Navigacija
Portal TFL

Pravni letopis - številka 12 (1), letnik 2019

Pravni letopis

Pravni letopis je revija, v kateri so objavljeni poglobljeni strokovni prispevki z različnih pravnih področij, zlasti s civilnega, gospodarskega, delovnega, upravnega in ustavnega prava. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno, praviloma v decembru.

Strokovna revija
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
dr. Matija Damjan
mag. Nina Betetto, dr. Bojan Bugarič, dr. Marko Ilešič, dr. Miha Juhart, dr. Jernej Sekolec, Jan Zobec

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Andrej Fatur in Dino Zadnikar

Andrej Fatur in Dino Zadnikar

Pravni položaj upnikov pri uveljavljanju odškodninske odgovornosti organov vodenja ali nadzora

Prispevek primarno obravnava odškodninsko odgovornost članov organov vodenja ali nadzora, ki je v temelju zasnovana kot odgovornost v notranjem razmerju. Na splošno velja, da je po ZGD-1 upnik aktivno procesno legitimiran za uveljavljanje odškodninskega zahtevka družbe do članov organov vodenja ali nadzora, da bi tako prišel do poplačila terjatve, ki jo ima do družbe. Glavni pogoj pri tem je, da družba te terjatve upnika ne more poplačati. Če je nad družbo začet stečajni postopek, terjatve upnik ne more več uveljavljati v svojem imenu in za svoj račun, temveč le za račun družbe kot stečajnega dolžnika. Glede na število vpletenih subjektov so zanimivi predvsem odškodninski zahtevki upnikov, ki izvirajo iz materialnih statusnih preoblikovanjih. ZGD-1 vzpostavlja sistem neposredne odškodninske odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora prevzete/prenosne družbe pri združitvah/delitvah, pri čemer pa ni povsem jasno, ali sta režima odškodninske odgovornosti v razmerju do upnikov izenačena. Prav tako izboljšan je koncept varovanja upnikov odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih, ki tudi z vidika odškodninskih zahtevkov ponuja jasnejše odgovore, zlasti ker ZGD-1 ureja še odrek in pobot zahtevkov. Posebna odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora, ki nima značilnosti odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč ima naravo neposlovne odškodninske odgovornosti, ko družba postane insolventna, je urejena v ZFPPIPP. Člani organov poslovodstva oziroma nadzornega sveta so upnikom solidarno odgovorni za škodo, ki so jo ti imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila, če je bil nad družbo začet stečajni postopek in če jim je mogoče očitati kršitev obveznosti, ki izraža protipravnost ravnanja. Tudi v tem primeru je upnik upravičen odškodninski zahtevek uveljavljati v svojem imenu, toda le za račun družbe kot stečajnega dolžnika. Vloga upnika je torej v stečaju zreducirana na nosilca procesne legitimacije za sodno uveljavljanje zahtevka, saj iz tega naslova nima materialno pravnih upravičenj. S tem je dosledno spoštovano načelo enakega obravnavanja upnikov, pri čemer pa veljavna zakonodaja upnikom omogoča uveljavljanje odškodninske odgovornosti, ko višina škode še ni v celoti znana. Zakonsko je urejena tudi regresna pravica člana poslovodstva ali nadzornega sveta, da v stečajnem postopku zahteva povrnitev tistega, kar je preveč plačal.

Dejan Srše

Dejan Srše

Zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora družbe

Člani organov vodenja in nadzora družbe odgovarjajo družbi z vsem svojim premoženjem. Nastanek odškodninske odgovornosti člana organa vodenja ali nadzora je zanj riziko, ki ga je mogoče s sklenitvijo zavarovalne pogodbe proti plačilu premije prenesti na zavarovalnico. Zavarovalno zaščito za te primere predstavlja zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora. Takšno zavarovanje lahko sklene družba za člane organov vodenja in nadzora (korporativno zavarovanje), lahko pa ga sklene tudi posamezen član organa vodenja ali nadzora (individualno zavarovanje). S sklenitvijo korporativnega zavarovanja družba ne zagotovi zaščite le članom organov vodenja in nadzora, temveč posredno tudi sebi, za primer nastanka škode, za katero so odgovorne osebe, ki jo vodijo ali nadzirajo.

Vesna Rijavec

Vesna Rijavec

Odločanje o varstvu in vzgoji otrok

Zakon o nepravdnem postopku z novo ureditvijo postopkov v družinskih razmerjih sledi Družinskemu zakoniku. Prispevek upošteva le odločanje o varstvu in vzgoji otrok. Urejanje tega dela starševske skrbi je predstavljeno s poglavitnimi procesnimi instituti in temeljnimi načeli, upoštevaje posebne procesne rešitve, prilagojene posebni naravi postopka in varstvu otrokovih koristi. Postopki se praviloma začnejo na predlog upravičenega predlagatelja, vendar ima sodišče številna oficialna pooblastila, ne samo za vodenje postopka, temveč tudi pri ugotavljanju dejanskega stanja. V nadaljevanju je podrobneje opredeljen položaj otroka in CSD. Tek postopka je obravnavan tudi z analizo prilagojenih procesnih dejanj, kot so poravnava, odločbe in pravna sredstva.

Matej Čujovič

Matej Čujovič

Odvzem in namestitev otroka v postopku odločanja o varstvu in vzgoji

Tako kot vsi ukrepi za varstvo otrokove koristi sta tudi odvzem otroka staršem in posledična namestitev drugam namenjena izključno varovanju otrokove koristi. Če je treba otrokovo koristi zaščititi, se mora država odzvati, in to ne glede na to, ali je med staršema tega otroka v teku kak postopek ali ne. V tujini (na primer na Hrvaškem) otroka iz matične družinske celice izločijo takoj, ko v razveznem postopku ugotovijo, da je postal sredstvo medsebojnega obračunavanja. Na tak način je otrok najbolje zaščiten, matična družina pa dolgoročno prav tako lahko le pridobi. Tudi DZ vzpostavlja številna varovala (načelo najmilejšega ukrepa, čas trajanja ukrepa itd.), da je matična družina razdružena le toliko časa, dokler ogroženost otroka, ki je bila razlog za izrek ukrepa, ne izzveni, zato se sodišča ne bi smela obotavljati, da otroka umaknejo iz ogrožajočega okolja, pa čeprav le za kratek čas.

Jernej Veberič

Jernej Veberič

Zavarovanje motornih vozil danes in jutri – problematika zavarovanja avtonomnih vozil

Zavarovalništvo se vselej prilagaja razvoju tistih dejavnosti, ki jih ščiti. Pri zavarovanju vozil in njihove uporabe je ponudba zavarovalnih storitev pestra in zaokrožena. Pojavljajo pa se nove oblike imetništva in (so)uporabe vozil, vozila so vse bolj zmogljiva, varna, »pametna« in samostojna. Razvoj avtomobilske industrije, ki se nakazuje in napoveduje, bo povzročil napredek tudi v zavarovalniški dejavnosti. Prispevek ponuja kratek pregled sedanjega stanja na področju avtomobilskih zavarovanj in zavarovanj, povezanih z uporabo vozil, ter poskus pogleda v prihodnost: kakšen bo nadaljnji razvoj avtomobilske industrije in kako mu bo sledilo zavarovalništvo.

Đorđe Grbović

Đorđe Grbović

Zavarovanje dokazov pri uveljavljanju pravic intelektualne lastnine: praktične izkušnje

Zavarovanje dokazov po zakonodaji o intelektualni lastnini zagotavlja veliko učinkovitejše, vendar tudi veliko bolj invazivno varstvo od klasičnega zavarovanja dokazov po pravilih pravdnega postopka. Zanaša se namreč na pravo začasnih odredb, pri katerih je mogoče doseči prisilno izvršbo. To je mogoče tudi brez poprejšnjega zaslišanja nasprotne stranke, katere pravna sredstva niso suspenzivna. Institut je bil uzakonjen leta 2006, prvič pa uporabljen šele leta 2018. Prispevek opisuje to prvenstveno uporabo. Zaradi njegove silovitosti je institut treba razumeti v širšem kontekstu, ki ga sestavljajo idejni tok, ki zavrača absolutizacijo načela nemo contra se edere tenetur in primerjalnopravno pridobiva veljavo, direktiva o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ter britansko in francosko pravo, po katerih se je zgledoval evropski zakonodajalec, in nenazadnje naše ustavno pravo. Prispevek se dotika vseh naštetih tem. Njihovo razumevanje omogoča iskanje ustreznih ravnovesij med zagotavljanjem učinkovitega sodnega varstva imetniku pravice intelektualne lastnine in varstvom upravičenih interesov nasprotne stranke, kar je prikazano ob povzetku navedene prvenstvene uporabe.

Gregor Klun

Gregor Klun

Zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v (pred)kazenskem postopku – med kazenskim in civilnim pravom

Začasno zavarovanje v (pred)kazenskem postopku je stična točka kazenskega in civilnega (procesnega) prava, saj omogoča zavarovanje kazenske terjatve (odvzem premoženjske koristi) in civilne terjatve (premoženjskopravni zahtevek). Kljub različnemu izvoru sta obe terjatvi usmerjeni v vzpostavitev stanja pred kaznivim dejanjem, v njuni konkurenci pa ima prednost civilna terjatev, zato se ureditev zavarovanja v (pred)kazenskem postopku precej opira na pravila civilnega zavarovanja. Po drugi strani je kazensko zavarovanje mogoče le, če je zavarovana terjatev povezana s kaznivim dejanjem, zato vsaj za del njenega temelja veljajo pravila za odločanje o krivdi. Ta povezanost načenja številna problematična vprašanja, na katera zakonsko besedilo ne daje jasnih odgovorov (npr. smiselna uporaba zakonov, dokazno breme in dokazni standard, domneva nedolžnosti, pravica do izjave) in ki jih je zato treba reševati z ustrezno razlago. Cilj prispevka je opozoriti na nekatere sporne položaje, osvetliti njihovo ozadje in pomen ter ponuditi izhodišča za odločanje v konkretnih primerih.

Damjan Možina

Damjan Možina

Obresti in plodovi pri neupravičeni obogatitvi

Dolžnost vračila tistega, za kar je bil nekdo obogaten brez pravne podlage, poleg vračila samega predmeta obogatitve zajema tudi naravne in civilne plodove. Avtor v prispevku obravnava nekatera vprašanja, ki se v zvezi s tem zastavljajo v slovenskem pravu. Ugotavlja, da 193. člen OZ ureja le postroženo odgovornost nepoštenega prejemnika, in meni, da mora tudi pošteni prejemnik povrniti plodove in obresti, pa tudi (druge) koristi od uporabe. Izhodišče je, da je treba doseženo korist konkretno izkazati, okoliščine pa lahko utemeljujejo tudi abstraktni pristop ali (izpodbojno) domnevo o pridobitvi določene koristi. Povrne se le korist, ki sama po sebi izhaja iz predmeta obogatitve, ne pa tudi tista, ki je rezultat znanj, odločitev ali drugih okoliščin pridobitelja. Za vrnitvene zahtevke po prenehanju pogodb veljajo nekatere posebnosti, ki jih narekuje sinalagmatska narava pogodb. Poseben pristop zahtevajo tudi posojilne in druge pogodbe, pri katerih se odplačno prenaša raba stvari ali pravic. Prispevek se sklene z obravnavo obrestne mere obogatitvenih obresti.

Karmen Lutman

Karmen Lutman

Povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino

Pravila o povračilu stroškov, ki so bili opravljeni v tujo korist, so pri nas urejena razpršeno, v okviru prava neupravičene obogatitve, poslovodstva brez naročila, pogodbenega in stvarnega prava. Kljub izhodiščno podobnim položajem se pravila med seboj razlikujejo. Nekatera bolj varujejo interes upnika, da dobi povrnjenih čim več vloženih sredstev, druga pa se nagibajo k zaščiti dolžnika pred prisilnim financiranjem tujih ekonomskih odločitev. Prispevek se osredotoča na nekatera odprta vprašanja pri povračilu stroškov v širšem kontekstu in v okviru prava neupravičene obogatitve. Avtorica zagovarja stališče, da je treba pravila o stroških razlagati čim bolj enotno, ne glede na to, ali gre za kondikcijske ali verzijske zahtevke. Čeprav so pravila o stroških v SPZ v nekaterih primerih specialnejša od tistih v OZ, pa se ni mogoče strinjati, da molče derogirajo pravila o stroških prava neupravičene obogatitve. V prispevku so predstavljeni tudi pomisleki o uveljavljenem stališču glede 48. člena SPZ, po katerem upnik, ki je vlagal v tujo nepremičnino, ne more zahtevati povrnitve stroškov vlaganj, temveč le toliko, kolikor je zaradi vlaganj narasla tržna vrednost nepremičnine.

Karmen Lutman

Karmen Lutman

Neupravičena obogatitev v večosebnih razmerjih

Prispevek obravnava položaje neupravičenega prenosa premoženja v večstranskih razmerjih, torej razmerjih, v katerih je – posredno ali neposredno – udeleženih več oseb. Če v takšnih razmerjih pride do prenosa premoženja, za katerega ni veljavnega pravnega temelja, se zastavi vprašanje, od koga je prikrajšani izpolnitelj upravičen zahtevati vrnitev izpolnjenega, torej ali obstaja obogatitveni zahtevek le med strankama, med katerima je prišlo do neposrednega prenosa premoženja, ali pa je zahtevek mogoč tudi zoper (posredno) obogateno tretjo osebo. Avtorica v prispevku predstavi temeljne dileme, ki se odpirajo pri določanju upnika in dolžnika pri obogatitvenih zahtevkih v večstranskih razmerjih, in predlaga pristop k njihovemu reševanju v tipičnih tristranskih razmerjih, kot so asignacija, cesija, pogodba v korist tretjega, poroštvo, prevzem dolga, pristop k dolgu in prevzem izpolnitve.

Albin Igličar

Albin Igličar

Pravno zavezujoča moč zakona v treh obdobjih novejše pravne zgodovine Slovenije

Za konec zakonodajnega postopka v širšem pomenu besede sta potrebni še razglasitev in objava zakona. S tem postane zakon obstoječ, eksistenten. Slovenska ustava določa, da morajo biti zakoni objavljeni, preden začnejo veljati. Začetek veljavnosti je postavljen na petnajsti dan po objavi, če sam zakon ne določa drugače. Tedaj zakon dobi obvezno pravno moč. Ta trenutek je ustavna ureditev v Sloveniji pred drugo svetovno vojno označila za začetek obvezne moči, po drugi svetovni vojni pa za začetek veljavnosti. Zakonodajna praksa v zadnjem obdobju je uvedla še oznako začetek uporabe.

Gordna Lalić in Katja Božič

Gordna Lalić in Katja Božič

15 let članstva v Evropski uniji – prehojene (nomotehnične) poti

Obveznost držav članic, da delujejo v skladu s pravom EU in uskladijo svoje predpise z njim, bodisi glede prenosa direktiv bodisi glede dolžnosti spoštovanja prava EU, ki se neposredno uporablja, je absolutna. Že nekaj let je ena glavnih prioritet EU krepitev boljše zakonodaje, ki naj izpolnjuje svoj namen, je preprosta za izvajanje, zagotavlja varnost in predvidljivost. Tretja, dopolnjena izdaja Nomotehničnih smernic vsebuje tudi nabor vsega tistega, kar se je zdelo pomembno in koristno tistim, ki smo aktivno vključeni v postopek priprave predpisov, s katerimi se prenaša ali izvaja pravni red EU. Tako so napotki še obsežnejši in podrobnejši, da bi bilo delo vsem, ki sodelujejo pri pripravi predpisov, dodatno olajšano. Načini prenosa in izvedbe pravnih aktov EU z nacionalnimi predpisi po petnajstih letih še vedno nenehno nihajo med teorijo in prakso, predvsem pa je spet in spet neizogibno razumevanje hkratnega sobivanja normativnih nacionalne ravni in ravni EU. Nomotehnika pri prenašanju in izvajanju pravnih aktov EU ostaja živ pripomoček, ki glede na stalno spreminjanje številnih spremenljivk spet in spet išče »presečne množice« ter utemeljuje »trmaste posebnosti« ob srečevanjih dveh pravnih redov – nacionalnega in pravnega reda EU.

Katja Triller Vrtovec

Katja Triller Vrtovec

Vloga zakonodajno-pravne službe v ustavnem sporu

Zakonodajno-pravna služba (ZPS) je služba Državnega zbora Republike Slovenije. Njena primarna naloga je sodelovati pri sprejemanju zakonov v zakonodajnem postopku, sekundarna naloga pa je pripravljati vsebinske podlage za odgovore Državnega zbora v ustavnih sporih. Mnenje ZPS o skladnosti predlogov zakonov z Ustavo običajno spodbudi predlagatelja, da v zakonodajnem postopku k predlogu zakona vloži amandmaje oziroma dopolni svojo obrazložitev. V ustavnem sporu, ki je po preizkusu izpolnjenosti procesnih predpostavk zrel za vsebinsko presojo, mnenje ZPS pojasni, katerim ciljem je pri sprejemanju izpodbijanega zakona sledil zakonodajalec. Prispevek obravnava posebni situaciji v ustavnem sporu, ko argumenti ZPS, politike in Ustavnega sodišča ostanejo neusklajeni: prvič, kadar se v ustavnem sporu izpodbija zakon in politični argumenti pri njegovem sprejetju niso bili usklajeni s strokovnimi argumenti ZPS, hkrati pa se na mnenje ZPS iz zakonodajnega postopka sklicujejo pobudniki in predlagatelji v ustavnem sporu; in drugič, kadar Ustavno sodišče kljub vzpostavitvi kontradiktornega postopka abstraktne ustavne presoje in pridobitvi mnenja ZPS o skladnosti izpodbijanega zakona z Ustavo ustavni spor zaključi s sklepom o zavrženju zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk.

Tadeja Zima Jenull

Tadeja Zima Jenull

Nomotehnika v gospodarski zakonodaji – pogled iz prakse

Prispevek obravnava pogled sodnika, ki odloča v gospodarskih sporih, insolvenčnih, nepravdnih in drugih gospodarskih postopkih ter mora pri svojem delu uporabiti več zakonov, na nomotehniko. Med vsemi pomembnimi načeli za pripravo predpisov, ki so določena v Resoluciji o normativni dejavnosti (ReNDej), je posebej poudarjeno načelo določnosti. Sodnik največkrat naleti na težavo, če nomotehnično niso usklajeni enaki pojmi v različnih pravnih besedilih. Pojasnjeno je, da mora sodnik v posamezni zadevi uporabiti več predpisov, ki se lahko medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Sodnikova naloga je, da vsak predpis razlaga ustavnopravno skladno. Predstavljeni so tudi pojmi nujne zadeve v insolvenčnih postopkih, kdaj je treba v postopku sodnega registra in pri začasni odredbi odločati hitro ter o katerih vrstah zadev odloča sodišče prednostno. Obravnavano je tudi razreševanje pravnih položajev, urejenih v različnih predpisih, ki različno urejajo ista ali primerljiva pravna dejstva ali razmerja. Opozorjeno je na razmerje med neposredno zahtevo podjemnikovih sodelavcev do naročnika po 631. členu Obligacijskega zakonika in razmerji s podizvajalci pri javnih naročilih po Zakonu o javnem naročanju. Poudarjeno je, da avtentična razlaga za sodišče ni zavezujoča. Posebna previdnost zakonodajalca pri spremembah zakona je potrebna, ko ta vpliva na pravni promet v stečajnih postopkih. Na koncu prispevka je poudarjeno, da mora različne pojme v zakonu (ZGD-1 in ZFPPIPP), ki bi morali biti v različnih predpisih uporabljeni za enak položaj enako, pravilno razložiti sodna praksa.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window