Navigacija Iskanje
Portal TFL

Pravni letopis - številka 10 (1), letnik 2017

Pravni letopis

Pravni letopis je revija, v kateri so objavljeni poglobljeni strokovni prispevki z različnih pravnih področij, zlasti s civilnega, gospodarskega, delovnega, upravnega in ustavnega prava. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno, praviloma v decembru.

Strokovna revija
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
dr. Matija Damjan
mag. Nina Betetto, dr. Bojan Bugarič, dr. Marko Ilešič, dr. Miha Juhart, dr. Jernej Sekolec, Jan Zobec

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Andreja Fakin

Andreja Fakin

Merila za vzpostavitev predpogodbenih dolžnosti informiranja

Pravilo o lastni odgovornosti zavezuje vsakega posameznika, da si sam pridobi informacije, ki jih potrebuje za sklenitev pravnega posla. V izjemnih primerih se vzpostavijo predpogodbene dolžnosti informiranja, ki k informiranju zavezujejo nasprotno stranko. Prispevek se osredotoča na te izjemne primere, ko se na podlagi načela vestnosti in poštenja vzpostavijo predpogodbene dolžnosti informiranja, namen katerih je upravičencu zagotoviti informacijski položaj, ki mu omogoča oblikovanje svobodne poslovne volje. Predstavljena so merila za vzpostavitev dolžnosti, ki se nanašajo na pomembnost informacije, vedenje strank predpogodbenega razmerja, vrsto dolžnosti in druge relevantne okoliščine.

Rok Rozman

Rok Rozman

Predpogodbena dolžnost obveščanja bank pri sklepanju pogodb

Pri sklepanju bančnih pogodb so banke že v sklenitveni fazi dolžne zagotavljati (potencialnim) strankam posamezne informacije, pojasnila in nasvete, ki naj prispevajo k njihovi boljši obveščenosti in jim omogočajo sprejem odločitve o sklenitvi pogodbe na ustrezno informirani osnovi. Predpogodbena pojasnilna dolžnost banke vsebinsko izhaja iz temeljnega načela vestnosti in poštenja, pri čemer pa so posamezne konkretne obveznosti banke v tem okviru opredeljene z določili področne bančne zakonodaje. Najbolj obširno in podrobno so predpogodbene dolžnosti obveščanja banke urejene na področju potrošniškega kreditiranja. Obveznost posredovanja predhodnih informacij se v tem kontekstu dopolnjuje z obveznostjo razlage posredovanih informacij. Ob večji aktivnosti banke v smislu posredovanja nasvetov oziroma aktivnemu prepričevanju stranke za sklenitev pogodbe pojasnilna dolžnost lahko preraste celo v svetovalno razmerje nastalo na dejanski osnovi. Nepravilno izpolnjena pojasnilna dolžnost banke lahko vpliva na opredelitev posameznih splošnih pogodbenih pogojev kreditne pogodbe kot nepoštenih in posledično ničnih.

Vesna Rijavec

Vesna Rijavec

Medicinska napaka

Prispevek je osredotočen na medicinsko napako, ki je posledica človeškega ravnanja v nasprotju s pravili stroke in z nezadostno skrbnostjo. Poudarjeno je razlikovanje pojmov, kot so napaka, zmota, zaplet in nezgoda. Zaplet pomeni šele, da je pri medicinskem posegu nastala neželena posledica, za katero se ne ve, ali je v vzročni zvezi z nepravilnim ravnanjem izvajalcev posega. Nezgoda je zaplet med zdravljenem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in s kar največjo skrbnostjo. Za ugotovitev medicinske napake kot podlage odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene njene predpostavke, to so škoda, protipravnost, vzročna zveza in krivda. V okviru ugotovitve protipravnega ravnanja sodišče presoja zdravnikov poseg in skladnost tega s pravili stroke (doktrino pri zdravljenju). Krivda povzročitelja se presoja v okviru dolžne skrbnosti – standarda dobrega strokovnjaka. Izhajajoč iz omenjenih predpostavk, sodišče presoja utemeljenost zdravnikovega posega oziroma posega zdravstvenih delavcev.

Viktorija Žnidaršič Skubic

Viktorija Žnidaršič Skubic

Kršitev pojasnilne dolžnosti zdravnika

V prispevku avtorica predstavi neposlovno odškodninsko odgovornost zdravnika. Gre za primere, ko pogodba o zdravljenju ni bila sklenjena, tako da zdravnik odgovarja za škodo pacientu neposredno na podlagi zakona. Posebno pozornost avtorica namenja pravilni izvedbi pojasnilne dolžnosti zdravnika, ki je eden temeljnih pogojev za veljavno izražanje soglasja pacienta k različnim medicinskim postopkom. V prispevku so predstavljene tudi izjeme od pacientove pravice do obveščenosti ter kratek primerjalnopravni pregled. Avtorica posebej opozori tudi na sisteme tako imenovane nekrivdne odškodninske odgovornosti in pojasni, kakšno je tam stališče do vprašanja kršitve pojasnilne dolžnosti zdravnika.

Ana Božič Penko

Ana Božič Penko

Nekatera pravna vprašanja v zvezi z odgovornostjo za zdravniško napako v sodni praksi

Prispevek uvodoma pojasni bistvo zdravniške napake v ožjem smislu ter pojasnilne dolžnosti in njene kršitve kot podlage za odškodninsko odgovornost zdravnika. Avtorica se ukvarja z vprašanjem, ali je odgovornost za zdravniško napako pogodbena ali deliktna, in se opredeli za prvo, in sicer tako v primerih, ko gre za škodo zaradi zdravniške napake v ožjem smislu (ravnanja zdravnika contra legem artis), kot tedaj, ko gre za kršitev pojasnilne dolžnosti. Zavzame stališče, da je pogodba sklenjena (lahko konkludentno) že takoj, ko se pacient zglasi pri zdravniku in ta začne ukrepe zdravljenja v širšem smislu, zaradi česar je izpolnjevanje pojasnilne dolžnosti zdravnikova pogodbena obveznost, njena kršitev pa kršitev pogodbe, ne razlog za njen nenastanek ali neveljavnost. Razloži, da pojasnilna dolžnost ni v vseh primerih enaka, in opiše njene ravni v različnih primerih glede na nujnost zdravnikovega ukrepanja in stopnjo tveganja, ki jo to ukrepanje pomeni za pacienta. Pojasni razmerje med pojasnilno dolžnostjo in sklenitvijo pogodbe o zdravniških storitvah ter razmerje med pojasnilno dolžnostjo in privolitvijo v poseg. Zavzame stališče, da je oškodovanec tudi po pogodbeni podlagi upravičen do odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Nita Rovan Vizlar

Nita Rovan Vizlar

Moderni sistemi urejanja odškodninske odgovornosti zdravnika

Ob nenehnem povečevanju števila odškodninskih tožb zoper zdravnike so se v svetu pojavile težnje po vzpostavitvi sistema, v katerem bi bili do odškodnine upravičeni vsi tisti, ki bi bili med zdravljenjem kakorkoli poškodovani. To so tako imenovani sistemi brez krivde (no-fault), v katerih so do odškodnine upravičeni tudi pacienti, ki jim je med zdravljenjem nastala škoda, za nastanek katere pa ne moremo pripisati krivde zdravniku ali drugemu zdravstvenemu osebju. Podrobneje sta obravnavani dve državi, ki sta uvedli posebne odškodninske sisteme za povrnitev škode pacientov, to sta Nova Zelandija, ki je sistem no-fault uvedla že leta 1972, in Švedska, ki ga je uvedla kot prva evropska država leta 1975. Poleg teh dveh je v prispevku na kratko opisana še ureditev v Franciji in Avstriji, ki pa sta odškodninsko shemo no-fault uvedli le za posamezne primere nesreč v zdravstvu. Prispevek se sklene z ugotovitvijo, da morajo optimalni odškodninski sistemi na področju zdravstva delovati tako, da zagotavljajo varno zdravstveno oskrbo in hkrati tudi hitra in pravična denarna nadomestila v primerih, ko do poškodb med zdravljenjem vendarle pride.

Albin Igličar

Albin Igličar

Transparentnost sprejemanja občinskih predpisov

Za večjo kakovost občinskih predpisov je treba izboljšati preglednost pri njihovem sprejemanju, vključno z zakonodajno sledjo, in povečati udeležbo javnosti že pri pripravi predpisov. Zato Strategija razvoja lokalne samouprave v Sloveniji do leta 2020 nalaga občinam ločevanje postopka priprave predpisov od postopka njihovega sprejemanja ter poudarja, da je v postopku priprave predpisa treba izvesti javno predstavitev in splošno razpravo. S tem lahko odločevalci v občini dosežejo večji konsenz in večjo stopnjo legitimnosti. Izvedena presoja učinkov predpisov pa zagotavlja občinskim organom bolj odgovorno sprejemanje splošnih aktov.

Bećir Kečanović

Bećir Kečanović

Uporabna etika in prostorska problematika

Prostorska problematika je s posledicami neustreznega, neodgovornega ravnanja daleč prestopila meje pravne dopustnosti, institucionalnega nadzora in škodljivosti. Pri nas verjetno najbolj pri urejanju prostora ter onesnaževanju z odpadki in drugimi nevarnimi snovmi. Znanost je sicer še zmožna opredeliti in nadzorovati posamezne učinke. O posledicah strupene mešanice, ko nevarni odpadki in strupene snovi premešani v odprtem prostoru skupaj učinkujejo na življenje in zdravje ljudi, naravno okolje in kakovost zadovoljevanja primarnih potreb, na primer po varni hrani in pitni vodi, znanost lahko le bolj ali manj ugiba. K razraščanju prostorske problematike veliko prispeva slabo urejanje prostorskih javnih zadev, tako da je to področje med najbolj izpostavljenimi tveganju pravne negotovosti. Če nam je do tega, da se uničevanje našega življenjskega okolja in prostora vsaj upočasni, je nujno, da se v urejanje pereče prostorske problematike vključi celotna družba. Glede tega se ta prispevek sklicuje na akademsko stroko in strateške dokumente države, ki z ugotovitvami o demokratičnem primanjkljaju, neenakosti in izključevanju, nezakonitem lobiranju, drugim nedovoljenim vplivom in odklonskim dejanjem poudarjajo potrebo po razvoju vključujoče in varne družbe. Z nosilno mislijo Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, Spremenimo svet: za ljudi in planet Zemljo, pa hkrati sprašuje, ali je to sploh uresničljivo brez korenitih sprememb svetovnega etosa in človekovega odnosa do življenjskega prostora.

Vesna Bergant Rakočević

Vesna Bergant Rakočević

Bistvene novosti in spremembe po ZPP-E v pritožbenem postopku

Prispevek prikazuje glavne spremembe, ki jih je v pritožbeni postopek vnesla novela Zakona o pravdnem postopku ZPP-E, in opozarja na nekatere morebitne nejasnosti oziroma vprašanja, ki se utegnejo pri uporabi novih določb pojaviti v praksi. Uvedena je možnost izdaje nadomestne sodbe, s katero lahko sodišče prve stopnje sámo odpravi nekatere utemeljeno očitane postopkovne napake, vezane na izdelavo sodbe. Za učinkovitejše omejevanje kasacijskih pooblastil pritožbenega sodišča je kot novost predvidena pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje, o kateri prednostno in neobrazloženo odloča Vrhovno sodišče. V gospodarskih sporih pa je predvidena novost obvestilo stranki, da njena pritožba nima možnosti za uspeh, če je senat soglasen, da je pritožba očitno neutemeljena in da zadeva ni pomembna za sodno prakso. Če stranka potem pritožbo umakne, se ji vrne del sodne takse. Cilj vseh teh novosti je zmanjšanje števila razveljavitev sodb sodišč prve stopnje in s tem skrajšanje predvidenega časa sojenja. Z novelo je tudi podaljšan rok za vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje s petnajst na trideset dni.

Matija Damjan

Matija Damjan

Razlikovanje med odrskimi in neodrskimi glasbenimi deli

Zakon predpisuje obvezno kolektivno upravljanje pravic do priobčitve javnosti neodrskih glasbenih del (male pravice), ne pove pa, katera dela se štejejo za neodrska. To povzroča nejasnosti, ko se glasbeno delo priobči drugače, kakor je bilo prvotno namenjeno, na primer, če se pesem uporabi v dramski predstavi ali če se operna glasba predvaja po radiu. Avtor ugotavlja, da za razmejitev med kolektivnim in individualnim uveljavljanjem avtorskih pravic na glasbi ni odločilen namen, za katerega je bila glasba ustvarjena, ali narava glasbenega dela, ampak način njegove priobčitve javnosti. Odrska priobčitev javnosti glasbenega dela je takšna, kjer je glasba integralni del dramsko-glasbene odrske postavitve.

Damjan Možina

Damjan Možina

Odškodninska odgovornost delodajalca

Prispevek zaokroženo predstavlja institut odškodninske odgovornosti delodajalca nasproti delavcu tako s teoretičnega kot s praktičnega vidika. Zakonska ureditev v 179. členu ZDR-1 temelji na civilnopravni nepogodbeni odgovornosti za škodo. Uvodoma je predstavljenih nekaj osnovnih značilnosti odškodninske odgovornosti delodajalca. Sledi obravnava posameznih elementov krivdne odgovornosti, nato pa predstavitev položajev, kjer so sodišča zaradi izjemno povečanega škodnega tveganja uporabila pravila o objektivni odgovornosti (odgovornosti ne glede na krivdo). V nadaljevanju avtor obravnava vprašanje prispevka delavca k nastanku škode (deljena odgovornost), razpravlja pa tudi o škodi, nastali po naključju (brez krivdne oziroma objektivne odgovornosti delodajalca). Posebej predstavi tudi vidik odškodninske odgovornosti za nezakonito odpoved delovnega razmerja in vidik povrnitve škode.

Urša Ušeničnik

Urša Ušeničnik

Bail-in ter poseg v lastninsko pravico skozi prizmo Sodišča Evropske unije

V prispevku je uvodoma predstavljen ukrep za reševanje bank bail-in. Razloženo je, kako se je razvijal na evropski ravni ter kakšne so njegove dejanske posledice za delničarje in upnike bank. V tem sklopu je tudi predstavljena problematika konflikta ukrepa bail-in s temeljno pravico do lastnine. V drugi polovici prispevka je pozornost namenjena analizi stališča Sodišča Evropske unije glede razmerja med ukrepom bail-in ter posegom v lastninsko pravico prizadetih posameznikov. Za primer je avtorica uporabila sodbi Kotnik in Ledra Advertising, bili izdani na podlagi primerov reševanja bank z izvedbo ukrepa bail-in v Sloveniji in na Cipru. V Za sklep so na kratko analizirane možnosti prizadetih posameznikov, da jim uspe odškodninska tožba proti institucijam Evropske unije. Pri tem so upoštevani stališče, ki ga je Sodišče Evropske unije zavzelo glede sorazmernosti posega v lastninsko pravico, ter dejanske okoliščine v primerih Kotnik in Ledra Advertising.

Petra Hren

Petra Hren

Oblike oporok v slovenskem pravu in možnost elektronske oporoke

Slovenski pravni red zapustniku dopušča, da z oporoko razdeli svoje premoženje po svojih željah. Pri sestavljanju oporoke se mora držati zahtev, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju, njihovo neupoštevanje pa lahko povzroči neveljavnost oporoke. Slovensko pravo pozna več oblik oporoke. Prva možnost je lastnoročna oporoka, ki jo zapustnik lastnoročno spiše in podpiše. Oporoko lahko napiše tudi tretja oseba, zapustnik pa se le podpiše ob navzočnosti dveh prič in izjavi, da je to njegova volja (pisna oporoka pred pričami). Če tako oporoko sestavlja sodnik, gre za sodno oporoko. Priznana je tudi mednarodna oporoka, posebno vrsto razpolaganja pa pomeni notarska oporoka, ki je prav tako urejena drugje kot preostale oporoke. Za izredne razmere ostaja ustna oporoka, ki ima omejen čas veljave. Nikjer pa ni omenjena elektronska (digitalna) oporoka, čeprav bi bilo glede na skokovit razvoj digitalne tehnologije to vsekakor vredno razmisleka z ekonomskega in praktičnega vidika. Prispevek predstavlja obličnostne zahteve posamezne oblike oporoke s primeri iz sodne prakse, na koncu pa se dotakne tudi elektronske oblike in problematike, povezane z njo.

Inese Druviete, Ēriks K. Selga

Inese Druviete, Ēriks K. Selga

Arbitraža med vlagatelji in državo ter stotine latvijskih arbitražnih tribunalov

Članek obravnava trenutni položaj arbitraže v sporih med vlagatelji in državo v Latviji. Latvija je znana po velikem številu arbitražnih tribunalov in splošnem nezaupanju v arbitražo. Na investicijsko arbitražo se gleda s sumničavostjo. Trenutno je kot glavna kontaktna točka za zahtevke vlagateljev določen generalni sekretariat vlade, in ta ne objavlja podatkov o vloženih tožbah ali zadevah v teku. To se je ugotovilo v dveh primerih, o katerih se je v preteklosti veliko pisalo – v primeru razrezane švedske ladje in primeru švedskih subvencij za električno energijo. V obeh je Latvija izgubila.

Deilton Ribeiro Brasil, Fabrício Veiga Costa, Reginaldo Gonçalves Gomes, Érica Patrícia Moreira de Freitas

Deilton Ribeiro Brasil, Fabrício Veiga Costa, Reginaldo Gonçalves Gomes, Érica Patrícia Moreira de Freitas

(Ne)uporaba konvencij 148 in 155 Mednarodne organizacije dela v brazilskem domačem pravu

Prispevek preučuje (ne)uveljavitev konvencij MOD št. 148 in 155 v brazilskem pravnem sistemu ob upoštevanju tega, da je Brazilija ustrezno ratificirala oba mednarodna instrumenta. Stališče Vrhovnega sodišča je, da ni mogoče kumulirati dodatkov za nezdravo in za nevarno oziroma tvegano delo, kar naj ne bi bilo v nasprotju z ratificiranima konvencijama, saj ti neposredno ne zavezujeta delodajalcev. Članek zagovarja stališče, da bi zaradi zagotavljanja skladnosti s konvencijama v brazilskem domačem pravu morala biti zagotovljena možnost kumuliranja obeh dodatkov. Gre za teoretično bibliografsko raziskavo deduktivne narave s ciljem preučiti vsebino obeh konvencij ter stališča pravne doktrine in sodne prakse o tej temi.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window