Portal TFL
Central European Public Administration Review (Srednjeevropska revija za javno upravo) je recenzirana znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke o razvoju in analizi javne uprave in upravljanja. Revija daje prednost prispevkom, ki obravnavajo področne raziskave integralno in multidisciplinarno, z vključevanjem vidikov prava, ekonomije in menedžmenta, političnih, organizacijskih, informacijskih in drugih z javno upravo povezanih ved. Cilj revije je zaobjeti osrednji evropski prostor, ne le geografsko, temveč predvsem s spodbujanjem razvoja evropskih načel, značilnih za to regijo pri reformah javne uprave.
Znanstvena revija
University of Ljubljana, Faculty of Public Administration
Prof. Polonca Kovač, PhD
Branka Smodiš
Dean Zagorac
Nina Barlič
Demat d.o.o.
Prof. Jean Bernard Auby, PhD (Sciences PO Law School, France), Prof. Alexander Balthasar, PhD (Andrássy University Budapest, Hungary), Prof. Helena Blažić, PhD (University of Rijeka, Faculty of Economics, Croatia), Prof. Calin E. Hintea, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Nevenka Hrovatin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Economics, Slovenia), Prof. Ivan Koprić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. A. T. Marseille, PhD (University of Groningen, Faculty of Law, The Netherlands), Francesco Molinari, PhD (University of Rijeka, Department of Informatics, Croatia), Prof. Juraj Nemec (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Alka Obadić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Prof. Jurica Pavičić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Assoc. Prof. Tereza Rogić Lugarić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. Allan Rosenbaum, PhD (Florida International University, Institute for Public Management and Community Service and Center for Democracy and Good Governance, USA), Prof. Emilia Sičákova Beblava, PhD (Comenius University of Bratislava, Faculty of Social and Economic Sciences, Slovakia), Assoc. Prof. David Špaček, PhD (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Koen Verhoest, PhD (University of Antwerpen, Faculty of Social Sciences, Belgium), Prof. Jann Werner, PhD (Potsdam University, Faculty for Economics and Social Sciences, Germany), Marique Yseult M., PhD (University of Essex, School of Law, United Kingdom), Prof. Jacques Ziller, PhD (University of Pavia, Faculty of Political Sciences, Italy)
Prof. Gerhard Hammerschmid, PhD (Hertie School of Governance, Germany), Assoc. Prof. Anamarija Musa, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Assoc. Prof. Primož Pevcin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assoc. Prof. Anna Simonati, PhD (University of Trento, Faculty of Law, Italy), - Prof. Benedikt Speer, PhD (Berlin School of Economics and Law, Germany), Prof. Ljupčo Todorovski, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assist. Prof. Nicolae Urs, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Michiel S. deVries, PhD (Radboud University, The Netherlands)
2591-2259 (on-line ed.)
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Lucie Sedmihradská, Eduard Bakoš
Budget Punctuations in Czech Local Government
Namen: avtorja si prizadevata ugotoviti, katere faze proračunskega procesa so po napovedih teorije prekinjenega ravnotežja bolj podvržene diskontinuitetam; določiti dejavnike, ki vplivajo na pojav diskontinuitet v teh fazah; ter te predpostavke preveriti na podatkih čeških regij za obdobje 2005–2023. Načrt/metodologija/pristop: študija uporablja podatke o tekočih izdatkih čeških regij za obdobje 2005–2023, razčlenjene na 113 funkcionalnih proračunskih postavk. Za ugotavljanje, ali se število velikih letnih sprememb v posamezni funkcionalni postavki razlikuje med sprejetim, spremenjenim (rebalansiranim) in realiziranim proračunom, je uporabljen Z-test za dva vzorca. Za oceno, ali zunanji pretresi, volilne spremembe ali kompleksnost proračuna povečajo verjetnost diskontinuitet v različnih proračunskih fazah, je uporabljen binarni logitni model. Ugotovitve: analiza razkrije, da se diskontinuitete pogosteje pojavljajo pri proračunskih alokacijah kot pri dejanski porabi ter da večja kompleksnost proračunskega procesa vodi v večje število diskontinuitet. Število diskontinuitet se je v fazi rebalansa povečalo kot odziv na izbruh covida-19 leta 2020 in prihod ukrajinskih beguncev leta 2022. Volitve in spremembe v vodstvu vlade niso imele pomembnega (statistično značilnega) vpliva. Akademski prispevek k področju: članek ponuja novo aplikacijo teorije prekinjenega ravnotežja, saj jo povezuje z različnimi fazami proračunskega procesa v lokalni samoupravi. Sledi razvoju diskontinuitet skozi faze sprejetih, spremenjenih in realiziranih proračunov ter ocenjuje vpliv zunanjih pretresov. Študija pokaže prilagodljivost teorije pri analizi učinkov dogodkov brez primere na javne politike in proračun. Izvirnost/pomen/vrednost: raziskava prepoznava razlikovanje med fazami lokalnega proračunskega procesa glede institucionalnih stroškov in eksogenih pretresov, ki vplivajo na odločanje in izvedbo. Ta segmentacija proračunskega procesa je pomemben prispevek tako k teoretičnemu razumevanju kot tudi k praktični uporabi teorije prekinjenega ravnotežja.
Špela Mar, Nina Kristl, Eva Murko, Jernej Buzeti, Polonca Kovač
Advancing the Legal Competences of Public Officials through the Administrative Consultation Platform: A Conceptual and Empirical Approach
Namen: članek preučuje razvoj pravnih kompetenc uradnih oseb v slovenski javni upravi, ki pri vodenju postopkov po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporabljajo Upravno svetovalnico (US). US je odprtodostopna pravna klinika, ki je dopolnilni vir za razlago procesnih pravil. V ta namen je bil razvit konceptualni okvir pravnih kompetenc uradnih oseb, s katerim se ocenjuje, kako uporaba US vpliva na razvoj njihovih pridobljenih pravnih kompetenc za potrebe vodenja upravnih postopkov. Na podlagi tega okvirja je bil oblikovan strukturni model, ki omogoča empirično preverjanje vpliva naklonjenosti uradnih osebdo US in pogostosti njene uporabe na razvoj njihovih tehnično-pravnih ter podjetniško-odnosnih kompetenc. Zasnova/metodologija/pristop: teoretični del uporablja normativne, doktrinarne in primerjalne raziskovalne metode za proučevanje modelov pravnih kompetenc v literaturi. Empirični del vključuje statistično analizo podatkov, zbranih z vprašalnikom za merjenje tehnično-pravnih in podjetniško-odnosnih kompetenc uradnih oseb, ki uporabljajo US, v kombinaciji z aksiološko-deontološko oceno rezultatov. Za preverjanje, kako naklonjenost US in pogostost njene uporabe pri vodenju upravnih postopkov vplivata na razvoj njihovih pravnih kompetenc, je bilo uporabljeno modeliranje strukturnih enačb. Ugotovitve: empirična raziskava, izvedena spomladi 2025, je zajela 112 uradnih oseb, ki so v obdobju 2023–2025 vodili upravne postopke v upravnih organih in uporabljali US. Rezultati kažejo, da je uporaba US pomembno pripomogla k razvoju pravnih kompetenc uradnih oseb, zlasti odnosnih kompetenc, kot so zmožnost učinkovitega in spoštljivega komuniciranja s strankami v postopku, ter podjetniških kompetenc, predvsem zmožnosti spoštovanja temeljnih etičnih načel (na primer integritete) in proaktivnega iskanja rešitev ob upoštevanju ravnotežja med javnim interesom in pravicami strank. Tehnično-pravne kompetence – kot so sposobnost pravnega argumentiranja, rešitev procesnih problemov, razumevanje ZUP in predpisov o varstvu podatkov – so se razvijale v manjši, toda kljub temu ne zanemarljivi meri. Akademski prispevek k področju: članek se osredotoča na razmeroma premalo raziskane vidike pravnih kompetenc uradnih oseb. Konceptualni okvir je izviren prispevek, ki dopolnjuje obstoječe raziskave o pravnih kompetencah v ožjem kontekstu, v širšem pa ga je mogoče uvrstiti med tematike upravnega prava in javne uprave. Empirična raziskava poglablja znanstveno razumevanje vpliva naklonjenosti do US in pogostosti njene uporabe na razvoj pravnih kompetenc uradnih oseb ter zagotavlja ključno povratno informacijo deležnikom US. Raziskovalne/praktične/družbene implikacije: konceptualni okvir pravnih kompetenc je temelj za nadaljnje znanstveno proučevanje pravnih kompetenc uradnih oseb in izhodišče za sistematično nadgrajevanje US, da bo tudi v prihodnje spodbujala razvoj pravnih kompetenc uporabnikov. Z družbenega vidika članek pripomore k dvigu zavedanja o ključnem pomenu razvoja pravnih kompetenc in učinkovite uporabe US kot orodja za bolj participativne in k reševanju problemov usmerjene upravne postopke. Izvirnost/pomembnost/vrednost: članek ponuja izviren prispevek z (1.) vzpostavitvijo konceptualnega okvira, ki pripomore k preučevanju pravnih kompetenc uradnih oseb, ki pri vodenju upravnih postopkov uporabljajo US, ter (2.) prikazom osrednje vloge US kot vira akumuliranega kolektivnega znanja, ki uradnim osebam pomaga razvijati pravne kompetence in olajšuje medsebojno povezovanje deležnikov na področju upravnopravnih dilem. Ugotovitve ponujajo smernice za krepitev delovanja uradnih oseb ter za uresničevanja ciljev in načel dobrega upravljanja v sodobni javni upravi.
Armenia Androniceanu, Sofia Elena Colesca
Triple Helix Model and Artificial Intelligence in Public Administration
Čeprav je model trojne vijačnice široko analiziran v kontekstu inovacijskih ekosistemov, je njegov prispevek k spodbujanju uvajanja umetne inteligence (UI) v javni upravi premalo raziskan. Ta študija zapolnjuje raziskovalno vrzel z analizo, kako interakcije med univerzami, industrijo in vlado pospešujejo vključevanje UI v digitalno upravljanje v izbranih državah EU. Nameni: glavni raziskovalni cilji so: (a) oceniti digitalno zrelost izbranih držav EU; (b) ovrednotiti, kako interakcije v okviru trojne vijačnice oblikujejo sprejemanje UI v javni upravi; (c) analizirati medsebojna razmerja med tremi akterji v kontekstu upravljanja UI; ter (d) raziskati povezave med nacionalno strategijo za UI posamezne države in njenimi širšimi mehanizmi upravljanja. Načrt/metodologija/pristop: raziskava združuje kvantitativne in kvalitativne metode ter uporablja podatke AI Watch, Evropske komisije, Eurostata, Oxford Insights in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ugotovitve: rezultati razkrivajo pomembne razlike med izbranimi državami članicami EU in opredeljujejo ključne dejavnike, ki bodisi omogočajo bodisi omejujejo vključevanje UI v javno upravo, pri čemer ponujajo nove vpoglede v razvijajočo se vlogo modela trojne vijačnice v dobi algoritmičnega upravljanja.Praktične implikacije: rezultati so posebej relevantni za odločevalce v javnem sektorju, raziskovalce s področja upravljanja in inovacijskih študij ter za oblikovalce politik, ki iščejo trajnostne modele za digitalno preobrazbo in sodelovalne inovacije. Izvirnost/vrednost: gre za prvo čeznacionalno empirično študijo, ki povezuje dinamiko trojne vijačnice z inovacijami, ki jih poganja UI, v javnem sektorju ob upoštevanju niza kazalnikov. Izvirnost raziskave je v konceptualni integraciji okvira trojne vijačnice s preoblikovalnimi zmožnostmi umetne inteligence pri preoblikovanju javnega upravljanja in inovacijskih dinamik v nekaterih državah EU.
Tomislav Geršić, Nenad Vretenar, Jelena Jardas Antonić
Country Attractiveness for Conducting Clinical Trials – A Literature Review
Namen: klinične raziskave so velik posel po vsem svetu, saj prinašajo koristi pacientom in zdravstvenim sistemom držav, ki jih pritegnejo. Kljub izjemno velikemu znanstvenemu interesu za klinične raziskave v medicinski literaturi pa je ekonomske literature o kliničnih raziskavah, zlasti o dejavnikih, ki vplivajo na privlačnost države za klinične raziskave, zelo malo. Namen tega članka je podati pregled te literature ter glavnih pristopov in ugotovitev. Pristop: najprej je bila preiskana baza podatkov WoS CC, analizirani pa so bili članki o kliničnih raziskavah, objavljeni leta 2015 ali pozneje, s poudarkom na delih iz raziskovalnih področij poslovne ekonomije in javne uprave. Nato je podan pregled najpomembnejših objavljenih člankov o preučevanju privlačnosti držav, pojasnjena pa so tudi metodološka izhodišča in rezultati analiziranih del. Ugotovitve: pregled literature kaže, da je malo študij, ki bi preučevale privlačnost držav za klinične raziskave. Poleg tega objavljeni članki pogosto niso obsežni in obravnavajo posamezne primere ali majhne vzorce držav. Kljub temu so kot najpomembnejši dejavniki prepoznani hitrost, zanesljivost in učinkovitost bolnišničnega sistema ter predvidljivost predpisov. Stroški raziskav v posamezni državi – čeprav niso nepomembni – imajo sekundarno vlogo v primerjavi s poudarjenimi ključnimi dejavniki.Praktične implikacije: klinične raziskave so zelo pomembne za zdravje ljudi. Pomembne so tudi z ekonomskega vidika, vendar so v znanstveni literaturi, ki jih proučuje, podzastopana. Ta članek raziskovalcem nudi okvir za nadaljnje znanstveno raziskovanje. Ker se osredotoča na preučevanje privlačnosti kliničnih raziskav, je koristen tudi za regulatorje in oblikovalce politik pri boljšem razumevanju tega področja. Izvirnost/vrednost: članek ponuja pregled pomembnega, vendar zapostavljenega znanstvenega področja ter z njegovo sistematizacijo in interpretacijo raziskav ter rezultatov omogoča nadaljnji razvoj in olajša prihodnje raziskave.
Eva Ivanová, Katarína Štefčíková, Martina Jakubčinová
Implementation of the SMART Concept within the Framework of the 2030 Agenda in the NUTS 3 Regions of the Slovak Republic
Namen: glavni cilj te študije je oceniti raven uresničevanja izbranega elementa koncepta SMART v kontekstu ciljev Agende 2030 v posameznih regijah NUTS 3 Slovaške republike z uporabo različnih analitičnih metod. Študija se posebej osredotoča na razvoj in vrednotenje kazalnika »zaposlenost v raziskavah, razvoju in visokih tehnologijah«, ki je ključna komponenta uresničevanja koncepta SMART z vidika trga dela. Metodologija/pristop: za dosego cilja študije bo poleg analize razvojnih trendov na podlagi statističnih podatkov, ki so na voljo, uporabljena tudi metoda shift-share analize. Ta metoda omogoča prepoznavanje in primerjavo regionalne rasti ali upada zaposlenosti v sektorju raziskav, razvoja in visokih tehnologij glede na nacionalne razvojne trende v navedenem sektorju. Uporabljena je tudi analiza sektorja skozi prizmo tako imenovane teorije izvozne baze, ki preučuje njegov izvozni potencial. Tak pristop omogoča prepoznavanje stopnje zastopanosti in vpliva danega sektorja na trg dela in gospodarstvo regije. Ugotovitve: rezultati raziskave kažejo, da ustvarjanje delovnih mest v sektorju raziskav, razvoja in visokih tehnologij dejansko odraža uresničevanje koncepta SMART, pri čemer je bilo v večini regij zabeleženih pozitivnih trendov rasti zaposlenosti. Kljub podpori zaposlovanju v tem sektorju v Slovaški republiki pa le dve regiji – Bratislava in Košice – izkazujeta sposobnost, da s podporo temu sektorju bistveno prispevata k gospodarski in socialni rasti ter konkurenčnosti regije. Praktične implikacije: študija zaključuje z več možnostmi za razpravo o tem, kako podpreti ustvarjanje prostora za širitev tega sektorja ali drugih tako imenovanih mehkih sektorjev v regijah. To bi regijam omogočilo ustvarjanje večje dodane vrednosti, kot jo ustvarjajo trenutno, saj prevlada predelovalnih dejavnosti ponuja omejen potencial za trajnostni razvoj. Izvirnost/vrednost: vrednost študije izhaja iz spoznanj, ki temeljijo na uporabi širšega nabora raziskovalnih metod, osredinjenih na preučevanje ravni regionalnega razvoja (analiza shift-share in teorija izvozne baze). Študija opredeljuje rezultate trenutne ravni uresničevanja koncepta SMART v regijah z vidika transformacije trga dela ter ponuja pogled na nadaljnje možnosti za podporo regijam v tej transformaciji. Osredotoča se na pametne in trajnostne sektorje, ki bodo poganjali gospodarstva regij in države kot celote.
Tatyana Tomova, Elena Kalfova, Simeon Petrov, Kaloyan Haralampiev
Environmental Policy Implementation: Can We Reduce Failures Without Changing Objectives?
Namen: prikazati nujnost vzvratnega mapiranja v procesu izvajanja okoljske politike. Načrt/metodologija/pristop: reprezentativna anketa (med odraslim prebivalstvom Bolgarije) o prookoljskem vedenju in javnih stališčih do ustreznih politik; analiza podatkov z ANOVA in faktorsko analizo. Ugotovitve: obstaja razkorak med javnim odobravanjem okoljskih ciljev in podporo konkretnim ukrepom. Preference glede političnih orodij so odvisne od tega, ali se zaznava, da pozitivno ali negativno vplivajo na materialni položaj posameznikov. Plačevati za okoljske izboljšave je pripravljenih največ 30 odstotkov državljanov. Praktične implikacije: posameznikove preference je treba spremljati skozi celoten proces izvajanja okoljske politike in jih uporabiti kot dokazila za usmerjanje sprememb v oblikovanju politik. Izvirnost/vrednost: opozorilo, da so preference posameznikov glede političnih orodij pomembne pri izvajanju okoljske politike; sestavljeni kazalnik prookoljskega vedenja.
Romario Marijanović, Mihaela Bronić, Simona Prijaković
Analysis of the Cost Efficiency of Public General Hospitals in Croatia
Namen: Hrvaško prebivalstvo se hitro stara, in če se bodo sedanji demografski trendi nadaljevali, bo do leta 2050 vsak tretji Hrvat starejši od 65 let. Ta demografski premik pomeni, da bo moralo manjše delovno aktivno prebivalstvo podpirati čedalje več starejših, kar bo močno obremenilo gospodarsko uspešnost. Hkrati naraščajoče povpraševanje po javnih zdravstvenih storitvah povečuje javne izdatke za zdravstvo, pri čemer največji delež nakopičenih neporavnanih obveznosti nosijo splošne bolnišnice. V tem kontekstu postane ocenjevanje stroškovne učinkovitosti splošnih bolnišnic ključno za zmanjševanje razsipavanja virov. Zasnova/metodologija/pristop: stroškovna učinkovitost je ocenjena z analizo, kako se denarni vložki pretvorijo v vmesne rezultate. Stroškovna učinkovitost 19 hrvaških splošnih bolnišnic je analizirana z najpogosteje uporabljeno metodo – vhodno usmerjeno analizo ovojnice podatkov (DEA) – v predpandemičnih letih 2015 in 2016 ter v pandemičnih letih 2021 in 2022. Uporabljen je en vhod (skupni izdatki in odhodki splošnih bolnišnic, brez naložb v objekte) in trije izhodi (število bolnišničnih oskrbnih dni, zasedenost postelj oziroma stolov v dnevnih bolnišnicah ter število ambulantnih storitev v poliklinično-konzultativni dejavnosti). Ugotovitve: ocene stroškovne učinkovitosti segajo od 48 % do 100 %. Povprečno bi bolnišnice lahko znižale izdatke za 7 % v letu 2015, za 14 % v letih 2016 in 2021 ter za 16 % v letu 2022, ne da bi zmanjšale obstoječe ravni izhodov. Med pandemijo covida-19 se je skupna stroškovna učinkovitost splošnih bolnišnic poslabšala. Bolnišnici Pula-Pola in Varaždin sta v vseh štirih letih dosledno izstopali kot referenčni (najučinkovitejši) enoti. Nasprotno pa je Vukovar dosegal slabše rezultate, s stroškovno učinkovitostjo pod 70 % v celotnem obdobju. Pri večini bolnišnic so relativne uvrstitve po učinkovitosti ostale stabilne skozi čas – visoko učinkovite pred pandemijo so ostale učinkovite tudi po njej; manj učinkovite so ostale nizko uvrščene. Podatki kažejo tudi, da večje bolnišnice, merjeno po izdatkih, praviloma dosegajo boljšo stroškovno učinkovitost. Akademski prispevek k področju: študija prispeva k literaturi z merjenjem stroškovnih neučinkovitosti v splošnih bolnišnicah, ki jih mednarodne raziskave zdravstvene ekonomike pogosto spregledajo, zlasti v državah Srednje in Vzhodne Evrope. Identificira vztrajne referenčne primere in neučinkovitosti ter ponuja podatkovno podlago za politične reforme, usmerjene v izboljšanje finančne vzdržnosti in operativne učinkovitosti hrvaškega zdravstvenega sistema. Omejitve raziskave: model vključuje omejen nabor spremenljivk zaradi podatkovnih omejitev. Vključitev dodatnih kazalnikov, kot so izdatki za zdravila ali po primerih uteženi akutni bolnišnični odpusti, bi lahko omogočila bolj niansirano oceno stroškovne učinkovitosti. Ta omejitev poudarja potrebo po celovitejšem in standardiziranem zbiranju zdravstvenih podatkov na Hrvaškem, zlasti s strani ministrstev za zdravstvo in finance. Praktične implikacije: ugotovitve lahko pomagajo oblikovalcem politik, saj so stroškovno učinkovite splošne bolnišnice ključne za gospodarsko in socialno blaginjo. Referenčne bolnišnice so lahko vzor, delijo dobre prakse upravljanja stroškov in uporabe virov ter s tem pomagajo izboljšati stroškovno učinkovitost v celotnem sklopu splošnih bolnišnic. Manj učinkovite bolnišnice naj bodo cilj revizij, managerskega usposabljanja ali podpore pri proračunskem načrtovanju in načrtovanju virov. Poleg tega je študija podlaga za izboljšanje nacionalnih sistemov spremljanja uspešnosti bolnišnic in standardov poročanja podatkov. Izvirnost/vrednost: gre za prvo študijo, ki je izračunala stroškovno učinkovitost 19 hrvaških splošnih bolnišnic.
Michal Radvan, Klára Doležalová
Fair Taxation of Inheritance?
Namen: namen članka je razjasniti pomen in naravo davka na dediščino z vidika prava. Njegovo vlogo je treba opredeliti v davčnem sistemu ter raziskati povezave z drugimi davki. Tak pristop je edini način, da utemeljimo argumente v korist ohranitvi davka na dediščino. V članku predpostavljamo, da večina držav v Evropski uniji še vedno ima davek na dediščino, zato ga je treba utemeljiti. Manjše število držav je ta davek odpravilo. Hipoteza, ki jo želimo potrditi ali ovreči, je, da je davek na dediščino tradicionalna dajatev, trdno umeščena v davčne sisteme posameznih držav. Načrt/metodologija/pristop: za dosego ciljev prispevka sledimo metodologiji IMRaD. V raziskovalnem delu je treba opredeliti davek na dediščino, določiti njegov položaj v davčnem sistemu in analizirati razloge za njegovo odpravo v nekaterih jurisdikcijah. Raziskava vključuje tudi analitično-primerjalno komponento, namenjeno preučevanju posameznih strukturnih elementov davka na dediščino. Ta podrobna analiza nam omogoča oblikovati nabor vprašanj o optimalni in pravični pravni zasnovi osnovnih strukturnih sestavin davka na dediščino, na katera odgovarjamo v razpravljalnem delu članka. V sklepnem delu predvsem ugotovimo, ali so prepričljivejši argumenti za ohranitev ali za odpravo davka na dediščino. Ugotovitve: hipoteza, da je davek na dediščino tradicionalna dajatev, trdno umeščena v davčne sisteme posameznih držav, je potrjena. Kljub temu odločitev o uvedbi tega davka ostaja izključno politična. Kot je razvidno iz zasnove njegovih strukturnih sestavin, lahko pravo in pravna ureditev zagotovita, da se davek na dediščino pobira na pravičen način.Akademski prispevek k področju: raziskava, ki se osredotoča na pravičnost davka na dediščino s pravnega vidika, je novost. Ker je odločitev o uvedbi davka na dediščino v domeni političnih organov, članek ponuja možnosti za oblikovanje posameznih strukturnih sestavin tega davka ob upoštevanju drugih oblik obdavčitve. Raziskovalne implikacije/omejitve: članek ne obravnava pravičnosti obdavčitve s političnega, sociološkega ali psihološkega vidika. Ne upošteva možnosti, da bi populizem lahko služil kot strateški pristop k uvedbi ali odpravi davka na dediščino. Poleg tega raziskava ne obravnava ekonomske učinkovitosti obdavčitve dediščine. Izvirnost/vrednost: tema je zelo izvirna, saj obravnava pravno ureditev obdavčitve dediščine in zasnovo njenih posameznih strukturnih sestavin. Pristop je uporaben v vseh državah po svetu, ne glede na to, ali trenutno imajo davek na dediščino ali ne. Prispeva k razpravi o obdavčitvi dediščine z vidika prava.
Mari-Isabella Stan, Tănase Tasențe
From Co-Creation to Circular Cities: Exploring Living Labs in EU Governance Frameworks – A Literature Review
Namen: članek ponuja celovit in integrativen pregled literature o tem, kako so živi laboratoriji konceptualizirani, izvajani in vrednoteni znotraj upravljavskih okvirov Evropske unije. Cilj je slediti razvoju živih laboratorijev onkraj izvorne inovacijske retorike ter oceniti njihove dejanske prispevke k soustvarjanju, participativnemu upravljanju in krožnim prehodom. Načrt/metodologija/pristop: z uporabo sistematične metodologije pregleda literature v skladu s PRISMA je študija pregledala 403 recenzirane publikacije iz zbirke Web of Science Core Collection. Po uporabi strogih vključitvenih meril je bilo analiziranih 77 ustreznih študij. S programom VOSviewer je bila izvedena analiza sopojavljanja 360 ključnih besed za identifikacijo desetih tematskih grozdov, ki strukturirajo področje. Ugotovitve so obravnavane skozi štiri razsežnosti: institucionalna vpetost, sodelovalno učenje, družbeno-ekonomski prehod in metodološka konsolidacija. Ugotovitve: pregled razkriva, da živi laboratoriji delujejo kot hibridne upravljavske infrastrukture, ki spodbujajo inovacije le, kadar so umeščeni v stabilna institucionalna okolja in usklajeni z večnivojskimi sistemi upravljanja. Čeprav številni živi laboratoriji deklarirajo inkluzivnost, je njihova dejanska transformativna zmožnost pogosto omejena zaradi asimetrij moči, šibke institucionalizacije in metodološke razdrobljenosti. Kljub temu visoko uspešni živi laboratoriji izkazujejo pomembno vrednost pri pospeševanju sistemskega učenja, spodbujanju krožnih praks in omogočanju demokratičnega eksperimentiranja. Praktične implikacije: ugotovitve poudarjajo potrebo po standardiziranih okvirih za vrednotenje, mehanizmih dolgoročnega financiranja ter močnejših institucionalnih poteh, po katerih bi rezultati živih laboratorijev informirali javne politike. Odločevalci in praktiki naj presežejo »pilotizem« (pretirano zanašanje na pilotne projekte) in žive laboratorije sprejmejo kot vgrajena orodja upravljanja. Izvirnost/vrednost: drugače kot pretekle študije, ki so se ozko osredotočale na sektorske uporabe ali osamljene urbane eksperimente, je ta pregled prvi, ki sistematično mapira razvoj živih laboratorijev skozi štiri na upravljanje usmerjene razsežnosti: sodelovalno vpetost, demokratično učenje, krožne inovacije in metodološko vrednotenje. S povezovanjem teh razsežnosti s strukturnimi pogoji institucionalne konsolidacije znotraj okvirov javnih politik EU članek ponuja novo konceptualno sintezo, ki premošča razdrobljeno znanstveno produkcijo. Področje nadgradi z integriranim vidikom, ki zajame večfunkcijsko vlogo živih laboratorijev kot infrastruktur za sistemske inovacije upravljanja.
Natalija Shikova
The Ombudsman as a Guardian of Good Governance: Insights from North Macedonia
Namen: prispevek predstavi vlogo varuha človekovih pravic pri uveljavljanju načel dobrega upravljanja pri varstvu in spodbujanju pravic državljanov in drugih posameznikov v demokratičnem okviru. Raziskava se osredotoča na delo varuha v Severni Makedoniji ter preučuje njegove dejavnosti in pristojnosti nad javnimi institucijami pri njihovem delovanju ali opustitvi dolžnega ravnanja. Zasnova/metodologija/pristop: uporabljene raziskovalne metode vključujejo preučevanje virov, analizo dokumentov in poročil, povezanih z institucionalno in pravno ureditvijo urada varuha v Severni Makedoniji, ter analizo vsebine. Za razumevanje kompleksnosti pristojnosti varuha znotraj makedonske institucionalne ureditve je bila izvedena primerjalna analiza, ki zajema primere iz EU in drugih svetovnih kontekstov. Za pojasnitev ugotovitev so bili opravljeni polstrukturirani intervjuji z relevantnimi uradniki, vključno z varuhom človekovih pravic Severne Makedonije in njegovimi namestniki. Ugotovitve: rezultati raziskave kažejo, da je varuh sicer pooblaščen za varovanje človekovih pravic in svoboščin posameznikov ali skupin, kadar jih kršijo državni organi, vendar so njegova prizadevanja za prispevek k učinkovitemu in uspešnemu delovanju javne uprave ter za spodbujanje načel dobrega upravljanja in pravice do dobrega upravljanja v Severni Makedoniji omejena. To pa je v skladu s splošno učinkovitostjo institucije in njenim položajem v pravnem in političnem sistemu. Na splošno je institucionalni odziv na pripombe varuha šibek, kar se kaže v izpuščenih obravnavah pred vlado, zamudah pri sprejemanju njegovih letnih poročil v parlamentu, pomanjkanju javne razprave ter nezadostnem izvajanju naknadnih ukrepov za obravnavo varuhovih pripomb. Poleg tega institucija varuha ne uživa polne neodvisnosti. Praktične posledice: prispevek temelji na raziskavi, opravljeni v letih 2023/2024, in podaja jasna in strukturirana priporočila za izboljšanje delovanja urada varuha v Severni Makedoniji z namenom doseganja standardov dobrega upravljanja. Zaradi svoje praktične uporabnosti lahko priporočila prispevajo k izboljšanju dela uradov varuhov človekovih pravic drugje v regiji in širše. Izvirnost/vrednost: raziskava poudarja vlogo varuha pri spodbujanju dobrega upravljanja in ga predstavlja kot nujni pogoj za vzpostavitev trdnega sistema varstva pravic posameznikov. Delo varuha je pogosto analizirano skozi njegove posege po uradni dolžnosti, usmerjene v zaščito pravic, kadar jih kršijo državni organi. V tem smislu urad posega s predlogi, pobudami in priporočili ter deluje kot varuh pravic posameznikov v razmerju do javne uprave. Ta raziskava ponuja še en, v javnem diskurzu pogosto zapostavljen vidik varuhove vloge, saj nudi širši pogled na njegovo funkcijo pri uveljavljanju demokratičnih standardov in načel dobrega upravljanja.
Dalibor Stanimirović, Tatjana Stanimirović
Beyond the Speculation: Mapping the Real Impacts of Digitalization on the Slovenian Healthcare Business Model
Namen: čedalje večja digitalizacija zdravstvenih sistemov po svetu je dobrodošla kot preobrazbena sila, vendar so njeni dejanski učinki na poslovne modele v zdravstvu še vedno premalo raziskani. Članek presega špekulacije in pretirano optimistična pričakovanja ter preučuje resnične vplive digitalizacije na slovenski poslovni model zdravstvenega varstva. Metodologija: uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop, ki je združil celovit pregled literature s polstrukturiranimi spletnimi anketami. Raziskava je zajela 20 vodilnih strokovnjakov, odgovornih za upravljanje nacionalnih rešitev eZdravja v Sloveniji. Za zajem pogledov sodelujočih strokovnjakov in sistematičen oris dejanskih vplivov digitalizacije na slovenski poslovni model zdravstvenega varstva je bila uporabljena analiza vsebine. Ugotovitve: rezultati kažejo, da digitalizacija pomembno vpliva na poslovni model v zdravstvu z izboljšanjem operativne učinkovitosti in koordinacije oskrbe, optimizacijo dostopnosti do podatkov in upravljanja podatkov ter krepitvijo vključenosti pacientov. Vendar pa zaradi strukturnih in sistemskih izzivov učinki digitalizacije na slovenski poslovni model zdravstvenega varstva v tej fazi ostajajo razmeroma omejeni in pretežno odvisni od učinkovitega usklajevanja tehnološkega napredka z zdravstvenimi, poslovnimi, organizacijskimi in socioekonomskimi dejavniki. Praktične implikacije: ugotovitve poudarjajo, da digitalizacije v zdravstvu ne moremo obravnavati zgolj kot tehnološkega podviga, temveč kot strateški vzvod celovite zdravstvene in poslovne transformacije. Za menedžerje v zdravstvu in oblikovalce politik to ne pomeni le vlaganja v digitalno infrastrukturo, temveč tudi v upravljanje, organizacijske procese, poslovno delovanje in socialne razsežnosti. Tako lahko maksimizirajo koristi digitalnih rešitev, zmanjšajo neučinkovitosti ter ustvarijo bolj trajnosten in na pacienta osredinjen zdravstveni sistem. Študija lahko voditeljem pomaga pri prepoznavanju ozkih grl in določanju prednostnih nalog ukrepov, ki zagotavljajo, da digitalizacija prinese merljive izboljšave pri izvajanju storitev in zdravstvenih izidih na ravni javnega zdravja. Izvirnost: raziskava prinaša nove vpoglede, saj je ena redkih empiričnih analiz vplivov digitalizacije na slovenski poslovni model zdravstvenega varstva. Namesto da bi se opirala na domneve ali normativna pričakovanja, vključuje poglede vodilnih nacionalnih strokovnjakov za eZdravje in jih umešča v širši strukturni in sistemski okvir. Študija pripomore k zapolnjevanju vrzeli med globalnimi diskurzi o digitalni preobrazbi in realnostmi majhnega nacionalnega zdravstvenega sistema ter tako ponuja lekcije, prenosljive tudi v druge države, ki se soočajo s podobnimi izzivi obsega, virov in institucionalne inercije.