Portal TFL
Central European Public Administration Review (Srednjeevropska revija za javno upravo) je recenzirana znanstvena revija, ki objavlja izvirne članke o razvoju in analizi javne uprave in upravljanja. Revija daje prednost prispevkom, ki obravnavajo področne raziskave integralno in multidisciplinarno, z vključevanjem vidikov prava, ekonomije in menedžmenta, političnih, organizacijskih, informacijskih in drugih z javno upravo povezanih ved. Cilj revije je zaobjeti osrednji evropski prostor, ne le geografsko, temveč predvsem s spodbujanjem razvoja evropskih načel, značilnih za to regijo pri reformah javne uprave.
Znanstvena revija
University of Ljubljana, Faculty of Public Administration
Prof. Polonca Kovač, PhD
Branka Smodiš
Dean Zagorac
Nina Barlič
Demat d.o.o.
Prof. Jean Bernard Auby, PhD (Sciences PO Law School, France), Prof. Alexander Balthasar, PhD (Andrássy University Budapest, Hungary), Prof. Helena Blažić, PhD (University of Rijeka, Faculty of Economics, Croatia), Prof. Calin E. Hintea, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Nevenka Hrovatin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Economics, Slovenia), Prof. Ivan Koprić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. A. T. Marseille, PhD (University of Groningen, Faculty of Law, The Netherlands), Francesco Molinari, PhD (University of Rijeka, Department of Informatics, Croatia), Prof. Juraj Nemec (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Alka Obadić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Prof. Jurica Pavičić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Economics and Business, Croatia), Assoc. Prof. Tereza Rogić Lugarić, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Prof. Allan Rosenbaum, PhD (Florida International University, Institute for Public Management and Community Service and Center for Democracy and Good Governance, USA), Prof. Emilia Sičákova Beblava, PhD (Comenius University of Bratislava, Faculty of Social and Economic Sciences, Slovakia), Assoc. Prof. David Špaček, PhD (Masaryk University Brno, Faculty of Economics and Administration, The Czech Republic), Prof. Koen Verhoest, PhD (University of Antwerpen, Faculty of Social Sciences, Belgium), Prof. Jann Werner, PhD (Potsdam University, Faculty for Economics and Social Sciences, Germany), Marique Yseult M., PhD (University of Essex, School of Law, United Kingdom), Prof. Jacques Ziller, PhD (University of Pavia, Faculty of Political Sciences, Italy)
Prof. Gerhard Hammerschmid, PhD (Hertie School of Governance, Germany), Assoc. Prof. Anamarija Musa, PhD (University of Zagreb, Faculty of Law, Croatia), Assoc. Prof. Primož Pevcin, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assoc. Prof. Anna Simonati, PhD (University of Trento, Faculty of Law, Italy), - Prof. Benedikt Speer, PhD (Berlin School of Economics and Law, Germany), Prof. Ljupčo Todorovski, PhD (University of Ljubljana, Faculty of Public Administration, Slovenia), Assist. Prof. Nicolae Urs, PhD (Babeş-Bolyai University, Faculty of Political, Administrative and Communication Sciences, Romania), Prof. Michiel S. deVries, PhD (Radboud University, The Netherlands)
2591-2259 (on-line ed.)
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Artsiom Klunin, Matúš Sloboda, Emília Sičáková-Beblavá, Patrik Pavlovský
One Nudge Can Be Enough: Reducing Cigarette Butt Littering in Public Areas
Namen prispevka je raziskati, kako bi lahko javna uprava zmanjšala število cigaretnih ogorkov na javnih mestih. Zavrženi cigaretni ogorki predstavljajo težavo za sleherno lokalno samoupravo, rešitve pa so bodisi težko izvedljive ali drage. Prispevek prikazuje, kako lahko pri tem pomaga znanost o vedenju, natančneje igrifikacija, poudarjanje in sugestija. Zasnova/metodologija/pristop: V sodelovanju z lokalno samoupravo smo prek dveh kvazi eksperimentov na terenu proučevali učinkovitost preprostih vedenjskih ukrepov za preprečevanje odmetavanja cigaretnih ogorkov na javnih mestih. Študija je preizkusila tako učinkovitost enega samega vedenjskega ukrepa kot tudi učinek kombinacije ukrepov. V prvem primeru smo najprej poskusili s sugestijo (nalepkami, katerih namen je bil spodbuditi določene asociacije in odzive), v drugi fazi pa smo nalepkam dodali še igro z glasovalni- mi skrinjicami, kjer so uporabniki svoje »glasove« oddajali v obliki ogorkov. V drugem kvazi eksperimentu smo želeli poudariti, da je odmetavanje ogorkov nezaželeno oziroma »kaznivo«, kar smo ponazorili tako, da smo mesto, kjer je bilo veliko ogorkov, označili kot »kraj zločina«, nato pa temu dodali še opozorila o toksičnosti oziroma nevarnosti za okolje, da bi kadilce odvrnili od odmetavanja cigaretnih ogorkov. V obeh kvazi eksperimentih smo prikazali stanje pred uvedbo omenjenih ukrepov in po njej. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da je lahko že en sam ukrep dovolj za dosego želenih vedenjskih sprememb, medtem ko podkrepitev njegovega učinka z nadaljnjim ukrepom, ki sledi v razmeroma kratkem času, ne prinese dodatnih statistično značilnih učinkov. Izvirnost/vrednost: Študija prispeva k raziskavam na področju javne uprave, zlasti z uporabo vedenjskih in eksperimentalnih pristopov v proučevanju javnih politik. Čeprav je tovrsten pristop vse bolj priljubljen, še vedno primanjkuje dokazov iz terenskih (kvazi) eksperimentalnih študij o učinkih vedenjskih intervencij na zmanjšanje onesnaževanja na javnih mestih.
Csilla Paksi-Petró
Attractions and Repulsions: How Competitive is the Hungarian Civil Service Today?
Namen: Staranje javnih uslužbencev je največja težava javnih institucij v Evropi, delodajalci pa vse težje ponujajo ustrezno motivacijo in privlačne delovne pogoje za različne generacije. Raziskave v zadnjih desetletjih se osredotočajo na orodja ter kadrovske in komunikacijske strategije, s katerimi bi institucije zadržale nadarjeno delovno silo in okrepile njeno zvestobo. Študija s pomočjo pregleda literature proučuje konkurenčnost madžarske javne uprave in skuša ugotoviti, kako privlačna na madžarskem trgu dela je kariera v javni upravi. Prispevek na koncu poda nekaj predlogov, kako lahko vlade proaktivno pritegnejo in zadržijo nadarjeno naslednjo generacijo javnih uslužbencev. Zasnova/metodologija/pristop: Prispevek je opisen in sintetičen ter temelji na obsežnem, celovitem poznavanju in sistematizaciji domače in mednarodne literature in zakonodaje. Ugotovitve: Največji izziv pri upravljanju s kadri v javni upravi je nadomestitev starejše generacije, prenos znanja in praktičnih izkušenj ter pridobivanje generacij Y in Z z ustvarjanjem njim privlačnih delovnih pogojev. Prispevek na podlagi literature in prakse povzema možnosti za reševanje omenjenih kadrovskih izzivov ter predlaga rešitve za vprašanja zaposlovanja in ohranjanja zaposlenih. Praktične posledice: Javna uprava od nekdaj velja za posebno področje, katerega načela delovanja in procesi se bistveno razlikujejo od tistih v zasebni sferi. Obsežna strokovna literatura z razlago generacijske menjave proučuje kadrovska orodja, potrebna za pridobivanje in ohranjanje zaposlenih. Nekatera od predlaganih orodij in ukrepov se lahko razlikujejo od tradicionalne organizacijske kulture javne uprave. Prispevek postavlja temelje za naslednjo empirično fazo raziskave, v kateri bodo raziskani glavni dejavniki, ki zaposlene v javni upravi motivirajo in spodbujajo njihovo predanost. V tej fazi se bo tudi proučilo, ali se omenjeni dejavniki razlikujejo od tistih v zasebnem sektorju in kako se na tem področju kažejo edinstvene značilnosti javne uprave. S predstavitvijo razvojnih trendov na Madžarskem želi ta študija prispevati k znanstvenemu diskurzu o posebnostih tega vprašanja v Srednji in Vzhodni Evropi.
Jana Janderová
Rule of Law and Democratic Decline During States of Emergency – The Case of the Czech Republic
Namen: Prispevek analizira vpliv izrednih razmer, razglašenih med pandemijo covida-19, na javno upravo, zlasti na Češkem. Njegov namen je razumeti povezavo med pravno državo, legitimnostjo ukrepov, sprejetih med pandemijo, in pripravljenostjo javnosti, da te ukrepe spoštuje. Zasnova/metodologija/pristop: Uporabljena je primerjalna študija, ki proučuje skladnost ukrepov ob pandemiji s temeljnimi načeli pravne države – zakonitostjo, sorazmernostjo in legitimnimi pričakovanji. Študija se osredotoča na ukrepe, ki pravice (npr. pravico do izobraževanja) omejujejo, in tiste, ki, nasprotno, pravice dodeljujejo (npr. nadomestila). Metodologija vključuje analizo ustrezne sodne prakse, upravne prakse in podatkov iz več podatkovnih zbirk. Ugotovitve: Študija razkriva pogoste kršitve načel zakonitosti in sorazmernosti, tako pri omejevanju kot pri dodeljevanju pravic. Ugotovitve kažejo, da se je pripravljenost javnosti za upoštevanje ukrepov zmanjšala, če so bili ti zaznani kot protizakoniti. To se je pokazalo tudi na Češkem, kjer so se ob vztrajanju večine ukrepov jeseni 2020 in spomladi 2021 razmere poslabšale. Praktične posledice: Ugotovitve te študije imajo pomembne posledice za javno upravo in oblikovanje politik, zlasti v času krize in razglašenih izrednih razmer. Rezultati poudarjajo pomen ohranjanja pravne države in zagotavljanja legitimnosti ukrepov. Študija nakazuje, da lahko neupoštevanje teh načel povzroči upad javnega zaupanja in sodelovanja, kar krizo še dodatno stopnjuje. Izvirnost/vrednost: Prispevek ponuja edinstven pogled na obvladovanje pandemije covida-19, saj povezuje pravno državo in spoštovanje ukrepov s strani javnosti. Vladam in oblikovalcem politik ponuja dragocen vpogled v pomen ohranjanja zakonitosti in sorazmernosti pri ukrepih ter v morebitne posledice neupoštevanja teh načel. Izvirnost študije se kaže v tem, da celovito analizira tako primere krčenja pravic (npr. omejitev pravice do izobraževanja) kot primere dodeljevanja pravic (npr. nadomestila). Tovrsten pristop omogoča celovitejše razumevanje učinka vladnih ukrepov med pandemijo. Ugotovitve študije prispevajo k širšemu razumevanju kriznega upravljanja in vloge javne uprave.
Grega Rudolf, Polonca Kovač
The Role of Automated Decision-Making in Modern Administrative Law: Challenges and Data Protection Implications
Namen: Vključevanje umetne inteligence v avtomatizirano odločanje je prelomen trenutek za javno upravo. Prispevek obravnava uvedbo sistemov avtomatiziranega odločanja v upravne postopke, zlasti njihov vpliv na varstvo osebnih podatkov in temeljna načela upravnega prava. Zasnova/metodologija/pristop: Študija s pomočjo deskriptivne, normativne in dogmatske metode proučuje nedavne zakonodajne pobude in analizira izbrane primere uporabe avtomatiziranega odločanja v Sloveniji in tujini. Ob tem podrobneje analizira odločitev Sodišča EU iz leta 2023 v zadevi Schufa. S kombinacijo teoretičnih vidikov in praktičnih spoznanj študija ponuja primerjalno analizo evropskega in slovenskega zakonodajnega okvira. Ugotovitve: Prispevek presoja vpliv avtomatiziranega odločanja na ključna načela upravnega prava in varstva podatkov ter osvetljuje zakonodajne, organizacijske in tehnološke spremembe, potrebne za zagotovitev skladnosti avtomatiziranega določanja z obstoječo zakonodajo. Akademski doprinos k znanosti: Prispevek ponuja dragocene smernice za upravnopravno stroko in tako izboljšuje razumevanje uvajanja tehnologij avtomatiziranega odločanja v upravno prakso. Njegove ugotovitve so oblikovalcem politik in zakonodajalcem lahko v pomoč pri oblikovanju predpisov, ki vključujejo prednosti umetne inteligence, hkrati pa zagotavljajo, da so ti sistemi ustrezno nadzorovani. Raziskovalne/praktične/družbene posledice: Uvedba avtomatiziranega odločanja mora biti usklajena s pravnimi načeli, da se ohranijo preglednost, odgovornost in varstvo temeljnih pravic. Prispevek poudarja, da je pomembno ne le razumeti pravne posledice, temveč tudi zagotoviti, da tehnologije avtomatiziranega odločanja spoštujejo standarde dobrega upravljanja. Izvirnost/vrednost: Študija premika meje uveljavljenih pravnih okvirov in od- pira kritična vprašanja o tem, kako temeljna načela upravnega prava in varstva podatkov prilagoditi novim tehnologijam. Umetno inteligenco vsekakor velja izkoristiti za povečanje učinkovitosti, hkrati pa je treba zagotoviti, da inovacije spoštujejo pravice posameznikov, varujejo javni interes ter podpirajo standarde dobre uprave in dobrega upravljanja.
Jowanka Jakubek-Lalik
The Challenges of AI in Administrative Law and the Need for Specific Legal Remedies: Analysis of Polish Regulations and Practice
Odločanje v upravnih postopkih se sooča s številnimi novimi izzivi. Javni organi odkrivajo prednosti sistemov umetne inteligence (UI) za izboljšanje učinkovitosti in natančnosti upravnih postopkov, ob tem pa se pojavljajo nove dileme, zlasti v zvezi z odgovornostjo, varstvom podatkov in splošnimi načeli upravnega prava. Koristi UI je zato treba presojati skupaj s povezanimi tveganji in grožnjami ter uvesti ustrezna sredstva za nadzor in spremljanje. Uporaba UI narašča tudi v poljski javni upravi, prav tako zanimanje za poenostavitev upravnih postopkov in avtomatizacijo izdajanja upravnih odločb. Vendar je treba ta razvoj skrbno spremljati, zlasti z vidika pravic državljanov in morebitnih napak, ki so drugačne od tistih v klasičnih, neavtomatiziranih upravnih postopkih. Namen: Prispevek obravnava izzive uvajanja orodij UI v upravno pravo in postopke ter potrebo po posebnih pravnih sredstvih. Postavlja se vprašanje, ali so pravna sredstva enaka kot v klasičnih upravnih postopkih in ali instrumenti iz obstoječe zakonodaje zadostujejo za zagotovitev ustreznega varstva pravic državljanov? Uporabljena metodologija vključuje analizo zakonodaje in politik, študijo praktičnih primerov ter proučitev spoznanj iz razprave na konferenci EGPA 2024. Ugotovitve se osredotočajo na analizo obstoječe zakonodaje tako z vidika njene uporabe kot praktičnega izvajanja, zlasti v luči uporabe UI v javni upravi. Najpomembnejši vidik je povezava med uporabo orodij UI in morebitno potrebo po oblikovanju novih ali prilagoditvi obstoječih pravnih sredstev na vseh področjih javne uprave, s posebnim poudarkom na izzivih avtomatiziranega odločanja. Praktične posledice zadevajo nove izzive, ki jih UI predstavlja za odločanje v upravnih postopkih. S praktičnimi primeri prispevek obravnava tudi, v kolikšni meri je treba pravna sredstva prilagoditi orodjem UI in kakšen je njihov vpliv na človekove pravice, kar bi zahtevalo ustrezne zaščitne ukrepe. Te posledice niso pomembne le s pravnega vidika, temveč tudi za pravne strokovnjake in javno upravo kot celoto. Izvirnost in vrednost prispevka je v razpravi o izzivih upravnih postopkov in pravnih sredstev v dobi UI. Ta tema je vsekakor aktualna, saj bo uporaba UI nedvomno zaznamovala prihodnost postopkov in drugih dejavnosti javne uprave.
Michael Gøtze
Danish Digital Design and the Gradual Erosion of Technology Neutral Administrative Law
Namen: Danska je v digitalizacijski tekmi vodilna med državami EU. Poleg uveljavljenih mehanizmov samokontrole, s katerimi zavira nepremišljene digitalizacijske ukrepe, služi tudi kot navdih drugim državam, ki si prizadevajo za pospešeno uvedbo digitalnih rešitev. Intenzivna digitalizacija danske javne uprave pa poraja tudi pomembno pravno vprašanje: ali digitalizacija spreminja temeljno vsebino splošnega upravnega prava? Namen tega prispevka je zato proučiti obstoječo dansko doktrino tehnološko nevtralnega prava, po kateri digitalizacija ne posega v materialno pravo in nima negativnega vpliva na pravice državljanov. Pristop: Razprava o omenjenih vprašanjih temelji na pravnih virih, kot so danski politični sporazum o digitalno usmerjeni zakonodaji, primeri sektorske zakonodaje (davčna zakonodaja) ter prakse in priporočila parlamentarnega varuha človekovih pravic. Ugotovitve: Konceptualna ugotovitev prispevka je, da doktrina tehnološko nevtralnega prava ni povsem upravičena. Leta 2024 je danska zakonodaja vse bolj zasnovana tako, da je že od samega začetka digitalno združljiva, kar je pomemben premik. Ta novi zakonodajni koncept lahko poimenujemo digitalno usmerjena zakonodaja, kar označuje zakonodajo, zasnovano tako, da je v svojih formulacijah in konceptih že vnaprej pripravljena na preoblikovanje v digitalne rešitve. Poleg tega prispevek ugotavlja, da ima lahko proaktivna digitalna usmerjenost nove ureditve (zakonov in splošne upravne uredbe) svojo ceno, saj lahko zmanjša prožnost in prilagodljivost, ki sta ključni za pravno državo. Praktične posledice: Namen prispevka je opredeliti praktične – in morda negativne – posledice, značilne za digitalno usmerjeno zakonodajo. V ta namen proučuje različne scenarije pravne države in pravne varnosti. Ključni izziv je doseči pravično ravnovesje med predpisi z odprto in diskrecijsko zasnovo ter tistimi z zaprto zasnovo, ki temeljijo na pravilih in se opirajo na objektivna merila. Čeprav digitalno usmerjena zakonodaja očitno povečuje upravno učinkovitost in spodbuja enako obravnavo v vseh sektorjih in čeprav se Danska dosledno uvršča v sam vrh digitalnega napredka v Evropi, trenutna digitalna reforma odpira tudi številna vprašanja. Reforma bi lahko pomenila korak nazaj v smeri bolj poenostavljene pravne strukture, ki pa v celoti ne upošteva raznolik med državljani in podjetji, za katere velja danska zakonodaja. Zaradi postopne erozije tehnološko nevtralnega upravnega prava prispevek poziva h konkretni razpravi o ravni pravic državljanov v razmerju do javnih organov. Morda bo treba na novo zasnovati tudi samo upravno pravo in ga narediti bolj usmerjenega v vladavino prava. Vrednost: Prispevek ponuja na pravni državi temelječ komentar o trenutnih političnih pritiskih za digitalno usmerjeno dansko zakonodajo.
Sára Hrubešová
Shaping Administrative Activity (Legal Forms): A Legislative Approach
Namen: Na pravne oblike v javni upravi močno vplivajo načela dobre uprave. Po češki zakonodaji je parlament tisti, ki oblikuje zakonske podlage za delovanje javne uprave, zato je nujno posvetiti pozornost zakonodajnemu pristopu k uzakonjanju s tem povezanih pravnih oblik. Prispevek obravnava pomanjkljivosti zakonodaje, povezane z uzakonjanjem pravnih oblik javne uprave, zlasti prek načel pravne varnosti in predvidljivosti. Zasnova/metodologija/pristop: Prispevek analizira češke pravne norme, obstoječo pravno doktrino in sodbe upravnega sodišča v zvezi z uzakonjanjem pravnih oblik javne uprave. Analiza vodi do kategorizacije zakonodajnih tehnik, s katerimi je uzakonjena pravna oblika delovanja javne uprave. Prispevek vključuje tudi študijo primera, ki obsega kvalitativno analizo zakonodajnega postopka v konkretnem primeru na podlagi javno dostopnih zapisov parlamentarnih razprav med zakonodajnim postopkom. Ugotovitve: V obravnavanem primeru v zakonodajnem postopku ni bilo ustrezne razprave o posledicah odprave izrecne določitve pravne oblike. Prav tako ni bil zabeležen primer, v katerem bi ustavno sodišče v vlogi negativnega zakonodajalca razveljavilo zakon, ker v njem ni bila izrecno določena pravna oblika, bodisi ker je bila odstranjena ali ker je že od samega začetka sploh ni bilo. Akademski doprinos k znanosti: Prispevek poudarja, da morajo biti za učinkovito delovanje javne uprave kot dobre uprave pravila, ki urejajo njeno delovanje, jasno opredeljena. Ugotovitve spodbujajo zakonodajalce, da pri sprejemanju zakonov zagotovijo ustrezne razprave o pravni obliki upravnega delovanja. Takšna strokovna razprava v zakonodajnem postopku je nujna za zagotovitev jasnosti zakonov, na podlagi katerih javna uprava deluje v določeni pravni obliki. Obhajanje zakonodajnega postopka ali opustitev ustrezne razprave nesorazmerno vpliva na pravno varnost in predvidljivost. Izvirnost/vrednost: V prispevku so predstavljeni argumenti, ki poudarjajo neizpodbitno vlogo zakonodajalca pri oblikovanju jasnih pravil za izvajanje javne uprave in posledično omogočajo delovanje javne uprave kot dobre uprave. Izpostavljen je pomen jasnega sklicevanja na pravno obliko javne uprave v zakonu. Kategorizacija poimenovanja pravne oblike pomaga pri prepoznavanju vzorcev in trendov, izpostavljanju pomembnih vprašanj in usmerjanju raziskav na specifična pravna vprašanja.
Tomáš Svoboda
Tackling Disinformation Through Public Administration Recommendations – The Czech Experience
Namen: Namen prispevka je kritična ocena prakse javne uprave, po kateri ta na naslovnike ne vpliva z uporabo klasičnih oblik javne uprave (npr. z upravnimi odločbami), temveč s podajanjem priporočil tretjim osebam, ki nato izvajajo regulativne posege. Oblikovanje/metodologija/pristop: Prispevek uporablja kvalitativno raziskovalno metodologijo in študijo primera, pri čemer se osredotoča na analizo specifične situacije v češkem pravnem okolju (vključno z obstoječo sodno prakso), ki jo obravnava kot širšo problematiko, ki se lahko pojavi tudi drugod in zato zahteva splošnejšo rešitev. Ugotovitve: Besedilo kritično obravnava ugotovitev iz sodne prakse češkega upravnega sodišča, ki navaja, da priporočila javne uprave, če niso pravno zavezujoča, niso predmet sodnega nadzora. Na prvi pogled ta ugotovitev nakazuje, da priporočila javne uprave ne poznajo pravnih omejitev. Vendar je ta interpretacija vprašljiva, zlasti z vidika načela pravne države. Posebej skrbi model regulacije, kjer javna uprava (država) svoje cilje dosega z vplivanjem na tretje osebe. Praktične posledice: Zmotno je misliti, da nezavezujoče dejavnosti javne uprave ne morejo posegati ali drugače vplivati na pravice naslovnikov javne uprave, politična odgovornost na tem področju pa je, zlasti zaradi pomanjkljive transparentnosti, neustrezna. Priporočljive so torej spremembe zakonodaje in večja naklonjenost upravnih sodišč netradicionalnim oblikam javne uprave. Izvirnost/vrednost: Tematiko lahko štejemo za novost, saj ji doslej v literaturi ni bilo posvečeno prav veliko pozornosti. To še posebej velja za domačo, češko literaturo, na kateri prispevek temelji. Čeprav je bila tematika obravnavana v okviru prava EU v razpravah o naravi t. i. mehke zakonodaje (soft law), se s to vrsto zakonodaje (ki jo lahko razumemo kot vrsto normativnih, a nezavezujočih pravnih aktov) v resnici ne sklada dobro, zaradi česar se je mogoče le delno sklicevati na pravo EU. Tema prispevka je zato izvirna, saj je bolj povezana s splošnimi načeli javne uprave kot s pravom EU.
Krisztina F. Rozsnyai
Regulating the Competence of Administrative Justice and the Public-Private Law Divide
Namen: Prispevek proučuje dihotomijo med javnim in zasebnim pravom z vidika dostopa do sodnega varstva, zlasti porazdelitve pristojnosti med različnimi sodišči in razsodišči. Zasnova/metodologija/pristop: Študija uporablja pravno analizo normativnih besedil in pravno primerjavo. Ugotovitve: Nenehna širitev upravnega sodstva zahteva bolj diferencirano, a hkrati splošno ureditev dostopa do sodnega varstva. Akademski doprinos k znanosti: Analiza obravnava politične možnosti razdelitve pristojnosti med civilnimi in upravnimi sodišči ter morebitno ustanovitev specializiranih sodišč. Izvirnost/pomen/vrednost: Analiza regulativnih pristopov pomaga zakonodajalcem izpolniti zahteve po pravočasnosti in učinkovitosti sodnega varstva ter se spopasti z izzivi združevanja instrumentov javnega in zasebnega prava za oblikovanje ureditve, ki lahko zagotovi učinkovito sodno varstvo in doslednost sodne prakse.
István Hoffman
Public and/or Private? Remedies Against the Different Decisions on Social Care Services in Hungary
Namen: Prispevek obravnava večplastni sistem pravnih sredstev na področju socialnega varstva na Madžarskem. Najprej analizira javnopravna pravna sredstva, povezana z obveznostjo zagotavljanja javnih storitev, zlasti pravna sredstva zoper normativne instrumente za zagotavljanje javnih storitev (npr. odloki o pristojbinah in standardih storitev) in opustitev dolžnosti javnih organov, ki so dolžni zagotavljati te storitve, nato pa se posveti pravnim sredstvom zoper odločitve in opustitev dolžnosti izvajalcev teh storitev. Zasnova in pristop: Madžarska zakonodaja storitve socialnega varstva razlaga kot zasebnopravna razmerja z deloma javnopravno ureditvijo. Javnopravno pravno sredstvo zoper odločitve izvajalcev storitev so pritožbe, ki jih urejajo področni (javnopravni) predpisi. Raziskava proučuje sistem pravnih sredstev z uporabo metod pravne študije, ki temeljijo na dogmatični analizi, in vključuje analizo sodne prakse, in sicer odločitev madžarskih sodišč o pomembnejših javnopravnih pravnih sredstvih. Ugotovitve: Na podlagi dogmatične in empirične analize študija razkriva, da madžarska sodna praksa javnopravna pravna sredstva, zlasti pritožbe, razlaga različno. Po spremembi pravne ureditve se je razlaga premaknila v smeri pristopa, ki temelji na civilnem pravu, ostajajo pa določene napetosti, zlasti v primerih opustitve. Praktične posledice: Članek predlaga zakonodajno rešitev za ublažitev teh napetosti in priporoča, da se odločitve glede storitev socialnega varstva formalizirajo kot javnopravne. Izvirnost: Prispevek temelji na dogmatični analizi sistema pravnih sredstev na področju socialnega varstva in kot novost ponuja poglobljeno analizo madžarske sodne prakse na tem področju.
Polonca Kovač
Challenges in Exercising the Right to Appeal – The Case of Slovenian Administrative Consultation
Namen: Prispevek proučuje sistemske izzive v slovenski upravni praksi, ki izhajajo iz neustrezno urejene pravice do pritožbe po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). V ta namen je bila opravljena analiza Upravne svetovalnice, ki deluje od leta 2009. Študija vključuje analizo vsebine, kompleksnosti in utemeljenosti ponavljajočih se dilem kot podlage za novo kodifikacijo ZUP. Zasnova/metodologija/pristop: Glede na naravo teme je uporabljen kombiniran kvalitativni pristop, ki vključuje normativne in dogmatične metode, analizo literature, pregled sodne prakse in statističnih podatkov ter aksiološko metodo. Empirična raziskava temelji na več kot sto primerih z vprašanji in odgovori v zvezi z razlago ZUP v upravni praksi. Ugotovitve: Upravna pritožba služi več namenom, od varstva pravic strank do zagotavljanja doslednega izvajanja področne zakonodaje. Opravljena analiza opredeljuje sistemska vprašanja, kot so: pravni interes za vložitev pritožbe (zlasti za druge prizadete osebe ali organe), pritožbeni razlogi, pristojnost glede pritožbenih odločitev, določitev, kdaj lahko pritožbo obravnava prvostopenjski organ in kdaj je potrebna devolucija, alternativno reševanje sporov v pritožbah, roki za vložitev pritožbe in odločanje o njej ter možnost odpovedi pravici do pritožbe. Obravnavane so tudi (pomanjkljive) možnosti za digitalizirane postopke. Ta spoznanja služijo kot empirična podlaga za ponovno kodifikacijo ZUP. Akademski doprinos k znanosti: Prispevek ponuja normativno in doktrinarno analizo relevantnih pravnih določb (vključno s pravom EU, slovensko ustavo in ZUP) s poudarkom na ciljih, pravnem interesu, rokih, razlogih in drugih elementih pritožbe. Obenem proučuje ugotovitve iz slovenske sodne prakse v upravnih sporih v zvezi s pritožbami, ki se odražajo v odločitvah vrhovnega in upravnega sodišča ter v upravni praksi. Raziskovalne/praktične/družbene posledice: Prispevek prinaša strnjen pregled relevantne literature in analizo pravil za izvajanje, oceno in izboljšanje določb ZUP v zvezi s pravico do pritožbe. Na podlagi teh spoznanj predlaga de lege ferenda rešitve za jasnejši ZUP. Ugotovitve lahko služijo kot osnova za odločanje na podlagi podatkov. Izvirnost/vrednost: Analiza primerov Upravne svetovalnice lahko služi kot vir za sistemski pregled problemov na tem področju. Z več kot sto analiziranimi primeri iz zadnjih 15 let ponuja objektiven vpogled v ponavljajoče se dileme v upravni praksi. Ključni izzivi so prepoznani z uporabo uveljavljenih in kombiniranih družboslovnih raziskovalnih metod.