Navigacija
Portal TFL

Cepar - Vol 18, številka 2, November 2020

Cepar

Central European Public Administration Review (Srednjeevropska revija za javno upravo) je recenzirana znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke o razvoju in analizi javne uprave in upravljanja. Revija daje prednost prispevkom, ki obravnavajo področne raziskave integralno in multidisciplinarno, z vključevanjem vidikov prava, ekonomije in menedžmenta, političnih, organizacijskih, informacijskih in drugih z javno upravo povezanih ved. Cilj revije je zaobjeti osrednji evropski prostor, ne le geografsko, temveč predvsem s spodbujanjem razvoja evropskih načel, značilnih za to regijo pri reformah javne uprave.

Znanstvena revija
University of Ljubljana, Faculty of Public Administration
Prof. Polonca Kovač, PhD
Branka Smodiš
Dean Zagorac
Nina Barlič
Demat d.o.o.
2591-2259 (on-line ed.)
Prof. Jean Bernard Auby, PhD (Sciences PO Law School, France), Prof. Alexander Balthasar, PhD (Andrássy University Budapest, Hungary), Prof. Helena Blažić, PhD (University of Rijeka, Faculty of Economics, Croatia), Prof. Calin E. Hintea, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Nevenka Hrovatin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Economics, Slovenia), Prof. Ivan Koprić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. A. T. Marseille, PhD (University of Groningen, Faculty of Law, The Netherlands), Francesco Molinari, PhD (University of Rijeka, Department of Informatics, Croatia), Prof. Juraj Nemec (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Alka Obadić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Prof. Jurica Pavičić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Assoc. Prof. Tereza Rogić Lugarić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. Allan Rosenbaum, PhD (Florida International University, Institute for Public Management and Community Service and Center for Democracy and Good Governance, USA), Prof. Emilia Sičákova Beblava, PhD (Comenius University of Bratislava, Faculty of Social and Economic Sciences, Slovakia), Assoc. Prof. David Špaček, PhD (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Koen Verhoest, PhD (University of Antwerpen, Faculty of Social Sciences, Belgium), Prof. Jann Werner, PhD (Potsdam University, Faculty for Economics and Social Sciences, Germany), Marique Yseult M., PhD (University of Essex, School of Law, United Kingdom), Prof. Jacques Ziller, PhD (University of Pavia, Faculty of Political Sciences, Italy)
Prof. Gerhard Hammerschmid, PhD (Hertie School of Governance, Germany), Assoc. Prof. Anamarija Musa, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Assoc. Prof. Primož Pevcin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assoc. Prof. Anna Simonati, PhD (University of Trento, Faculty of Law, Italy), - Prof. Benedikt Speer, PhD (Berlin School of Economics and Law, Germany), Prof. Ljupčo Todorovski, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assist. Prof. Nicolae Urs, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Michiel S. deVries, PhD (Radboud University, The Netherlands)

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Christoph Demmke

Christoph Demmke

Public Administration Reform over Time – Did Change Lead to a More Effective Integrity Management?

Naslednja razprava dopolnjuje diskurz o razmerju med reformo javne upra ve in smernicami etičnega ravnanja. Pričujoči teoretični prispevek obravnava znani Webrov model kot model »institucionalne integritete«, ki ga postopo ma nadomešča koncept javnega menedžmenta s poudarkom na individualni integriteti. Medtem ko je Webrov koncept institucionalno integriteto štel za lastnost institucij, novejši menedžerski koncepti institucionalno integriteto opredeljujejo kot lastnost v institucijah zaposlenih javnih uslužbencev. To tudi pojasnjuje, zakaj je trenutna pozornost vse bolj usmerjena na posameznike (kot glavni vzrok neetičnega vedenja) ter na t. i. model integritete slabe ose be. Poleg tega članek preučuje razvoj »institucionalne etike« skozi čas. V zadn jih desetletjih prehajamo od institucionalnega, a mehaničnega in togega We brovega modela k individualnemu in bolj tekočemu modelu novega javnega menedžmenta. Prehajamo namreč k različici institucionalne integritete, ki se skuša z novimi vedenjskimi mehanizmi vrniti k nekaterim Webrovim vrlinam, a brez njegovih struktur in tehničnih poudarkov. Ta novi trend »upravljanja integritete« je v resnici namenjen zapolnitvi vrzeli, ki jih za seboj puščajo dok trine novega javnega menedžmenta. Vendar pa se reforma upravljanja integ ritete razvija tudi v specializirano, dodelano in strokovno etično birokracijo. Trenutne težnje stremijo k vse večjim, širšim in strožjim zahtevam glede integ ritete. Kljub temu se etične smernice kažejo kot neučinkovite, obenem pa se zanemarjajo pomanjkljivosti pri izvajanju smernic integritete.

Milan Rman, Marjan Brezovšek, Janez Stare

Milan Rman, Marjan Brezovšek, Janez Stare

The Measurement Model of Professional Operation of State Administration

Prispevek obravnava model merjenja strokovnosti delovanja državne uprave. Z vidika zanesljivega opravljanja državnih funkcij predstavlja strokovnost dr žavne uprave enega od ciljev družbenih sprememb. Model merjenja strokov nosti državne uprave je zasnovan na podlagi teoretičnoanalitičnih ugotovitev. Sestavljen je iz treh vidikov, in sicer: zanesljivost državne uprave, strokovnost upravne stroke in usposobljenost zaposlenih. Vidik zanesljivosti vključuje ele ment zakonitosti in ekonomske učinkovitosti, vidik strokovnosti temelji na pristojnosti, avtonomiji, znanju in odgovornosti, vidik usposobljenosti pa vkl jučuje elemente vodenja in etike. Model je bil preizkušen v slovenski državni upravi. Rezultati raziskave potrjujejo povezavo med omenjenimi vidiki stro kovnosti državne uprave in posledično veljavnost zasnovanega modela.

Tatjana Kozjek, Valentina Franca

Tatjana Kozjek, Valentina Franca

Talent Management in the Public Sector

V zadnjem desetletju raziskovalci in vodilni kadroviki, zlasti v večjih organizaci jah zasebnega sektorja, izkazujejo povečano zanimanje za upravljanje talen tov, medtem ko je v javnem sektorju to vprašanje povsem prezrto. Namen prispevka je podati pregled literature o upravljanju talentov v javnem sek torju in predstaviti možnosti za oblikovanje sistema upravljanja talentov v organizacijah javnega sektorja, ki jih ponuja obstoječa zakonodaja. Osrednji metodološki pristop je kvalitativna raziskava z analizo dokumentov. Prispe vek skuša odgovoriti na naslednja tri raziskovalna vprašanja: (Kako) se z na darjenimi zaposlenimi ravna drugače kot z drugimi zaposlenimi? Katere vrste modelov ali praks na področju upravljanja talentov se uporabljajo v evropskih državah? Kakšne so zakonske omejitve na področju upravljanja talentov javnih uslužbencev v Sloveniji? Pregled literature kaže, da organizacije, ki se zavedajo pomena in prispevanja k končnim organizacijskim ciljem, nadarjene zaposlene obravnavajo drugače kot druge zaposlene v organizaciji. Modeli ali prakse na področju upravljanja talentov se med evropskimi državami zelo razlikujejo. V Sloveniji omejitve predstavlja predvsem dosledno spoštovanje načela enako sti, ki vsem zagotavlja enake možnosti za vključitev v sistem nadarjenih javnih uslužbencev ter omejuje možnosti nagrajevanja in posledično napredovanja javnih uslužbencev. Da bi dobre prakse zaživele tudi v Sloveniji, je potrebna sprememba zakonodajnega okvira.

Alexander Balthasar

Alexander Balthasar

The current Discussion on Austrian Family Benefits – Indicating a Major Dissensus on the Interpretation of EU Law

V začetku leta 2018 je Avstrija spremenila svoj zakon o družinskih prejemkih in uvedla indeksacijo s povprečnimi življenjskimi stroški države, v kateri otrok dejansko prebiva. Kar je na prvi pogled videti kot očitna kršitev zakonodaje EU (zlasti člena 7 Uredbe [ES] 883/2004), je, če pogledamo globlje, precej bolj za pleteno in bi lahko bilo zgolj simptom globoko zakoreninjenih razlik pri razlagi veljavne zakonodaje EU v času po Lizbonski pogodbi, (i) zlasti v zvezi z razmerjem med tradicionalno prepovedjo »diskriminacije na podlagi državljanstva« (18. člen PDEU, drugi odstavek 21. člena Listine EU o temeljnih pravicah; gre za rdečo nit ustanovitvenih pogodb) in »dr žavljanstvom Unije« (drugi stavek 9. člena PEU, prvi in drugi stavek prvega odstavka 20. člena) na eni strani ter nadaljnjim pomenom »nacionalnega državljanstva« na drugi strani, ki ga v skladu s tretjim stavkom 9. člena PEU in tretjim stavkom prvega odstavka 20. člena PDEU ne nadomesti »državljanstvo Unije«, (ii) pa tudi glede 352. člena PDEU, čigar področje uporabe je najverjetneje precej manjše od predhodnika, 308. člena PES, (iii) in nenazadnje glede pravilnega razumevanja načela enakega obravnava nja, ki zahteva, da se dejansko različne situacije ne obravnavajo enako. Avtor svojega pogleda ne poda zgolj abstraktno, temveč pomembnost omen jenih razlik utemeljuje na konkretnem primeru razlage navedene sekundarne zakonodaje, s čimer želi prispevati k premoščanju vrzeli in spodbujanju boljšega medsebojnega razumevanja kot bistvenega pogoja za prihodnjo pravno kohe zijo EU.

Jelena Jerinić

Jelena Jerinić

Form over Substance: Possibilities to Prove Electoral Irregularities under Serbian Law

Članek analizira srbsko zakonodajo in sodno prakso na področju volilnih sporov, zlasti tisto, ki se nanaša na ugotavljanje dejstev v omenjenih sporih, ter morebitni vpliv procesnih pravil na učinkovitost varstva ustavno zagotovljenih volilnih pravic. Analiza se poleg srbske zakonodaje in sodne prakse naslanja tudi na zadevne evropske standarde, vključno s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Rezultati kažejo, da volilne komisije in sodišča v praksi uporabljajo omejen krog dokaznih sredstev in da dokazi, ki jih predložijo pritožniki, nimajo enake vrednosti kot tisti, ki prihajajo iz volilnih odborov. Čeprav je v volilnih zakonih izrecno predvidena uporaba splošnih pravil o upravnem sporu, upravno sodišče običajno upošteva odločitve in obrazložitve volilnih komisij, ne da bi dejstva dopolnilo v sodnem postopku, v polni pristojnosti pa odloča razmeroma redko oziroma selektivno. Avtorica predlaga spremembe zadevne zakonodaje, usmerjene k večji naklonjenosti ustreznim procesnim normam ali celo posebni ureditvi dokazovanja v volilni zakonodaji. Po njenem mnenju bi bolj jasna usmeritev k uporabi pravil splošnega upravnega postopka, zlasti pravil o dokazovanju, pomenila njihovo doslednejšo uporabo v praksi.

Hana Zídková, Tomáš Vrána

Hana Zídková, Tomáš Vrána

Is VAT Administration System Efficient? The case of the Czech Republic

Prispevek se osredotoča na učinkovitost pobiranja DDV po standardni metodi kreditnega računa. Obravnavnih je več pristopov za ocenjevanje učinkovitost sistema DDV. Avtorja sta oblikovala lasten kazalnik, imenovan koeficient C, ki določa, kolikokrat mora finančni organ preveriti posamezno valutno enoto, preden jo razporedi v javne proračune. Koeficient C je izračunan iz podatkov o prihodkih iz naslova DDV in skupnem plačanem DDV za vse obdavčljive dobave v gospodarstvu. Prikazani so konkretni rezultati za Češko za obdobje med letoma 2005 in 2018. Koeficient C dosega vrednosti med 7,92 in 11,56, kar pomeni, da so morali davčni organi v najučinkovitejšem letu (2018) vsako pobrano češko krono preveriti več kot sedemkrat, v najmanj učinkovitem letu (2008) pa več kot enajstkrat. Avtorja razpravljata tudi o tem, kaj vpliva na koeficient C. Med pomembnimi dejavniki so ukrepi proti goljufijam na področju DDV, zlasti posebna obrnjena davčna obveznost, pa tudi število zavezancev za DDV v proizvodni in distribucijski verigi ter razlika med povprečnimi stopnjami DDV, ki veljajo za končno in vmesno potrošnjo.

Gezim Jusufi, Fillorete Gashi-Sadiku

Gezim Jusufi, Fillorete Gashi-Sadiku

Impact of Fiscal Policies in Western Balkan SMEs’ Growth: Evidence from Kosovo

Prispevek proučuje vpliv fiskalnih politik na krepitev zmogljivosti MSP proi zvodnega sektorja na Zahodnem Balkanu, s posebnim poudarkom na podjetjih s Kosova. Za dosego empiričnih rezultatov so bili podatki, pridobljeni iz mnenj 100 analiziranih MSP, obdelani z metodo logistične regresije. Za njihovo ob delavo smo uporabili tudi statistični program SPSS. Na podlagi pregleda lite rature in empiričnih rezultatov je bilo ugotovljeno, da fiskalne politike vplivajo na rast MSP na Kosovu. Tako Kosovo kot druge države Zahodnega Balkana so sprejele fiskalne politike in svežnje ukrepov za podporo MSP, ki so pomembno vplivali na njihove dejavnosti. Čeprav v običajnih razmerah fiskalno podporo MSP zagotavljajo vlade teh držav, bi morala biti zaradi uničujočih učinkov pan demije covida19 na gospodarstvo posameznih držav fiskalna podpora MSP v bližnji prihodnosti zagotovljena v obliki davčnih spodbud.

Mariana Blazhivska, Petro Petrovskyi

Mariana Blazhivska, Petro Petrovskyi

Formation of Territorial Community as a Subject of Local Development

Prispevek proučuje bistvo decentralizacije in njenega vpliva na oblikovanje te ritorialnih skupnosti. Predstavljeni so znanstveni pogledi na bistvo pojma ‚teri torialna skupnost‘ in navedene njegove značilnosti. Prepoznani so dejavniki, ki vplivajo na regionalni razvoj teritorialne skupnosti kot subjekta gospodarskih odnosov v regiji. Prispevek analizira zakonodajno ureditev procesa oblikovan ja in razvoja teritorialnih skupnosti ter opozarja na pomanjkljivosti trenutnega stanja. Na kratko analizira tudi stopnjo decentralizacije v obdobju 2018–2020 in podaja metodologijo za ocenjevanje sposobnosti preživetja teritorialnih skupnosti. Metodologija oblikovanja naprednih teritorialnih skupnosti je opredeljena v ukrajinski zakonodaji iz leta 2015 in odobrena z resolucijo z dne 8. aprila št. 214 z naslovom Metodologija oblikovanja naprednih teritorialnih skupnosti. Izračunani kazalniki so podani na primeru združene teritorialne skupnosti Stepanivska, pri čemer so ocenjene tudi njene možnosti razvoja. Prispevek vsebuje tudi priporočila za izboljšanje pogojev oblikovanja in razvo ja teritorialnih skupnosti v pogojih decentralizacije v Ukrajini. Empirična meto dologija, uporabljena v študiji, se je v praksi izkazala za usklajeno in uporabno pri oblikovanju teritorialne skupnosti kot subjekta lokalnega razvoja.

Anamaria Vrabie, Rodica Ianole-Călin

Anamaria Vrabie, Rodica Ianole-Călin

Regulating the Urban Commons: A Romanian Case Study of Improving Building Facades

Članek proučuje učinek gradbenih predpisov na sanacije fasad, ki so jih izvedli v mestu ClujNapoca, drugi največji romunski občini. Namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri je bil ukrep višje obdavčitve učinkovit za dosego skladnega ve denja in katere sekundarne učinke je morda imel na odnos ljudi do lokalnih oblasti. Opravili smo strukturirane intervjuje s 25 lastniki, ki jih je ta ukrep za deval. Kvalitativna analiza je nakazala na odprta vprašanja glede izvedbe ukre pa in obveščanja prebivalstva. Poleg tega je prepoznala težave pri upravljan ju mešanega premoženja in kolektivni obravnavi. Ugotovitve vidimo kot prvi korak k oblikovanju celovitejšega raziskovalnega okvira, osredotočenega tudi na vedenjski vidik, kot ga zajemajo naša priporočila. Kažejo namreč, da so bili lastniki do ukrepa kritični tako glede njegove utemeljitve kot izvedbe, zaradi dvoumnih informacij pa niso mogli izvesti analize stroškov in koristi. Ugoto vitve nadalje prepoznavajo težave pri upravljanju mešanega premoženja in kolektivni obravnavi, obenem pa pozitivno nakazujejo na vlogo medsebojnih učinkov, ki so tu izraženi kot skladno sosedsko vedenje. Rezultate raziskovalne študije vidimo kot prvi korak k oblikovanju celovitejšega pristopa, ki bo služil kot orodje za proučevanje razvoja inovativnih lokalnih politik v postkomunističnih okoljih s kombiniranim raziskovalnim okvirjem, ki poleg tradicionalnih teorij racionalnega akterja vključuje tudi vedenjski vidik. Seveda tudi za našo študijo veljajo običajne metodološke omejitve v smislu nezmožnosti posploše vanja zaključkov. To pa kliče po nadaljnji raziskavi podobnih regionalnih in ur banih izzivov na podlagi razširjene sheme več primerov.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window