Portal TFL
Central European Public Administration Review (Srednjeevropska revija za javno upravo) je recenzirana znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke o razvoju in analizi javne uprave in upravljanja. Revija daje prednost prispevkom, ki obravnavajo področne raziskave integralno in multidisciplinarno, z vključevanjem vidikov prava, ekonomije in menedžmenta, političnih, organizacijskih, informacijskih in drugih z javno upravo povezanih ved. Cilj revije je zaobjeti osrednji evropski prostor, ne le geografsko, temveč predvsem s spodbujanjem razvoja evropskih načel, značilnih za to regijo pri reformah javne uprave.
Znanstvena revija
University of Ljubljana, Faculty of Public Administration
Prof. Polonca Kovač, PhD
Branka Smodiš
Dean Zagorac
Nina Barlič
Demat d.o.o.
Prof. Jean Bernard Auby, PhD (Sciences PO Law School, France), Prof. Alexander Balthasar, PhD (Andrássy University Budapest, Hungary), Prof. Helena Blažić, PhD (University of Rijeka, Faculty of Economics, Croatia), Prof. Calin E. Hintea, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Nevenka Hrovatin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Economics, Slovenia), Prof. Ivan Koprić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. A. T. Marseille, PhD (University of Groningen, Faculty of Law, The Netherlands), Francesco Molinari, PhD (University of Rijeka, Department of Informatics, Croatia), Prof. Juraj Nemec (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Alka Obadić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Prof. Jurica Pavičić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Assoc. Prof. Tereza Rogić Lugarić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. Allan Rosenbaum, PhD (Florida International University, Institute for Public Management and Community Service and Center for Democracy and Good Governance, USA), Prof. Emilia Sičákova Beblava, PhD (Comenius University of Bratislava, Faculty of Social and Economic Sciences, Slovakia), Assoc. Prof. David Špaček, PhD (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Koen Verhoest, PhD (University of Antwerpen, Faculty of Social Sciences, Belgium), Prof. Jann Werner, PhD (Potsdam University, Faculty for Economics and Social Sciences, Germany), Marique Yseult M., PhD (University of Essex, School of Law, United Kingdom), Prof. Jacques Ziller, PhD (University of Pavia, Faculty of Political Sciences, Italy)
Prof. Gerhard Hammerschmid, PhD (Hertie School of Governance, Germany), Assoc. Prof. Anamarija Musa, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Assoc. Prof. Primož Pevcin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assoc. Prof. Anna Simonati, PhD (University of Trento, Faculty of Law, Italy), - Prof. Benedikt Speer, PhD (Berlin School of Economics and Law, Germany), Prof. Ljupčo Todorovski, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assist. Prof. Nicolae Urs, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Michiel S. deVries, PhD (Radboud University, The Netherlands)
2591-2259 (on-line ed.)
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Pavel Zdražil, Jan Fuka, Bohuslav Pernica, Robert Baťa
Indication of Economic Populism in Local Governance: A New Approach for Classifying Populist Behaviour
Namen: Literatura o populizmu navaja, da so populisti pogosto v konfliktu z neoliberalno gospodarsko paradigmo, kar se kaže v čedalje večjem dolgu, naložbenem primanjkljaju in znatni javni porabi, ki se financira iz primanjkljaja. Odločitve populistov zaznamuje kratkoročna usmerjenost. Zato jih lahko od nepopulističnega upravljanja ločimo z gospodarskimi spremenljivkami. Pri študiji gre ta inovativen kvantitativni pristop, ki analizira finančne podatke lokalnih oblasti za razvrščanje gospodarskega populističnega vedenja. Zasnova/metodologija/pristop: V skladu z znanstvenim konsenzom, da je kratkoročnost temeljni pokazatelj populizma, operacionaliziramo gospodarski populizem s petimi finančnimi spremenljivkami, ki jih preučujemo s kointegracijsko analizo in verjetnostnim pristopom. Izbrane spremenljivke temeljijo na literaturi o gospodarskem populizmu. Podatki so javno dostopni za Češko republiko, ki je primer proučevane države, ter za številne druge države. Metodologijo preverjamo z analizo koalicij, ki vladajo v večjih občinah. Ugotovitve: Analiza 6.240 občin v postkomunistični Češki med letoma 2002 in 2021 razkriva znake gospodarskega populizma v 6,2 odstotka primerov. Preverjanje rezultatov kaže, da te občine pogosto vodijo populistične stranke ali raznolike lokalne iniciative, namesto uveljavljenih nepopulističnih strank. Znanstveni prispevek: Študija uvaja inovativen kvantitativni pristop k ocenjevanju finančnih kazalnikov in se oddaljuje od prevladujočih raziskav populizma, ki večinoma temeljijo na kvalitativnih virih, kot so izjave, narativi in zgodovinski kontekst. Poleg tega v ospredje postavlja lokalno raven upravljanja pri proučevanju gospodarskega populizma. Gre za pojav, ki ga običajno analiziramo na ravni centralne oblasti. Praktične omejitve in implikacije raziskave: Rezultati nakazujejo, da je lahko populizem strateški pristop za nekatere lokalne skupnosti, zlasti v manjših mestih in vaseh, kjer pomanjkanje fiskalne discipline ovira razvoj. Nekateri zaznani finančni vzorci so lahko posledica nesposobnosti ali pomanjkanja strokovnega znanja, ne nujno namernega populizma. Številne občine v vzorcu vodi »siva cona« lokalnih iniciativ, kar otežuje preverjanje rezultatov. Ker je metodologija na lokalni ravni novost, skoraj ni primerljivih študij; zato rezultate primerjamo z različnimi srednjeevropskimi raziskavami o populizmu. Izvirnost/vrednost: Raziskava razvije izviren kvantitativni pristop, ki ga je mogoče uporabiti na ravni lokalne samouprave za analizo obsežnih podatkovnih nizov. Bogati razpravo o gospodarskem populizmu, saj pojav preučuje skozi prizmo kratkoročnosti v finančnih podatkih.
Mirko Pečarič
Law and Individualism: Balancing Rights, Responsibilities, and Group Dynamics
Namen: Članek kritično obravnava preplet individualizma in kolektivizma v pravnih sistemih. Avtor trdi, da je pravo nesorazmerno osredotočeno na individualne pravice in dolžnosti, čeprav skupinska dinamika dokazano oblikuje vedenje. Zato poziva k formalnemu priznanju neformalnih skupin in vključitvi kolektivne odgovornosti, s čimer bi pravo natančneje odražalo sodobno družbeno stvarnost. Metodologija: S historično-pravnim in interdisciplinarnim pristopom študija sledi razvoju individualizma od rimskega prava do sodobnih pravnih okvirov. Združuje primerjalnopravno analizo, teoretsko kritiko in normativno analizo ter predlaga reforme, ki usklajujejo individualno avtonomijo s kolektivno odgovornostjo. Ugotovitve: Zgodovinsko gledano so pravni sistemi privilegirali individualizem in podcenjevali vpliv skupin. Posledično neformalne skupine ne uživajo ustrezne zaščite in smiselne udeležbe v pravnih postopkih. To pretirano poudarjanje posameznika ovira učinkovite odzive na sistemsko diskriminacijo, okoljsko škodo in kršitve delavskih pravic. Čeprav nekatera področja – na primer korporacijsko in okoljsko pravo – implicitno priznavajo kolektivno odgovornost, so za uravnoteženje interesov posameznika in skupnosti še vedno potrebni izrecni mehanizmi. Prilagodljivi pravni modeli lahko vključijo skupinsko odgovornost, ne da bi pri tem razvrednotili osebne pravice. Praktične posledice: Podelitev omejene pravne subjektivitete neformalnim skupinam bi jim omogočila uveljavljanje pravic brez popolne formalizacije. Uravnoteženo razmerje med individualno in kolektivno odgovornostjo bi okrepilo sposobnost prava za reševanje problemov, ki zahtevajo deljeno odgovornost. Krepitev kolektivnih pravnih orodij – kot so skupinske tožbe, sindikati in skupnostno upravljanje – bi izboljšala pravno zastopanje, uporaba digitalnih platform z umetno inteligenco pa bi lahko spodbujala participativno oblikovanje prava in pravičnejše pravne strukture.
Christoph Demmke
Civil Service Ethics in Germany from an International Perspective – Between a Role Model and Latecomer
Namen: Članek ovrednoti, kako je etika javnih uslužbencev institucionalizirana in upravljana na zvezni ravni v Nemčiji ter nemško prakso umešča v širši evropski kontekst. Obravnava očitno pomanjkanje empiričnih dokazov o učinkovitosti etičnih politik kljub množici kazalnikov upravljanja. Zasnova/metodologija/pristop: Analiza temelji na anketi iz leta 2025, ki jo je podprla EU in je obravnavala etične politike v osrednjih javnih upravah. Sodelovalo je šestindvajset držav in vse institucije EU, ki so izpolnile vprašalnik s sedmimi poglavji in z 59 vprašanji, ki je zajemal pravila, izvajanje, izvrševanje ter nova vprašanja, kot so tveganja, povezana z umetno inteligenco. Nemški odgovori so podrobno analizirani in primerjani z mednarodnimi merili za korupcijo, vladavino prava, dobro upravljanje in nepristranskost. Ugotovitve: Nemčija ohranja številne »klasične« birokratske značilnosti – zaposlitev za nedoločen čas, hierarhične strukture in k pravilom usmerjeno kulturo – vendar pri mednarodnih kazalnikih upravljanja dosledno dosega visoke ocene. Razdrobljena odgovornost in omejeno spremljanje pomenita, da trdni dokazi o učinkovitosti politik ostajajo redki, tako v Nemčiji kot tudi drugje. Kljub temu se zdi, da nemški sistem v primerjavi z evropskimi primerljivimi sistemi učinkovito odvrača od neustreznega ravnanja. Priznani so novi izzivi, povezani z umetno inteligenco, razkritjem interesov ter prehodi med javnim in zasebnim sektorjem, vendar celoviti podatki in usklajeni nadzorni mehanizmi še vedno manjkajo. Akademski prispevek k področju: Študija je ena prvih sistematičnih, na podatkih utemeljenih vrednotenj etike javnih uslužbencev v Nemčiji in razširja primerjalno bazo dokazov za raziskave integritete v javnem sektorju. Razkriva metodološke vrzeli pri merjenju etičnih rezultatov ter poudarja potrebo po interdisciplinarnih pristopih, ki združujejo pravne, organizacijske in vedenjske vidike. Izvirnost/pomen/vrednost: Z združitvijo redke nacionalne študije primera z edinstvenim naborom podatkov EU članek izpodbija predpostavko, da so tradicionalni, na skladnosti utemeljeni sistemi po svoji naravi zastareli. Pokaže, da se navidezno staromodni nemški model v praksi izkaže kot zelo učinkovit, hkrati pa poudari strukturne in informacijske pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti, če želijo etične politike slediti tehnološkim in organizacijskim spremembam.
Vilém Pařil, Iva Coufalíková, Michaela Neumannová, Martina Jakubčinová
Cost-Effective Strategies for Regional Road Network Management: The Role of Reclaimed Asphalt Pavement Materials and Urban Factors
Namen: Prispevek obravnava upravljanje stroškov cest na regionalni ravni. Gre za področje, ki je v primerjavi z lokalnimi cestami in avtocestami precej manj raziskano. Cilj študije je opredeliti ključne dolgoročne urbane dejavnike, ki vodijo k višjim stroškom upravljanja regionalnih cest, ter predlagati finančno vzdržno strategijo obnove cestnega omrežja z uporabo različnih materialov iz recikliranega asfalta (RAP). Metodologija: Na podlagi postopnih in standardnih regresijskih analiz ter podatkov o kakovosti cest in stroških vzdrževanja na Češkem študija upošteva dejavnike, kot so nadmorska višina, naklon ter spremembe števila prebivalcev in gostote poselitve. Ugotovitve: Rezultati poudarjajo, da sta naklon in cestni razred – oba pa sta povezana z razdrobljenostjo cestnega omrežja – ključna vzroka za višje stroške vzdrževanja. Obnove, izvedene na kompaktnih sklopih cest, lahko zato stroške občutno znižajo. Nasprotno pa število prebivalcev in gostota poselitve le minimalno vplivata na dolgoročne stroške. Praktična uporabnost: Na primeru regionalnih cest na Češkem smo oblikovali scenarije za znižanje stroškov z uporabo materialov RAP in določili možne prihranke. Scenariji kažejo, da lahko uporaba RAP prinese skoraj 27 milijonov evrov prihrankov na regijo. V praksi to omogoča upravljavcem infrastrukture, da letno obnovijo več kot tretjino cest v primerjavi s klasičnimi zmesmi ali pa pogostost obnove nižjekakovostnih odsekov povečajo z enkrat na tri leta na enkrat na 2,25 leta. Dodana vrednost: Članek prinaša nova spoznanja o dejavnikih, ki določajo stroške na ravni regionalnih cest, ter dokazuje, da uporaba materialov RAP v regionalnem cestnem gospodarjenju pozitivno vpliva na pogostost revitalizacije cest.
Lejla Lazović Pita, Almasa Odžak, Lamija Šćeta
Examining Individual Tax Morale in Europe with Machine-Learning Methods
Namen: Raziskava proučuje in nadgrajuje vedenjsko literaturo o prostovoljnem izpolnjevanju davčnih obveznosti. Osredotoča se na uporabo in potencial metod ter modelov strojnega učenja za napoved individualne davčne morale po Evropi ter opredeljuje dejavnike, ki vplivajo na napovedno natančnost. Zasnova/metodologija/pristop: Na podlagi podatkov petega vala (2017– 2020) Evropske raziskave vrednot (EVS) je bil uporabljen podatkovno voden, sistematičen pristop, ki vključuje šest metod strojnega učenja za napovedovanje individualne davčne morale v Evropi. Ocenjena je bila pomembnost formalnih, neformalnih in soci-demografskih dejavnikov, hkrati pa je študija preverila, ali vključitev Indeksa zaznave korupcije (Corruption Perception Index – CPI) poveča napovedno natančnost. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da lahko metode in modeli strojnega učenja izboljšajo razumevanje ter napovedovanje individualne davčne morale v Evropi. Med uporabljenimi modeli so umetne nevronske mreže dosegle najvišjo natančnost. Pri vseh metodah strojnega učenja se je natančnost povečala, ko je bil v model vključen CPI. Odnos do podkupovanja, zaznave vpliva priseljencev na nacionalni socialni sistem in spol so se izkazali za pomembne formalne, neformalne in soci-demografske dejavnike. Akademski prispevek k področju: Študija je nov, podatkovno usmerjen pristop uporabe metod strojnega učenja za napovedovanje individualne davčne morale. Zaradi redkosti empiričnih raziskav strojnega učenja v družboslovju ugotovitve ponujajo dragocene vpoglede v evropskem kontekstu in so lahko temelj za nadaljnje globalne raziskave. Praktična uporabnost: Sklepi so posebej pomembni za vlade in davčne uprave, ki želijo izboljšati davčno skladnost in stopnjo pobiranja prihodkov. V evropskem kontekstu rezultati potrjujejo krog pozitivnih povratnih zank, ki povezuje učinkovito delovanje vlade, visoko davčno moralo in prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti. Gre za spoznanja, ki so ključna za odločevalce, regulatorje, evropske institucije in oblikovalce davčne politike. Izvirnost/vrednost: Ugotovitve potrjujejo, da lahko pri uporabi metod strojnega učenja individualno davčno moralo obravnavamo kot rezultat interakcij med formalnimi in neformalnimi institucijami. Prav tako kažejo, da je napovedna natančnost večja v državah z nižjo stopnjo korupcije, kar se kaže v višjem CPI.
Elena Cigu, Cosmin-Sorin Iacobuți, Ana-Maria Bercu
The Nexus Between European Funds, Economic Growth, and Government Quality in the EU
Namen tega prispevka je opredeliti kontekstualne povezave med črpanjem evropskih sredstev, gospodarsko rastjo in kakovostjo upravljanja. Strukturni skladi Evropske unije podpirajo krepitev gospodar-stev držav članic. Učinkovita uporaba teh sredstev je dosežena z visokokakovostnim upravljanjem; vendar učinkovito upravljanje predpostavlja stabilno in razvito gospodarstvo. Zasnova/metodologija/pristop: Metodološko izhodišče temelji na kvalitativnem zaporednem pristopu, ki vključuje pregled literature in empirično analizo, kar zagotavlja koherenco in izvedljivost študije. Pretežno se uporabljajo kvantitativne metode, vključno z ekonometričnim modelom na podlagi panelnih podatkov za evropske države v obdobju 2007–2020, kar je nov pristop v literaturi. Ugotovitve: Empirični rezultati kažejo na pozitivno razmerje med stopnjo črpanja evropskih sredstev, gospodarsko rastjo in institucionalnimi dejavniki upravljanja. Izvirnost/vrednost: Članek je uporaben prispevek k razumevanju kompleksnega odnosa med evropskimi sredstvi, kakovostjo upravljanja in gospodarsko rastjo ter tako dopolnjuje obstoječo literaturo.
Ivana Barbieri, Martina Dragija Kostić, Nives Botica Redmayne
The Use of Public-Sector Financial Reports: A Comparative Analysis of Different Information-User Groups
Namen: Prispevek raziskuje, koliko različne skupine uporabnikov v javnem sektorju pregledujejo finančna poročila. Ker so ta poročila namenjena širokemu krogu naslovnikov, preverjamo, ali jih ciljni prejemniki dejansko uporabljajo, ter preučujemo razlike v tem, kako – in zakaj – jih uporabljajo. Zasnova/metodologija/pristop: Študija se osredotoča na politike in javne managerje ter uporablja kvantitativni raziskovalni pristop. Prilagojen vprašalnik je bil pripravljen in od februarja do aprila 2022 izveden po telefonu po celotni Republiki Hrvaški. Za ugotavljanje razlik v pogostosti in razlogih za uporabo med obema skupinama so bili uporabljeni split-half faktorska analiza (metoda razpolovitve), t-testi in χ²-testi. Ugotovitve: Anketiranci poročajo, da finančna poročila tako prejemajo kot jih tudi aktivno pregledujejo. Javni managerji jih uporabljajo precej pogosteje kot politiki. Kljub temu se računovodski izkazi praviloma obravnavajo kot sekundaren vir, poročila o izvrševanju proračuna pa se pregledujejo pogosteje. Analiza kaže, da sta glavna dejavnika uporabe relevantnost informacij in vloga anketiranca. Uporaba enotnega vprašalnika je omejitev, ki je obravnavana v citirani literaturi. Omejitve raziskave/implikacije: Prihodnje raziskave bi lahko vključile dodatne metode zbiranja podatkov (na primer intervjuje ali analizo dokumentov) in razširile študijo na druge jurisdikcije, s čimer bi izboljšali posplošljivost ugotovitev. Izvirnost/vrednost: Študija s svojimi empiričnimi rezultati prispeva k mednarodni razpravi o namenu finančnega poročanja v javnem sektorju in pojasnjuje, kako specifični dejavniki vplivajo na uporabo ali neuporabo poročil.
Piotr Popęda, Bartłomiej Hadasik
Perspectives on New Public Governance: A Term Worth Legitimizing?
Namen: Novo javno upravljanje (NJU) v literaturi o javnem menedžmentu uživa veliko pozornost, vendar sta njegova natančna narava in legitimnost še vedno nejasni. Članek ocenjuje status NJU in preučuje, ali je njegova legitimnost kot koncept, teorija ali paradigma že vzpostavljena. Zasnova/metodologija/pristop: Uporabljena je dvotirna metodologija: (1) tematsko-realistični pregled teorije legitimnosti, postavljen ob bok literaturi o legitimnosti teorije NJU; ter (2) bibliometrična analiza (polsistematični pregled literature), ki sledi znanstvenemu vplivu NJU. Članek raziskuje, ali izraz »NJU« nakazuje potencial za praktično uporabo, smer njegovega razvoja in njegovo umeščanje v okvir »koncept-teorijaparadigma«. Ugotovitve: Članek ugotavlja, da je NJU samostojna, sodobna usmeritev z lastnimi značilnostmi in potencialom za teoretični razvoj. Vendar znanstvena jasnost znotraj triade »koncept-teorija-paradigma« še ni dosežena, zato je potrebno nadaljnje raziskovanje. Prispevek k stroki: Članek zapolnjuje vrzel v raziskavah, saj umešča NJU v javni menedžment in ocenjuje njegov potencial za nadaljnji vsebinski razvoj. Prispeva k razpravam o legitimnosti in razvoju NJU kot razvijajočega se okvira. Izvirnost/pomen/vrednost: To je prva študija, ki celovito ocenjuje, ali lahko NJU napreduje do popolnoma uveljavljenega teoretičnega okvira v javnem menedžmentu. Ugotovitve spodbujajo nadaljnje akademsko raziskovanje in konceptualni razvoj na tem področju.
Nadire Loku, Afrim Loku
Exploring Consumer Behaviour and Perceptions: The Role of Enterprise Social Responsibility in Kosovo’s Developing Market
Namen: Ta študija preučuje zaznave, stališča in vedenjske odzive potrošnikov na podjetniško družbeno odgovornost (Enterprise Social Responsibility – ESR) v okviru razvijajočega se kosovskega trga. Zasnova/metodologija/pristop: Na podlagi strukturiranih kvantitativnih podatkov ankete (n = 182) raziskava analizira, kako demografske značilnosti – zlasti spol, starost, izobrazba in ekonomski status – vplivajo na potrošnikovo razumevanje in ocenjevanje praks ESR. Čeprav obstaja splošna konceptualna podpora družbeno odgovornemu poslovnemu ravnanju, je dejansko potrošniško vedenje pogojeno z dejavniki, povezanimi z izdelkom, kot so kakovost, cena in razpoložljivost. Ugotovitve: Študija razkriva izrazito vrzel med stališči in ravnanjem, ki kaže na neskladje med etičnimi preferencami in tržnimi dejanji. Potrošniki izkazujejo omejeno zaupanje do samopromocijskih kampanj ESR ter dajejo prednost pristopom, ki jih potrjujejo zunanje institucije ali regulativa. Ugotovitve poudarjajo ključno vlogo preglednosti in pristnosti pri krepitvi potrošniškega zaupanja ter potrebo po strategijah ESR, ki so hkrati občutljive na kontekst in institucionalno zasidrane. Izvirnost/pomen/vrednost: Študija ponuja uporabne napotke za oblikovalce politik in praktike, ki želijo okrepiti okvirje družbene odgovornosti podjetij ter spodbujati trajnejše odnose med potrošniki in podjetji v tranzicijskih gospodarstvih.