TFL Vsebine / TFLGlasnik

Dolgotrajna oskrba, besedi, ki bosta v prihodnjih mesecih, zlasti sredi poletja prihodnje leto, zaznamovali mnoge pogovore – tudi med tistimi, ki na to danes niti ne pomislimo. Saj se malokdo razen vpletenih še spomni, da je pravica do oskrbovalca družinskega člana prva pravica po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki je začela veljati 1. januarja. Minilo je že osem mesecev, a ta pravica še vedno ni dostopna vsem.

Vključitev v obvezno zavarovanje v dolgotrajno oskrbo je zgolj eden od pogojev za upravičenost do dolgotrajne oskrbe. O upravičenosti odločajo centri za socialno delo na podlagi vloge, skladno s časovnico uveljavljanja pravic po omenjenem zakonu. Sliši se suhoparno, a so se ravno zaradi tega in zaradi mnogih nejasnosti v družbi Tax-Fin-Lex, se odločili 23. oktobra organizirati Konferenco o vplivu dolgotrajne oskrbe na posameznike in gospodarstvo.

Nujo za organizacijo takšne konference, ki verjetno ne bo edina, utemeljuje tudi statistika. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo leta 2021 dolgotrajni oskrbi namenjenih 741 milijonov evrov ali 1,4 odstotka BDP. Storitve dolgotrajne oskrbe je prejemalo okoli 72.200 ljudi ali tri odstotke več kot leto prej, vemo pa, da te številke vsako leto rastejo. Zato so se v omenjeni družbi odločili, da s pomočjo uglednih strokovnjakov odgovorijo na omenjena vpliva: na posameznika in na gospodarstvo.

Zato se je dobro spomniti z pogovora dr. Alenko Oven, priznano strokovnjakinjo na tem področju, ki je za TFL Glasnik pred časom dejala: »Dejstvo je, da če sem 1. julija vplačala prispevek, od 2. julija lahko upravičeno pričakujem storitev. Večja težava je, če v zakonu in podzakonskih aktih nimamo jasno definirane stvari, to ustvarja zmedo.«

Kot smo že navajeni, bo marsikaj znano zadnjih hip, a nekaj je gotovo. Od 1. julija 2025 nas čaka dvoodstotno večja obremenitev plač: en odstotek bodo dali delavci od svojega bruta, en odstotek pa delodajalci. To je izjemno velika številka, a po drugi strani se pogovarjamo o razbremenitvi plač. In še o nečem se govori v javnosti, ne samo o omenjenem bremenu.

Obstoječi družinski pomočniki se bodo »preoblikovali« v oskrbovalca družinskega člana, s čimer naj bi jim bilo zagotovljeno tudi večje pravno varstvo za čas izvajanja oskrbe, saj naj bi za oskrbo prejeli 1,2-kratnik minimalne plače v Republiki Sloveniji, hkrati jim bo na voljo 21 dni dopusta, v vmesnem času pa naj bi bile osebe, za katere bodo skrbeli, nameščene v institucionalnem varstvu.

Kdo bo še hodil v službo za minimalno plačo, če ima doma upravičenca do dolgotrajne oskrbe? Torej utegne gospodarstvo doživeti dvojni udarec: plačilo še enega prispevka in izgubo delavcev. O tem, kako in koliko jih danes primanjkuje, ne gre izgubljati besed.

Tudi za dr. Alenko Oven je to velika težava. »Bojim se, da bodo ljudje, ki imajo minimalno plačo, z velikim veseljem zapuščali trg dela in bodo v domačem okolju skrbeli za obnemoglega starša. Gre namreč za 1,2-kratnik minimalne plače, kar bodo delodajalci ob razburkani gospodarski krizi ne samo v Sloveniji, ampak v vsej Evropi ali, če želimo, globalno po svetu težko ponudili. Po drugi strani, če država ne bo imela mehanizma nadzora, kako kakovostno kot svojec porabim denar, ki ga je država ponudila, potem nismo naredili nič ... Kvečjemu smo z učinkom domin podrli gospodarstvo.«

Za kako perečo temo gre, govori še nekaj. Po podatkih Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije je na centre za socialno delo od 1. januarja na novo prispelo že kar 1.400 vlog za pravico do oskrbovalca družinskega člana. Na centrih za socialno delo pa opozarjajo, da imajo že za današnji obseg dela premalo zaposlenih, zgolj 18. Ob tem predlagajo sistemske spremembe in poenostavitev postopkov. Seveda če bo za to dovolj politične volje.