Poslovodno računovodstvo - številka 4, letnik 2018

dr. Branko Mayr

Uvodnik

Vida Mayr

Pojavnost spregleda pravne osebnosti in uspešnost upnikov pri njegovem uveljavljanju v slovenski sodni praksi

Prispevek obravnava spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksi v obdobju 25 let. Predmet obravnave sta dve vprašanji: pogostnost pojava tega pravnega instituta v sodnih odločbah in uspešnost upnikov pri njegovem uveljavljanju ter najpogostejši pravni podlagi za to. Zaradi tega je opravljena kvantitativna in kvalitativna analiza objavljenih sodnih odločb. Avtorica ugotavlja, da se po zelo obotavljivih začetkih tako število sodnih odločb z omembo pravnega instituta spregleda pravne osebnosti kot tudi število postopkov, v katerih so upniki uspešni, počasi povečuje. Najpogosteje uveljavljeni pravni podlagi v ugodilnih sodbah sta nedopustno mešanje premoženja in zloraba pravne osebe zaradi oškodovanja upnikov.

dr. Mateja Gorenc

Odkrivanje računovodskih prevar s forenzičnim računovodstvom

V zadnjih dvajsetih letih se je po svetu in po Sloveniji zgodilo ogromno prevar. Podjetja so pomanjkanje pravil in predpisov, povezanih s preprečevanjem in obravnavo računovodskih prevar, izkoristila v svoj prid. Kmalu po velikih svetovnih škandalih so se pojavili novi zakoni, predpisi, pravila in modeli prakse za preprečevanje in zaznavanje prevar. Slednje je pripomoglo k temu, da se je odstotek manipulacij s prihodki v računovodskih izkazih močno zmanjšal. Z učinkovitim odkrivanjem in preganjanem gospodarskega kriminala bomo povrnili ugled in zaupanje ljudi v gospodarstvo, pri čemer nam bodo prav znanja in veščine forenzičnih računovodij v veliko pomoč. Temeljni namen forenzičnega preiskovanja sta preiskovanje prevar in preventivno ugotavljanje možnosti prevar.

dr. Branko Mayr

Škoda kot posledica goljufij

Škoda je pogosto posledica goljufij in je neodvisna od kaznovanja storilca. Njeno višino je treba izračunati. Pri izračunu škode upoštevamo njene pravne značilnosti. Forenzični računovodje izračunamo navadno škodo in/ali izgubljeni dobiček. Pri izračunu uporabimo pravila računovodske stroke.

dr. Bojan Dobovšek in mag. Andrej Jurij Pirnat

Bančna luknja kot izziv za finančno forenziko

Bančna luknja in vsa vprašanja, povezana z njo, so predmet tako javnih in strokovnih diskusij kot tudi žurnalističnega poročanja medijev. Kljub temu, da se s tematiko se ukvarjajo Banka Slovenije, Državno tožilstvo in parlamentarna preiskovalna komisija, ostajajo odprta številna vprašanja. Kdo je odgovoren za nastanek in kako je škoda nastala, kam je šel denar od nastale luknje? Kaj se je dogajalo v obdobju sanacije in kaj danes? Razlogov za bančno luknjo namreč zagotovo ne gre iskati izključno v bančni kriminaliteti, pač pa tudi v drugih razlogih, ki nimajo kriminalne osnove. Pomembno vlogo je odigral institut bančne tajnosti, na katerega so se banke pogosto sklicevale, ko so s stani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih. Ali bo bančna kriminaliteta v Sloveniji dobila sodni epilog, tako kot na Islandiji? Kaj pa preiskave finančnih tokov po načelu slediti tokovom denarja, politična ter odškodninska odgovornost? Številna vprašanja ostajajo neodgovorjena, sledi in indici ostajajo in so izziv za finančno forenziko.

dr. Igor Lamberger

Prevare v podjetništvu

V današnjem globalnem finančnem in poslovnem svetu za komunikacije praktično ni več omejitev. Poleg koristne in zaželjene pošte pa smo praktično vsak dan bombardirani tudi z reklamno (spam) pošto, preko katere nam poizkušajo prodati različne pripravke za izboljšanje zdravstvenega stanja, ponujajo nam zdravila, ki so večinoma ponarejena in različne druge dobrine. Poleg te pošte pa se pojavlja tudi pošta, katere vsebina predstavlja ponudbo različnih poslovnih priložnosti. Pri nekaterih gre dejansko za poslovne zadeve, nekaj pa je tudi prevar, s katerimi želijo pošiljatelji predvsem od podjetnikov izvabiti denar na precej znan, razmeroma star in relativno enostaven način. V prispevku bomo obdelali področje finančnih prevar, predvsem prevar, ki se jih je prijelo ime »Nigerijska pisma« oziroma » Nigerijske goljufije«, ki so se v Sloveniji začele pojavljati v večjem številu po letu 1990, v svetu pa jih poznajo že zelo dolgo. Žal je pri tej vrsti prevar ravno neobveščenost bodoče žrtve s takšnimi vrstami prevar, torej neznanje, eden izmed najpogostejših razlogov, da se predvsem podjetniki ujamejo na limanice prevarantov, po drugi strani pa je glavni motiv žrtev predvsem obljubljen velikanski donos takšnih poslovnih priložnosti. Ker gre v večini primerov za zahtevo prevarantov po gotovinskem poslovanju in nakazilih finančnih sredstev preko finančnih sistemov, ki otežujejo in celo preprečujejo sledenje toku denarja, je odkritje prevarantov in povrnitev izgubljenih sredstev dokaj težko in se zgodi zgolj v redkih primerih. Pomembna je preventivna dejavnost, ozaveščanje in seznanjanje podjetnikov o nevarnostih o mednarodnih in domačih finančnih prevarah. To, da je podjetnik oz. poslovni subjekt žrtev prevare, pa je razvidno tudi iz računovodskih evidenc, saj v veliki večini podjetnik iz računa podjetja dviguje finančna sredstva v gotovini in jih pošilja v tujino. Kako naj ravna računovodja oz. finančnik, ki takšno početje zazna?

dr. Lidija Robnik

Goljufiva ali poslovna odločitev prodaje lastnega poslovnega deleža

Družba z omejeno odgovornostjo je lahko imetnica lastnih poslovnih deležev, če jih je prodala in nato odkupila v skladu z ZGD-1. Družbeniki lahko odtujijo lastne poslovne deleže, vendar je potrebno zaradi davčnih učinkov utemeljiti, kakšni so poslovni in časovni nameni prodaje lastnih poslovnih deležev oziroma, zakaj se dobički preteklih let niso izplačevali. Ali gre za namene za neplačilo davčnega odtegljaja zaradi likvidnostnih težav ali drugih poslovnih namenov.

mag. Darinka Kamenšek in mag. Darinka Meško

Revizija: forenzični pregled kot instrument odkrivanja prevar

Prilagajanje računovodskih izkazov za doseganje načrtovanih rezultatov je zelo pogosto. V prispevku prikazujemo dveh različni obliki preiskovanja, revizijo računovodskih izkazov in forenzično revizijo, kot metodi za ugotavljanje resničnosti prikazanega finančnega položaja podjetja. Revizija računovodskih izkazov, je zakonsko predpisana za vse srednje in velike gospodarske družbe in je najpogostejša oblika preiskovanja. Njen osnovni namen je poročanje lastnikom ali so računovodski izkazi v bistvenih pogledih resnična in poštena slika poslovanja. Njena ključna naloga ni odkrivanje prevar, kot je to pri drugi obliki preiskovanja, forenzičnem pregledu. Forenzični pregled se izvaja na osnovi naročila, ki običajno nastane zaradi suma prevare v podjetju. Pregled se osredotoči na del poslovanja, kjer se ugotavlja sum prevare, pri čemer se ugotavlja, ali je do prevare res prišlo, kdo so storilci, kakšna škoda je bila povzročena in v primeru, da je sum prevare ugotovljen je pogosto njen rezultat sodni proces. Zaradi cilja, ki ga ima ena oziroma druga oblika preiskovanja so tudi poročila, ki jih revizor oblikuje, različna. Za naročnika je zelo pomembno, da pozna kakšen rezultat mu da ena in kakšen druga oblika preiskovanja in temu primerno naroči pravo preiskovanje, ki ga potrebuje za dosego svojih ciljev.

Tomaž Glažar, univ.dipl.ekon., spec.pod., Sotočje d.o.o., Medvode

Prevare v računovodskem poročanju se začnejo v knjigovodstvu

Prevarantsko poročanje je lažje omejiti s preventivnimi ukrepi, kot s kurativnimi. Pomembno je poznati pogoje za nastanek prevarantskega poročanja in njegove žrtve. Oškodovanci morajo imeti na razpolago več orodij za zmanjševanje tveganj pred prevarantskim poročanjem. Posebej nezaščiteni so zaposleni. Morali bi vzpostaviti mehanizem nadzora nad poročanjem tudi s strani zaposlenih. S preventivnimi ukrepi bi bilo potrebno preprečiti pogoje za razvoj katerega koli od krakov trikotnika prevar. Poleg revizorjev bi za opravljanje dejavnosti morali dobiti pooblastilo tudi računovodje in knjigovodje. S tem bi lahko bistveno vplivali na znižanje tveganj za prevarantsko poročanje.

mag. Mojca Koder

Zloraba pravnih oseb (corporate vehicles) za prikrivanje nezakonito pridobljenega premoženja

V prispevku obravnavamo vrste pravnih oseb (angl. corporate vehicles), ki se najpogosteje uporabljajo za prikrivanje nezakonito pridobljenega premoženja, pa najsi gre za gospodarske družbe, sklade ali podobne strukture. Uspešnost preiskav zlorab pravnih oseb za prikrivanje nezakonito pridobljenega premoženja v veliki meri zavisi od sposobnosti in znanja preiskovalca identificirati dejanske lastnike ali uporabnike (angl. beneficial owners ali users) nezakonito pridobljenega premoženja in povezati storilce konkretnih kaznivih dejanj s temi uporabniki, pa najsi bodo ti locirani v matični državi ali v davčnih oazah (angl. offshore). Zato je za preiskovalce zelo pomembno poznati in razumeti tipologije pomoči in struktur, preko katerih storilci prikrivajo izvor nezakonito pridobljenega premoženja. V prispevku podrobneje predstavljamo tudi vlogo offshore finančnih centrov pri prikrivanju nezakonito pridobljenega premoženja.

Nina Demšar

Prevare v brezobrestnih bankah

Avtorica v članku obravnava brezobrestno oziroma islamsko bančništvo. Islamsko bančništvo temelji na muslimanski sveti knjigi Koran in pomeni poslovanje brez obrestnih mer, biti društveno odgovoren ter ne sodelovati v nedovoljenih transakcijah. V članku so predstavljene glavne značilnosti brezobrestnega bančništva, rast ter raziskava na temo prevar izvedena v Maleziji.

mag. Dejan Jasnič

Dobrovernost in zaščita prijaviteljev pred povračilnimi ukrepi

V prispevku sta obravnavani tematiki dobrovernosti prijaviteljev in njihove zaščite pred povračilnimi ukrepi. Zahtevo po dobrovernosti prijaviteljev je potrebno razumeti v smislu, da je prijavitelj v času prijave utemeljeno domneval, da so informacije, ki jih je prijavil, resnične. Gre za ključni zaščitni ukrep pred zlonamernimi, neresnimi ali nepoštenimi prijavami, ki zagotavlja, da osebe, ki zavestno prijavijo napačne ali zavajajoče informacije, niso upravičene do zaščite. Temu sledi tudi predlog direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Povračilni ukrepi se v praksi pojavljajo v mnogih oblikah in predstavljajo visoko tveganje za vsakega prijavitelja. To je prepoznala tudi evropska komisija, ki v predlogu direktive opredeljuje vrsto ukrepov za zaščito dobrovernih prijaviteljev. Mnogi med njimi so pogojeni z ustreznim zaporedjem uporabe notranjih in zunanjih kanalov ter javnega razkritja, ki ga mora dokazati prijavitelj. Takšno dokazno breme ni primerno in zmanjšuje učinkovitost predlaganih zaščitnih ukrepov. V predlogu direktive je premalo izpostavljena dolžnost varovanja identitete prijaviteljev, ki se omenja le posredno pri načinu delovanja zunanjih linij. Zaupanje prijaviteljev v linije za prijave in postopek njihove obravnave je ključnega pomena, zato bi bila neposredna opredelitev dolžnosti varovanja identitete prijavitelja, ne glede na način njenega razkritja in ne glede na uporabljeni kanal prijave, vsekakor na mestu.

mag. Dejan PETKOVIČ, davčni svetovalec, Abeceda Svetovanje d.o.o., Ptuj

Pravilna davčna osnova v stečajnih postopkih v izogib oškodovanja upnikov

Stečajni postopek je zelo specifičen, tako z vidika računovodenja, kot tudi obdavčitve. V prispevku bomo pojasnili posebnosti otvoritvene (začetne) bilance stečaja, računovodenje in obdavčitev pri prodaji premoženja. Ena od pomembnejših nalog računovodenja je, da po vsebini spremlja poslovne dogodke. Pravilna davčna osnova (davčna obveznost) je zelo pomembna tudi z vidika upnikov v stečaju.

Dr. Janez Čebulj

Odškodninska odgovornost za nezakonito odločanje izvršilne in sodne oblasti (stališča ustavnosodne presoje)

Avtor v prispevku obravnava odgovornost za nezakonito odločanje izvršilne oblasti v t.i. nadzornih upravnih postopkih in za nezakonito odločanje sodne oblasti. Najprej opredli, kaj pomeni nezakonito odločanje in kdaj ga lahko opredelimo kot ravnanje, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost, nato pa še, kdo odgovarja in pod kakšnimi pogoji. Posebno pozornost nameni vsebini in pomenu 26. člena Ustave, ki predstavlja ustavnopravno podlago pravice do povračila škode, kadar je ta povzročena posamezniku ali drugemu subjektu z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa. V zvezi s tem se zastavlja tudi vprašanje ustavnosti zakonske ureditve, ki bi izključevala odškodninsko odgovornost za nezakonito ravnanje v okviru izvrševanja pristojnosti državnega organa. V besedilu prispevka so vključena tudi stališča ustavnosodne presoje, povezana z obravnavano temo.

Miro Senica

Vloga pravnega strokovnjaka v procesih forenzične revizije

Pričujoči prispevek se nanaša na sodelovanje med forenzičnim revizorjem in pravnim strokovnjakom v procesu forenzične revizije podjetij. Teza prispevka je, da sta vlogi forenzičnega revizorja in pravnega strokovnjaka v procesu forenzične revizije neločljivo prepleteni, zlasti, vendar ne izključno, zaradi vedno bolj kompleksnih in globaliziranih odnosov v gospodarstvu. Vlogi forenzičnega revizorja in pravnega strokovnjaka sta komplementarni. Avtor prispevka forenzično revizijo dojema kot proces, sestavljen iz treh faz (faza identifikacije, faza implementacije, faza ovrednotenja); vloga pravnega strokovnjaka je specifična v posamični fazi. Pravni strokovnjak s svojim strokovnim pravnim znanjem v vsaki izmed opisanih faz forenzičnemu revizorju nudi pravno pomoč in tako omogoči, da forenzična revizija da boljše, hitrejše in natančnejše rezultate.

Domen Romih

Odvzem »zakonitega« premoženja zaradi davčne zatajitve

Jure Filip

Dokazovanje pridobitve premoženja iz kriptovalut