Luka Šegula, Daša Tičar
Nepremičnine so (pravno-ekonomsko gledano) opredmetena dolgoročna sredstva, ki jih podjetja potrebujejo za opravljanje svoje poslovne dejavnosti. Poleg tega so nepremičnine lahko tudi dolgoročne naložbe. Naložbene nepremičnine podjetja kupujejo z namenom ustvarjanja prihodnjih kapitalskih dobičkov. Posebej so pomembe, ker imajo običajno visoko finančno vrednost glede na druga sredstva v lasti podjetja. Nepremičnine imajo pravno-ekonomsko in širše družboslovno tudi različne definicije. Avtorja to v prispevku prikažeta. Za podjetje je nabavna vrednost nepremičnine tista, ki se knjiži in vodi v izkazih stanja. Vendar je ta vrednost velikokrat različna od dejanske ali tržne vrednosti. Lahko je višja ali nižja. Če je knjižna vrednost nepremičnine nižja od tržne, ima podjetje rezervo. Ob realizaciji oziroma prodaji lahko subjekt ustvari večjo vrednost, kot je tista v knjigah, in s tem kapitalski dobiček. Za računovodsko poročanje je pomembno, da se v poročilu poslovodstvo poslovnega subjekta seznani s to razliko vrednosti nepremičnin. Če pa so nepremičnine v knjigah vredne več kot na trgu, ima družba skrite izgube. Ker je aktiva izkaza stanja zrcalna slika pasive, seveda takšna prodaja z izgubo vpliva tudi na tržno vrednost kapitala družbe. Ob realizaciji oziroma prodaji nepremičnin pride do realizirane izgube in s tem znižanja tržne vrednosti kapitala oziroma tržne vrednosti delnic delničarjev, še posebej, če te kotirajo na organiziranem trgu oziroma borzi. In tukaj lahko v obeh primerih pride tudi do protipravne zlorabe notranjih informacij tistih, ki so v družbi s tem dejstvom seznanjeni. Avtorja sta v prispevku opredelila pojem nepremičnin, trga nepremičnin in analizira stanje na slovenskem trgu v časovni vrsti treh let od 2013 do 2015. Prispevek sta zaključila z razpravo, v kateri sta opozorila na možne zlorabe notranjih informacij v zvezi z vrednostjo nepremičnin.
