Navigacija
Portal TFL

Pravni letopis - številka 11 (1), letnik 2018

Pravni letopis

Pravni letopis je revija, v kateri so objavljeni poglobljeni strokovni prispevki z različnih pravnih področij, zlasti s civilnega, gospodarskega, delovnega, upravnega in ustavnega prava. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno, praviloma v decembru.

Strokovna revija
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
dr. Matija Damjan
mag. Nina Betetto, dr. Bojan Bugarič, dr. Marko Ilešič, dr. Miha Juhart, dr. Jernej Sekolec, Jan Zobec

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Barbara Povše Golob in Maša Drofenik

Barbara Povše Golob in Maša Drofenik

Nezakonite spletne vsebine: ali cenzura na internetu sploh deluje?

V boju proti nezakonitim spletnim vsebinam se države vse pogosteje zatekajo k blokadam spletnih mest. Blokade so tehnični ukrep, ki na sporno vsebino ne vpliva, pač pa – odvisno od oblike – uporabnikom skuša preprečiti ali otežiti dostop do teh vsebin. Cilj prispevka je tehnična ocena učinkovitosti blokad, ki kaže, da so blokade v splošnem neučinkovite in nesorazmerne, saj pogosto povzročijo neželene in škodljive posledice. V sklepu so podani predlogi, kako pristopiti k reševanju te problematike.

Matija Damjan

Matija Damjan

Pravice na internetni domeni in izvršba na domeno

Internetna domena nam pomaga prepoznati posamezno spletno mesto in dostopati do njega.Zaradi svoje razlikovalne funkcije ima prepoznavna internetna domena precejšen gospodarski pomen, saj povečuje obiskanost spletnega mesta. Upniki nosilca domene zato želijo poseči na premoženjsko vrednost domene za poplačilo svojih terjatev. Vendar način izvršbe na internetno domeno v zakonodaji ni jasno urejen. Prispevek prikaže temeljne tehnične značilnosti internetne domene in njene registracije ter na tej podlagi preuči pravno naravo internetne domene oziroma pravic na njej. Avtor ugotavlja, da domena sama po sebi ni pravica, vendar jo je mogoče unovčiti s prodajo celote obligacijskih pravic nosilca domene v razmerju do registra domen.

Nataša Samec Berghaus in Klemen Drnovšek

Nataša Samec Berghaus in Klemen Drnovšek

Domet uporabne vrednosti pametnih pogodb na področju pogodbenega prava

Tehnologija veriženja podatkovnih blokov omogoča sklepanje avtomatično izvršljivih pogodb.Gre za tako imenovane pametne pogodbe, ki se sklepajo v obliki računalniške kode in se avtomatično izpolnijo ob izpolnitvi vnaprej določenih pogojev. Pametne pogodbe se od klasičnih pogodb razlikujejo zlasti v naslednjih lastnostih: avtomatična izpolnitev pogodbene obveznosti, sklenitev pogodbe v obliki računalniške kode in gotovost, da se bo dogovor izpolnilna način, kot je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe. V prispevku so obravnavane temeljne značilnosti pametnih pogodb. Na podlagi obravnave prednosti in slabosti posameznih značilnosti pametnih pogodb je opravljena analiza predvidenega dometa uporabne vrednosti pametnih pogodb na področju pogodbenega prava.

doc. dr. Miran Jus

doc. dr. Miran Jus

Zavarovanje trgovinskih kreditov

Zavarovanje trgovinskih kreditov se šteje za učinkovit in danes prevladujoč finančni/zaščitniinstrument za sodobno prodajo na odloženo plačilo in na odprt račun, ki se uporablja za zagotavljanje zavarovalnega kritja (predvsem sorazmernega) za inherentne komercialne in nekomercialne rizike ter pomožnih storitev v zvezi s trgovinskimi terjatvami (orientiran na portfelj kreditnih rizikov). Pogodba o zavarovanju trgovinskih kreditov je dvostranska, odplačna, vzajemna, obnovljiva, samostojna in uberrimae fidei odškodovalna pogodba, običajno diskretne narave, s pogojnimi obveznostmi zavarovalnice kot temeljem dolgoročnega ali trajnega interaktivnega sodelovanja med kreditno zavarovalnico in zavarovancem (prodajalcem/upnikom). Čeprav kreditno zavarovanje bolj ali manj temelji na enakih načelih kot druga premoženjska zavarovanja, je ta kompleksna zavarovalna vrsta (vključno s kavcijskim zavarovanjem), z v članku opisano pravno naravo in glavnimi značilnostmi pogodbe o zavarovanju trgovinskih kreditov, precej specifična in se razlikuje od drugih zavarovanj v zavarovalnotehničnem kot tudi v pravnem smislu; tako se XXVI. poglavje Obligacijskega zakonika s sicer prevladujočimi kogentnimi normami o zavarovalni pogodbi za kreditno zavarovanje ne uporablja. Zato so pravni viri pogodbenega prava za kreditno zavarovanje predvsem zavarovalne police s splošnimi in posebnimi pogoji zavarovanja kot njihovimi sestavnimi deli, pa tudi običaji, neformalni pravni viri in omejena sodna praksa.

Bojan Brežan in Jurij Lampič

Bojan Brežan in Jurij Lampič

Prenosljivost maksimalne hipoteke

Na podlagi izrecne omejitve v Stvarnopravnem zakoniku se maksimalna hipoteka kot omejeno akcesorno stvarnopravno zavarovanje pri cesiji (odstopu) na novega upnika ne prenese skupaj s terjatvijo, kar potrjuje tudi dosedanja sodna praksa. Ker je cesija najprimernejši mehanizem za prenos terjatev na novega upnika, maksimalna hipoteka pa pogost instrument utrditve obveznosti, omenjena omejitev v poslovni praksi – predvsem pri transakcijah prodaje slabih bančnih terjatev – povzroča težave. Ratio legis omejitve prenosljivosti naj bi bil varovanje prvotnega upnika, ki bi mu lahko v nasprotnem primeru »zmanjkalo hipotekarnega kritja«. V prispevku je zavzeto stališče, da za tako varstvo ni razloga, saj je upniku na voljo dovolj pogodbenih mehanizmov za varstvo svojega položaja, prav tako pa ni videti drugega pravnopolitičnega razloga za omejevanje prenosljivosti maksimalne hipoteke. Zaradi navedenega ne preseneča, da se je v pravni teoriji pojavilo že več stališč o drugačni pravni naravi maksimalne hipoteke, ki stremijo k temu, da bi bila njena prenosljivost na tak ali drugačen način omogočena že brez poseganja v obstoječo zakonodajo. Avtorja meniva, da bi bilo pravno negotovost najučinkoviteje sanirati z izrecno odpravo omejitve in hkratno vpeljavo možnosti zagotovitve publicitete prenosa v zemljiškoknjižni zakonodaji.

Krešimir Starčević in Ana Bačić

Krešimir Starčević in Ana Bačić

Strategija upravljanja kreditnim rizikom te njen utjecaj na broj ovršnih postupaka pravne osobe

V prispevku avtorja obravnavata problem izterjave terjatev do pravnih oseb za dobavljeno blago in storitve ter predlagata možne rešitve. Prvi del prispevka predstavlja teoretično podlago glede plačilnih rokov in tudi glede instrumentov zavarovanj, dotakne pa se tudi primerjalnega preseka najpogosteje uporabljenih instrumentov zavarovanja na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji. V nadaljevanju prispevka avtorja podata analizo strategije upravljanja kreditnega tveganja v družbi Atlantic Grupa, d. d., in njenih odvisnih družbah Atlantic Trade, d. o. o., Zagreb, Atlantic Trade, d. o. o., Ljubljana, in Atlantic Brands, d. o. o., Beograd. Na podlagi analize izbrane družbe oziroma njenih odvisnih družb pojasnjujeta, ali je in kako je uvedba strategije upravljanja kreditnih tveganj v postopku izterjave terjatev vplivala na število izvršb, ki so jih sprožile te družbe.

Viktorija Žnidaršič Skubic

Viktorija Žnidaršič Skubic

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema

Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema je v slovenskem družinskem pravu novost, ki jo je prineslo sprejetje Družinskega zakonika. V prispevku avtorica analizira nekatera od odprtih vprašanj, ki se bodo ob uvedbi instituta oziroma ob njegovi uporabi v praksi nedvomno pojavljala. Najprej opozori na problematiko poimenovanja instituta,ki po njenem mnenju ni primerno, zato v prispevku uporablja stari, uveljavljeni izraz ženitna pogodba. V nadaljevanju analizira pravne vidike posameznih problemskih sklopov, kot so na primer vprašanja, ki se dotikajo subjektov ženitne pogodbe, časovnega vidika sklepanja in njenega učinkovanja ter njene vsebine in pojasnilne dolžnosti notarja. Prispevek zaključi z ugotovitvijo, da je pogodbena svoboda pri oblikovanju lastnega premoženjskega režima velik korak v smeri demokratizacije na področju družinskega premoženjskega prava, vendar hkrati prinaša tudi številne pravne dileme in vprašanja, ki jih doslej nismo poznali.

Vesna Rijavec

Vesna Rijavec

Zakoniti premoženjski režim zakoncev

Po slovenskem pravu za premoženjska razmerja, ki so posledica življenjske skupnosti, ne veljajo zgolj splošna pravila civilnega prava, temveč jih podrobneje ureja tudi Družinski zakonik.Ena izmed vidnejših novosti Družinskega zakonika je uvedba večje avtonomije pri urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, ki slednjim omogoča, da s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij izključita režim skupnega premoženja. Brez posebnega dogovora velja dosedanji zakoniti premoženjski režim z obveznim nastankom skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze. Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja. V prispevku so posamezni načini nastanka skupnega premoženja pojasnjeni z vidika Družinskega zakonika in razvoja sodne prakse ter upoštevana razlaga novih značilnosti posebnega premoženja.

Branka Rešetar

Branka Rešetar

Marital Property Agreements in Croatian Theory and Practice/Pogodbe o premoženjskih razmerjih zakoncev v hrvaški teoriji in praksi

Za zgodovinski pregled pogodb o premoženju zakoncev v Republiki Hrvaški je značilno postopno širjenje svobode pogodbenega urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema.Prvotno zakonca nista mogla prosto spremeniti zakonskega premoženjskega režima (skupno premoženje); kasneje jima je bilo to dovoljeno, vendar le v delu, ki se nanaša na njun zaslužek ali dohodek. Družinski zakon iz leta 2003 je priznal široko svobodo in veliko avtonomijo pogodbenega urejanja zakonskih razmerij med zakoncema in sedaj veljavni Družinski zakon iz leta 2015 tega ni spremenil. Pogodbe o premoženju zakoncev urejajo le trije členi Družinskega zakona iz leta 2015. Zaradi pomanjkljive zakonske ureditve in redkega sklepanja tovrstnih pogodb so sodni postopki, ki so jih zakonci začeli v zvezi s pogodbami o premoženju, redki.Težave, ki se pojavljajo v dostopni sodni praksi, se nanašajo na vprašanje razlikovanja med pogodbami o premoženjskih razmerjih in pogodbami o delitvi skupnega premoženja, pa tudi na sklepanje pogodb o premoženju zakoncev. Namen tega članka je predstaviti zgodovino pogodb o premoženju zakoncev na Hrvaškem, ustrezno veljavno zakonodajo o teh pogodbah, pa tudi sodno prakso, ki hrvaškemu zakonodajalcu zastavlja nekatera odprta vprašanja. Avtorica predlaga, naj hrvaški zakonodajalec kot zgled za posodobitev družinskega prava v zvezi s premoženjem zakoncev uporabi Načela evropskega družinskega prava glede premoženjskih razmerij med zakoncema.

Albin Igličar

Albin Igličar

Kritične točke občinskih splošnih pravnih aktov z vidika Resolucije o normativni dejavnosti

Cilje slovenske pravne politike določa Resolucija o normativni dejavnosti (Uradni list RS,št. 95/09), ki usmerja sprejemanje predpisov tako na državni kot na lokalni ravni. Resolucijska načela o pravni varnosti, jasnosti in preglednosti predpisov ter restriktivnem pristopu pri normiranju so zavezujoča tudi za pripravljanje občinskih predpisov. Pri njihovem sprejemanju je treba bolj spoštovati redne poslovniško določene postopke ter bistveno povečati državljansko participacijo oziroma vključenost občanov v procese nastajanja lokalnih predpisov. Več pozornosti bo treba posvetiti še oceni posledic predpisov (RIA) in izpopolniti nomotehnično znanje njihovih sestavljavcev. Dodatno pozornost kaže nameniti tudi resolucijskim načelom odgovornosti, sorazmernosti in dostopnosti.

Katja Božič in Gordana Lalić

Katja Božič in Gordana Lalić

Presečne množice in trmaste posebnosti nomotehnike ob srečevanjih dveh pravnih redov

Pred sprejemanjem prava EU za svoje pravo se je seveda mogoče ubraniti s številnimi miti,ki jih marsikdaj nekritično negujemo. Razlike med nacionalnim pravnim redom in pravnim redom EU vsekakor obstajajo, vendar ne bi smele pomeniti razloga za odklanjanje prava EU, ampak priložnost za iskanje načinov, kako ustvarjati presečne množice in na drugi strani pošteno utemeljiti nekatere trmaste posebnosti, ki si jih lahko privošči vsaka država članica. Oboje je mogoče iskati tudi skozi pravila, ki so oblikovana v Nomotehničnih smernicah.

Andreja Kurent

Andreja Kurent

Problematičnost amandmajev

Prispevek obravnava amandma v pojavni obliki, kot je prisoten v zakonodajnem postopku v ožjem smislu, torej le v Državnem zboru Republike Slovenije. Predstavljeni sta normativna ureditev, ki je zajeta v Poslovniku državnega zbora, in parlamentarna praksa postopanja z amandmajem, pri čemer so izpostavljene težave in nepravilnosti oziroma zlorabe, ki se pri tem pojavljajo. Za primerjavo so prikazani prejšnja poslovniška ureditev in njen dosedanji razvoj glede amandmajev kot tudi nekatere tuje ureditve glede na način oblikovanja in ravnanja z amandmaji, ki odstopa od slovenske danosti. Prispevek je kritičen do odnosa Vlade Republike Slovenije tako pri oblikovanju zakonskih predlogov kot – posledično in samostojno – amandmajev ter nasprotuje paradigmi o predlogu zakona, ki z vložitvijo v zakonodajno proceduro postane last parlamenta. Ta fikcija naj bi namreč vlado odvezala odgovornosti za pripravo kvalitetne zakonodaje. Glede na število vloženih oziroma sprejetih amandmajev, potek zakonodajnega postopka v odvisnosti od vloženih amandmajev, široke možnosti zlorab amandmaja, predvsem pa glede na dejstvo, da se amandma prelije v zakonsko določbo in z njim deli usodo, je nenavadno, da ga niti znanost niti stroka ne problematizirata. V prispevku je poleg kritike poudarek tudi na idejah za spremembo parlamentarne prakse, če že ne poslovniške ureditve, pri čemer se prikazana znanstvena izhodišča in normativna ureditev prepletajo z avtoričinimi empiričnimi spoznanji.

mag. Marko Djinović

mag. Marko Djinović

Odločanje o stroških in varščini za stroške postopka v arbitražah, ki jih financirajo tretje osebe

Financiranje stroškov arbitraže s strani tretjih oseb (TPF) lahko pomembno vpliva na odločanje arbitrov o stroških arbitražnega postopka in varščini za stroške arbitražnega postopka.Ta prispevek obravnava nekonvencionalne položaje, do katerih pride zaradi prisotnosti TPF,in arbitrom ponuja smernice za njihovo razrešitev. Ne glede na to, ali stroške arbitražnega postopka stranka financira sama ali s pomočjo TPF, se mora arbitražni senat, ko odloča o razporeditvi stroškov med stranki, vedno prepričati, da so stroški nastali v zvezi z arbitražo, da jih je stranka dejansko utrpela (plačala) in da so razumni. Vprašanje, ali lahko financirana stranka, ki uspe v postopku, od nasprotne stranke zahteva povrnitev stroškov in v kakšnem obsegu, je zato rešljivo le ob dosledni uporabi načela uspeha strank v postopku in standarda razumnosti ter ob upoštevanju vsebine pogodbe o TPF. V izjemnih okoliščinah, kadar bi bil ogrožen cilj načela uspeha strank v postopku (pravična stroškovna izravnava med strankama), si bo lahko toženec z začasnim ukrepom zavaroval izpolnitev terjatve na plačilo stroškov za primer uspeha v postopku. Prisotnost TPF bo v teh primerih zahtevala drugačen pristop arbitražnega senata, ki bo moral toženčevo zahtevo za odreditev varščine za stroške arbitražnega postopka presojati v širšem kontekstu vsebine pogodbe o TPF in ne le v okvirih standarda običajnega poslovnega tveganja, ki ga tožnik sprejme ob sklenitvi arbitražnega sporazuma.

Valentina Prete

Valentina Prete

Avtorskopravno varstvo improvizirane glasbe

Prispevek celovito obravnava avtorskopravni položaj improvizirane glasbe in opozarja na nekatere ključne specifike, zaradi katerih je režim avtorskih pravic na improviziranih glasbenih delih nekoliko drugačen od tistega na bolj konvencionalnih in neimproviziranih delih. Skozi različne stopnje improviziranosti opredeljuje nastanek avtorskih in sorodnih pravic na živi izvedbi ter opisuje problematiko njihovega kolektivnega upravljanja. Prispevek v sklepnem delu predstavi tudi rezultate nedavno opravljene empirične raziskave med glasbeniki improvizatorji ter kritično ovrednoti določena razhajanja med izhodišči, ki jih zagovarja teorija, in urejanjem avtorskih pravic v praksi.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window