Navigacija
Portal TFL

Poslovodno računovodstvo - številka 4, letnik 2019

Poslovodno računovodstvo

Poslovodno računovodstvo je revija s strokovno poglobljenimi prispevki z računovodenja, financ in revizije ter preprečevanja prevar. Zbirka obsega arhiv od leta 2011 dalje. Izhaja 4 x letno.

Strokovna revija
Visoka šola za računovodstvo

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
dr. Branko Mayr

dr. Branko Mayr

Uvodnik

ta številka revije je tradicionalno dvojna številka, saj je bogata s prispevki velikega nabora referentov. Prispevki obravnavajo vsebine prihajajočih konferenc, in sicer:

Branko Mayr, Mateja Gorenc, Lidija Robnik

Branko Mayr, Mateja Gorenc, Lidija Robnik

Nenamenska poraba javnih sredstev kot oblika nezakonite porabe javnih sredstev

Z nenamensko porabo javnih sredstev v nepridobitnih organizacijah, ki se ukvarjajo tudi z pridobitno dejavnostjo se nepravilno prikazuje konkurenca in uporaba javnih sredstev za izvajanje pridobitne dejavnosti. Prepoved nedovoljene uporabe javnih sredstev za pridobitne dejavnosti je sestavina evropskega pravnega reda. Ločeno evidentiranje dejavnosti, ki temelji na strokovnih pravilih stroškovnega računovodstva, zmanjšuje možnost nenamenske porabe proračunskih sredstev. Rezultati raziskave kažejo, da uporaba pravil stroškovnega računovodstva pri ločenem evidentiranju dejavnosti zagotavlja preglednost finančnih odnosov in otežuje nenamensko porabo javnih sredstev.

Borut Bratina

Borut Bratina

Razkritja poslovnih razmerij družbe s svojimi delničarji po ZGD-1

Vse gospodarske družbe v Sloveniji so pravne osebe in zato lahko sklepajo pravne posle tudi s svojimi delničarji. Zaradi konflikta interesov, so ti posli posebej urejeni in omejeni ter jih je potrebno razkrivati. V imenu družbe njene posle vodi uprava, ki družbo zastopa kot zakonit zastopnik. Delničarji po ZGD-1 niso ne lastniki in tudi ne upniki družbe, temveč imajo v družbi članske pravice na podlagi lastništva delnic. Med trajanjem družbe lahko delničarji dobijo od družbe le plačilo deleža v bilančnem dobičku (dividendo) in plačilo zaradi dopustne pridobitve lastnih delnic. V ZGD-1 so posebej urejena razmerja med povezanimi družbami, ki jih je potrebno razkrivati v posebnem poročilu o razmerjih s povezanimi družbami. Pripravlja se tudi sprememba ZGD-1K, ki bo implementirala direktivo EU o pravicah delničarjev. V članku so predstavljene nove določbe, ki urejajo posle s povezanimi osebami.

dr. Lidija Robnik

dr. Lidija Robnik

Prevare pri obračunavanju in vrednotenju neopredmetenih sredstev

Zaradi bistvene značilnosti neopredmetenih sredstev, to je njihova neotipljivost, da fizično ne obstajajo, je računovodenje teh ekonomskih kategorij zelo zahtevno in zahteva dobro poznavanje področja. Napačno pripoznavanje, merjenje in vrednotenje neopredmetenih sredstev vpliva na računovodske izkaze in davčno osnovo organizacije. S pravilnim izkazovanjem neopredmetenih sredstev v računovodskih poročilih vplivamo na različne deležnike, uporabnike in ocenjevalce računovodskih poročil, kot so lastniki, banke, kupci in država.

mag. Darinka Kamenšek

mag. Darinka Kamenšek

Revizorjevo poročanje o objektivni opravičenosti sodil, ki služijo razporejanju prihodkov, odhodkov, sredstev in obveznosti do njihovih virov

Na osnovi Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (ZPFOLERD-1) izvajalci z izključnimi ali posebnimi pravicami ali pooblastili, ki poleg dejavnosti, ki jih opravljajo na podlagi pravic ali pooblastila, izvajajo še druge dejavnosti, vodijo ločene računovodske evidence po posameznih dejavnostih. Za vodenje ločenih računovodskih evidenc po posameznih dejavnostih se uporabljajo sodila. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, temeljijo na računovodskih načelih. Pri razporejanju posrednih stroškov je treba uporabiti sodila, ki temeljijo na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov. Ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe enkrat letno, ob letni reviziji računovodskih izkazov, preveri revizor in poda pisno mnenje. Če izvajalec z izključno ali posebno pravico ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe preveri revizor na podlagi pogodbe najpozneje do konca aprila tekočega leta za preteklo leto. Kaj mora vse revizor pri tej reviziji pregledati, da lahko potrdi sodila natančneje opredeljuje Stališče 10 Slovenskega inštituta za revizijo in Posli opravljanja dogovorjenih postopkov. Namen tega prispevka je podrobneje predstaviti revizijske postopke, njegovo poročilo in najpogostejše težave s katerimi se pri svojem delu revizor srečuje.

dr. Mateja Gorenc

dr. Mateja Gorenc

Sledenje nedovoljenim transakcijam

Preiskovalci prevar so pogosto zadolženi za sledenje nedovoljenih transakcij in osnovnih sredstev. Sledenje nedovoljenih transakcij se nanaša na iskanje ukradene lastnine, prepoznavanja premoženjske koristi in odkrivanje, kdo je prejel nezakonito premoženje. Namen sledenja nedovoljenih transakcij in osnovnih sredstev je dokazati, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da na koncu izterjamo sredstva, ki so bila nezakonito pridobljena. Nezakonit izvor premoženja lahko izračunamo z različnimi metodami, kot so metoda neto vrednosti, metoda izdatkov, metoda analize bančnih pologov itd.

dr. Branko Mayr

dr. Branko Mayr

Normativne in strokovne podlage preglednosti porabe javnih sredstev

V prispevku obravnavamo nekatere strokovne in normativne podlage ločenega evidentiranja dejavnosti in vpliv tega evidentiranja na preglednost finančnih odnosov pri uporabnikih proračunskih virov financiranja. Prepoved nedovoljene uporabe javnih sredstev za pridobitne dejavnosti je sestavina evropskega pravnega reda, ki je bolj ali manj vključena tudi v pravne rede članic Evropske skupnosti. Ločeno evidentiranje dejavnosti, ki temelji na strokovnih pravilih stroškovnega računovodstva, zmanjšuje možnost nenamenske porabe proračunskih sredstev. Uporaba pravil stroškovnega računovodstva terja prilagoditev organiziranosti poslovnega subjekta.

Vanja Maček

Vanja Maček

Neustrezne slabitve kot sredstvo za izvrševanje kaznivih dejanj

Poslovni rezultati družbe vplivajo na njeno vrednost delnice oziroma poslovnega deleža, na podlagi katerih se potencialni vlagatelji odločajo za nakup. Prevrednotenje, torej slabitev knjigovodske vrednosti pomeni, da družba dejansko oblikuje finančne odhodke v določeni višini, s čimer vpliva na kazalnik uspešnosti poslovanja in finančni položaj družbe, posledično tudi na knjigovodsko vrednost delnice ali poslovnega deleža. Na podlagi mednarodnih računovodskih standardov je potrebno pri vrednotenju sredstev uporabiti iste preizkuse prihodnjih gospodarskih koristi na medletne datume kot na koncu poslovnega leta. Z morebitnim izogibanjem obligatornih slabitev, lahko vodstvo družbe vpliva na kapital družbe in s tem zavaja potencialne investitorje pri nakupu vrednostnih papirjev oziroma poslovnega deleža družbe. Forenzično računovodstvo, katerega namen je preprečevanje in odkrivanje prevar ter dokazovanje odkritih prevar in razkrivanje odgovornih oseb nedvomno lahko pripomore k učinkovitejšemu pregonu gospodarskega kriminala.

Tomaž Glažar, univ.dipl.ekon., spec.pod., Sotočje d.o.o., Medvode

Tomaž Glažar, univ.dipl.ekon., spec.pod., Sotočje d.o.o., Medvode

Ločeno evidentiranje dejavnosti v zdravstvu, kot podlaga preglednosti finančnih odnosov

Preglednost finančnih odnosov med javno službo in tržno dejavnostjo je opredeljena v vrsti zakonov in predpisov. Kljub temu izvajalci javne zdravstvene službe ne zagotavljajo preglednosti finančnih odnosov na zadovoljivem strokovnem nivoju. Zasebni izvajalci javne zdravstvene službe ne izkazujejo ločenih rezultatov, čeprav od njih to zahteva Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju dejavnosti. Za boljšo ureditev tega področja je Ministrstvo za zdravje izdalo Navodilo v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zdravstvenih zavodov na javno službo in tržno dejavnost. V prilogi Navodil je predstavljen nabor možnih sodil za delitev posrednih stroškov po dejavnostih. Nekatera sodila iz nabora so neprimerna za uporabo. Delitev stroškov na njihovi osnovi pomeni visoko tveganje za neprimerno razporejanje stroškov po dejavnostih. To tveganje povečuje slabo izvajanje sistema nadzora nad preglednostjo finančnih odnosov med javno službo in tržno dejavnostjo.

dr. Igor Lamberger

dr. Igor Lamberger

Vloga Komisije za preprečevanje korupcije pri zagotavljanju transparentnejšega financiranja javnega sektorja

Komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju komisija) je neodvisen in samostojen državni organ, ki ima po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK) določena pooblastila in naloge iz različnih področij. Komisija se ukvarja s preventivnim delom, kakor tudi z nadzorom in preiskavami. S področjem javnih naroči je povezana na različnih področjih, je pa tudi varuh javnega interesa za to področje, preventivno pa deluje preko načrtov integritete in analize tveganj tudi na področju javnih naročil.

dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Terminološki kotiček: Izguba

Izguba je tudi v pogovornem jeziku splošno znana in uporabljana beseda v primeru neugodnega izida pri poslovanju ali kakih posameznih transakcijah. V splošnem, zlasti v vsakdanjem življenju, imamo torej občutek, da ta pojem dobro razumemo.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window