.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 21.11.2017
Nana Weber, dr. pravnih znanosti, odvetnica v Ljubljani
V praksi niso redki primeri, ko zapuščinsko sodišče ugotovi, da po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja, in odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi. Velikokrat se pozneje najde neko premoženje, kar povzroča težave predvsem dedičem, ki v tem primeru odgovarjajo za dolgove zapustnika. Avtorica obravnava navedeno problematiko in predlaga ustrezne rešitve.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 28.11.2017
dr. Dragica Wedam Lukić
Iz odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije izhaja, da ne presoja neodvisnosti sojenja samo na podlagi subjektivnega kriterija, to je, ali je bil sodnik v konkretnem primeru dejansko nepristranski, temveč tudi po objektivnem kriteriju, to je, ali so bile v postopku zagotovljene varovalke, da je bil izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 14.11.2017
dr. Franc Grad
Pravna ureditev volitev je eden najpomembnejših delov pravnega temelja demokratičnega oblikovanja državne oblasti, saj praviloma odločilno vpliva na razdelitev politične moči v državi, pa tudi na delovanje države kot celote. Pravna ureditev volitev se precej razlikuje od države do države, še večje razlike pa so glede dejanskega uresničevanja pravne ureditve. Volilni sistemi se tudi pogosto spreminjajo, kar je navadno posledica spremenjenih političnih okoliščin, redkeje posledica razumske presoje.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 17.10.2017
Nana Weber, dr. pravnih znanosti, odvetnica v Ljubljani
V praksi so znani primeri posameznikov, ki RTV naročnine ne plačujejo že dalj časa. RTV v posameznih primerih s pošto poziva, da posameznik izpolni izjavo, da prijavi TV, ali pa izjavo, da TV nima. Zastavlja se vprašanje, kakšne pristojnosti ima RTV, če posameznik izpolni izjavo, da nima TV.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 6.2.2018
dr. Dušan Štrus, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Državni svet je drugi dom slovenskega parlamenta, a je v Ustavi urejen pomanjkljivo. Podnormirana ni samo ustavna, temveč tudi zakonska ureditev Državnega sveta. Na ustavni in zakonski ravni med drugim niso urejena niti razmerja med obema domovoma slovenskega parlamenta. Nastalo pravno praznino zapolnjuje Poslovnik Državnega zbora.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 23.1.2018
dr. Barbara Kresal, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Članek analizira sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) glede pravice do stavke.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 12.9.2017
Nana Weber, dr. pravnih znanosti, odvetnica v Ljubljani
Ustavno sodišče RS je pred kratkim razveljavilo določbe o vročanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu s priporočeno pošiljko s povratnico, saj določba ne zagotavlja, da bo delavec z odpovedjo dejansko seznanjen in bo lahko pravočasno vložil tožbo, zaradi česar je lahko kršena njegova pravica do sodnega varstva. Avtorica se v prispevku ukvarja s praktičnimi posledicami te odločbe in opozarja na pravilen postopek vročanja odpovedi.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 17.4.2018
piše: mag. Ksenija Bukovac, okrajna državna tožilka, Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani
Tožilec mora biti pri pregonu kaznivega dejanja davčne zatajitve pozoren na vse okoliščine kaznivega dejanja in na zakonitost pridobljenih dokazov. Za ustrezno kvalifikacijo kaznivega dejanja mora poznati in upoštevati vse spremembe zakonskega določila in pripadajočo sodno prakso ter oceniti, ali je katero od novejših zakonskih določil za konkretnega storilca milejše. Ker je določilo blanketna norma, je potrebno tudi osnovno poznavanje ustreznih davčnih predpisov, ki to normo konkretizirajo.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 29.5.2018
Boštjan Koritnik, univ. dipl. prav.
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) se sicer že nekaj let ni spreminjal z novelo, kljub temu pa se kar nekaj vprašanj pojavlja in razrešuje sproti. Glede obravnave v upravnem postopku denimo sodna praksa uveljavlja različna pravila in usmeritve, ki jih je treba v izogib nastopu bistvenih kršitev pravil postopka ustrezno spoznati in uporabljati. Javna, ustna obravnava je namreč pri odločanju o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb na področju upravnega prava procesni institut, ki ima v primerjavi z drugimi pravnimi področji specifične značilnosti.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 13.3.2018
dr. Andraž Teršek, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Ustavno sodišče je v ustavni demokraciji enkratna institucija. Razumevanje njegove sistemske vloge, predvsem pa razumevanje tehnike in normativne moči ustavnosodnega pravotvorja je pogojeno s filozofijo ustavne demokracije, temeljnih človekovih pravic in novega evropskega ustavništva.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 19.6.2018
dr. Marko Petek, odvetnik
Kazenskopravno varstvo otrok pred spolnim in drugimi oblikami nasilja je v Sloveniji (formalnopravno) relativno dobro urejeno. V praksi pa se pojavljajo številni problemi, ki jih ne zakonodaja ne institucije ne rešujejo (vedno) ustrezno. Tako prihaja do zlorab in nasilja nad otroki, ki je nemalokrat neopaženo (zavestno ali nezavestno).
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 24.10.2017
Franjo Štiblar, univerzitetni diplomirani pravnik
Pravniki bi morali poznati tudi ekonomsko znanost, če delujejo na tem področju sami, ali pa sodelovati z ekonomskimi strokovnjaki. Po drugi strani pa bi morali tudi ekonomisti upoštevati pravno logično konsistentnost in normativnost okvirov delovanja. Merilu svojega delovanja bi morali legalnosti dodati še legitimnost, kar se posebno v sedanjem času ne dogaja.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 16.1.2018
dr. Nana Weber
Dne 21. marca 2017 je Državni zbor RS sprejel nov DZ. Podlaga za pripravo DZ je bilo besedilo, sprejeto v Državnem zboru RS dne 16. junija 2011, pri čemer so bili v besedilo vneseni nekateri popravki in spremembe, vendar pa DZ ni uredil prej predvidenega področja skupnosti dveh partnerjev istega spola in prepovedi telesnega kaznovanja, ki bo predmet urejanja v drugem zakonu.
Arhiv
PRAVNI ČLANEK - 12.12.2017
dr. Igor Kaučič, vir: M. Žgur, N. Kogovšek Šalamon & B. Koritnik (ur.): Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: liber amicorum Ciril Ribičič, junij 2017, Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor (lex localis)
Predsednik republike lahko najučinkoviteje varuje ustavnost zakonov v postopku njihove razglasitve, ki je klasična funkcija šefa države. V primeru dvoma v formalno ali materialno ustavnost zakona ima možnost zavrniti njegovo razglasitev in sprožiti ustrezne postopke za ponovno presojo zakona.
Arhiv
