Poslovodno računovodstvo - Portal TAX-FIN-LEX

Branko Mayr

Uvodnik

Spet je pred nami zima, čas, ko smo še posebej aktivni. Začeli smo novo šolsko leto, organiziramo vrsto izobraževanj, tako licenciranih kot nelicenciranih. Novost, ki jo ponujamo, je spremljanje naših visokošolskih predavanj tudi za zunanje udeležence. Po želji lahko pridobljeno znanje verificirate s preizkusom. Še veliko je dogodkov, na katere bi vaš želeli povabiti. Mogoče poudarimo le 4. Konferenco Poslovna Forenzika, ki bo 19. in 20. novembra 2020.

Darinka Kamenšek

Prilagajanje računovodskih poročil z namenom doseganja poslovnih ciljev (goljufivo poročanje in kreativno računovodstvo)

Računovodska poročila so vir podatkov, ki je javno dostopen vsem, ki sprejemajo poslovne odločitve v povezavi s poslovnim subjektom ali ocenjujejo njegovo uspešnost. Katere informacije naj vsebujejo računovodska poročila, je predpisano v ZGD in Slovenskih računovodskih standardih. Toda ti zapisi so dokaj ohlapni in pripravljavci računovodskih poročil imajo veliko svobode. Prav tako imajo v podjetjih določene kriterije glede ugotavljanja uspešnosti poslovodstva, ki so osnova za določanje nagrad. Zaradi vsega naštetega prihaja do neustreznega prikazovanja poslovnih dogodkov in celo prevar v računovodskih izkazih, ki lahko bralca računovodskih poročil pripeljejo do napačnih poslovnih odločitev. V tem prispevku bomo predstavili nekaj najpogostejših prilagajanj računovodskih poročil, ki že mejijo na goljufivo poročanja in ali kreativno računovodstvo, vse z namenom doseganja takih poslovnih rezultatov, kot se od organizacije pričakujejo.

Mateja Gorenc

Pripomočki preiskovanja goljufij

Goljufije srečamo v poročanju medijev, na delovnem mestu, navsezadnje tudi v zasebnem življenju. Prirejanje računovodskih izkazov, so pogostejši v trenutkih gospodarske krize, ko podjetja posegajo po različnih metodah in tehnikah, tako da prirejajo računovodske izkaze. Za večino je cilj uravnavanje dobička, kar dosegajo s prikazovanjem večje vrednosti podjetja in zniževanjem davčne osnove. Veliko institucij doma in po svetu deluje v boju proti gospodarskem kriminalu. Obstaja veliko pripomočkov za preiskovanje goljufij. V prispevku so predstavljeni naslednji pripomočki: Benfordov zakon, teorija relativnega faktorja velikosti, računalniško podprta orodja, metode za odkrivanje in modeliranje povezav v velikih količinah podatkov – podatkovno rudarjenje ter primerjalne analize.

Yuri Sidorovich, Albina Garčević

Zakaj revizorji pogosto ne ugotovijo goljufij (razlike med revizijo računovodskih poročil in preiskavo goljufij)?

Revizor ni odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, temveč se odziva na ocenjena revizijska tveganja, ki pa so odvisna od njegovega poznavanja organizacije, njenega okolja in pridobljenih revizijskih dokazov. Revizorji računovodskih izkazov v zelo majhnem odstotku odkrijejo sum prevare na osnovi rednih revizijskih postopkov. So tako časovno kot finančno omejeni pri svojem delu, kar se odraža v precejšnji možnosti, da se prevara ne odkrije. Forenzične preiskave, ki nastopijo ko je prevara že odkrita, pa v primerjavi z redno revizijo s poglobljenimi pregledi, vodijo v dobre rezultate in priporočila, ki jih naročnik posla uporabi pri svojem nadaljnjem poslovnem odločanju pri odkritih prevarah.

Branko Mayr

Izvedenci kot pomočniki sodišča

Sodišče pogosto v svojih postopkih potrebuje znanja s katerimi razpolagamo izvedenci. Pri podajanju svojega mnenja pa nismo neomejeni. Pomembni omejitvi sta naslonitev na pravila znanosti in stroke in zagotovitev ponovljivosti ugotovitev. Analizirali smo naključni vzorec izvedenskih mnenj s področja računovodstva in financ. Cilj raziskave je ugotovitev ali izvedenci spoštujemo spredaj navedeni omejitvi. Ugotovili smo visoko tveganja nespoštovanja strokovnih pravil. Ugotovitve narekujejo poglobljeno raziskavo kakovosti izvedenskih mnenj.

Vladimir Bukvič

Spremljanje učinkovitosti osnovnih sredstev in sprejemanje odločitev o njihovi zamenjavi

V tem prispevku avtor obravnava nekatera konvencionalna orodja in kriterialne kazalnike, ki sodijo v okvir analize poslovanja kot empirično naravnane znanstvene vede in s pomočjo katerih naj bi v podjetjih spremljali in ocenjevali učinkovitost izrabe osnovnih sredstev. Ker gre za prvino poslovnega procesa – osnovna sredstva, ki po teoriji virov sodijo med najpomembnejše in po vrednosti največje vire – si avtor zastavlja vprašanji, kako z osnovnimi sredstvi čim bolj gospodarno ravnati in kako z njimi upravljati kot dober gospodar. V ta kontekst sodi njihova racionalna raba, njihovo optimalno izkoriščanje in odločanje o tem, kdaj jih je smiselno in ekonomsko upravičeno zamenjati. Na ta vprašanja pomagajo odgovoriti kazalniki, kot so poslovni vzvod (PV), stopnja donosnosti sredstev (ROA), amortizacija kot povprečen fiksni strošek (AFC), celotna učinkovitost opreme (OEE) in ekvivalentni letni stroški (EAC). Avtor odgovore še dodatno osvetli in podkrepi z izračuni teh kazalnikov na številnih konkretnih primerih iz prakse. Zaključi s priporočilom, da se z ustreznim osveščanjem in izobraževanjem poveča zanimanje vodstev podjetij, da na osnovna sredstva gledajo drugače kot doslej, da nad njihovo uporabo in izkoriščanjem izvajajo večji nadzor in da jih pričnejo ustrezneje obvladovati in upravljati.

Bojan Tičar, Jona Koren Fric

Dosedanja revizijska praksa Računskega sodišča RS pri nadzoru policije

Računsko sodišče je neodvisen državni organ v Republiki Sloveniji, ki nadzira porabo javnega denarja. Računsko sodišče kontrolira vse institucije, ki prejemajo javna sredstva, s tem tudi Policijo. Ureditev Računskega sodišča določa Zakon o računskem sodišču [ZRacS-1], 20013. Aktov, s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. Samostojnost Računskega sodišča pomeni, da noben javni organ ali drugi subjekti ne morejo sodišču nalagati obveznosti do dela ali mu dajati navodil za izvajanje dela, niti naročati kakšno revizijo naj sodišče izvede, niti subjekta revidiranja, razen zakonsko določenih revizij. V prispevku smo razdelali pooblastila in procesna pravila ureditve Računskega sodišča pri izvajanju teh neodvisnih revizij. V dosedanji praksi Računskega sodišča je le-to izvedlo osemnajst pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja ministrstva in organov v okviru Mnistrstva za notranje zadeve. Tri revizije se nanašajo na Policijo.

Lidija Robnik

Problemi in napake razumevanja izkaza denarnih tokov

Za poslovodstvo in lastnike je pomemben kapital in podjetniško merljivi cilji, kot so: donos, rast, gospodarnost, plačilna sposobnost, likvidnost. Za poslovno odločanje je pomembno načrtovanje in doseganje denarnega toka. Ocena bonitete je pomembna iz izračunov in razumevanje merljivih finančnih ter nefinančnih kazalnikov poslovanja, saj predstavljajo osnovo za sprejemanje poslovnih odločitev. Pomemben je denarni tok, saj je doseganje ciljev ob pomanjkanju finančnih sredstev zelo težko, zato ga je potrebno načrtovati in nadzirati. Informacije o poslovanju so temelj za sprejemanje poslovnih odločitev. Poslovodstva se trudijo, da preživijo, saj je višina in stabilen denarni tok pomemben za nadaljnji razvoj, obstoj ter ugodno boniteto poslovanja. Preživetje organizacije ni v dobičku ampak v pozitivnem denarnem toku, saj je pomembno ali bo prodano tudi plačano. Pomen pravilnih in pravočasnih odločitev ima vse večjo težo. Osnovni pogoj za to so kakovostne in pravočasne informacije, ki so sestavljene iz finančnih in nefinančnih kazalnikov.

Darja Gregorčič Bernik

Primernost novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin kot osnova za novi zakon o davku na nepremičnine

Prispevek obravnava novi Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1, Ur. l. RS, št. 77/2017) kot osnovo za novi zakon o davku na nepremičnine. Primerjalno obravnava tudi stari Zakon množičnem vrednotenju nepremičin (ZMVN, Ur. l. RS, št. 50/2006 in 87/2011) v povezavi z Zakonom o davku na nepremičnine (ZDavNepr, Ur. l. RS, št. 101/2013), ki je bil z odločbo Ustavnega sodišča RS (št. UI-313-13) razveljavljen v celoti. Hkrati je bil ZMVN (Ur. l. RS, št. 50/2006 in 87/2011) spoznan za neskladnega z Ustavo RS (Ur. l. RS, št. 33/1991), kolikor se nanaša na obdavčitev nepremičnin. Avtorica v prispevku prouči razloge za protiustavnost navedenih dveh zakonov v povezavi z obdavčitvijo nepremičnin ter poskuša s tem opozoriti tudi na morebiti sporne določbe novega ZMVN-1 (Ur. l. RS, št. 77/2017), ki naj bi bil kasneje tudi osnova za novi zakon o davku na nepremičnine. V sklepnem delu prispevka se avtorica kritično opredeli glede teh morebitnih spornih določb iz ustavnega vidika v povezavi z mnenjem Vlade RS (5. 12. 2019) glede zahteve skupine poslank in poslancev RS za oceno ustavnosti novega ZMVN-1. Metodologija prispevka je kvalitativna, kritična analiza proučevanih zakonov in odločitev Ustavnega sodišča RS ter mnenja poslancev in poslank RS v povezavi z zahtevo za oceno ustavnosti novega ZMVN-1. V sklepnem delu sledi sinteza znanstvenih ugotovitev z aplikacijo le-teh na trenutno stanje s podajo predlogov za izboljšanje razmer na področju obdavčitve nepremičnin. S pomočjo predstavljenih (ustavno) spornih določb oziroma potrebo po njihovi spremembi članek prispeva k identifikaciji spornih določb in nakaže zakonodajne rešitve na tem področju v prihodnje. Spoznanja avtorice glede spornih določb in nakazanih možnih rešitev so posledično lahko uporabna pri pripravi nove zakonodaje na področju obdavčitve nepremičnin v Republiki Sloveniji.

Živko Bergant

Delo in družbena delitev dela

Avtor obravnava opredelitev dela in jo povezuje z njegovim učinkom, to je z dodano vrednostjo. V celotno človeško delo so vključeni vsi subjekti preko družbene delitve dela. Na tej podlagi se bistveno spremeni vsebina splošno znanih pojmov s tega področja, kar zahteva tudi spremembo ustreznih predpisov. To pomeni tudi drugačno vlogo države, sindikata in gospodarske zbornice. Brez teh sprememb ne bo konec težav, ki izhajajo iz neurejenega razmerja med delom in kapitalom.

Živko Bergant

Solidarnost je tudi pravica

Solidarnost je danes in v kriznih razmerah verjetno ena najbolj uporabljanih, obenem pa tudi ena od najbolj zlorabljenih besed. Značilnost takih besed je, da jih vsi uporabljamo in mislimo, da jih naš sogovornik (ali bralec) razume in dojema na enak način kot mi sami. To mišljenje pa se ob globljem razmišljanju pokaže kot velika zmota.

Poslovodno računovodstvo - številka 4, letnik 2020