Navigacija
Portal TFL

Pravni letopis - letnik 2021

Pravni letopis

Pravni letopis je revija, v kateri so objavljeni poglobljeni strokovni prispevki z različnih pravnih področij, zlasti s civilnega, gospodarskega, delovnega, upravnega in ustavnega prava. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno, praviloma v decembru.

Strokovna revija
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
dr. Matija Damjan
mag. Nina Betetto, dr. Bojan Bugarič, dr. Marko Ilešič, dr. Miha Juhart, dr. Jernej Sekolec, Jan Zobec

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Marko Frantar

Marko Frantar

Predkupna pravica in vprašanje enakih pogojev prodaje

Predkupna pravica prodajalca omejuje pri izbiri osebe, ki nastopa kot kupec stvari. Po splošnem pravilu je predkupni zavezanec (prodajalec) dolžan, predkupni upravičenec pa upravičen stvar kupiti pod enakimi pogoji, po katerih je bila stvar ponujena tretjemu. Obveznost ponudbe za nakup po enakih pogojih povzroča nekaj interpretativnih dilem. Te so med drugim povezane z vprašanjema pravilne formulacije predkupne ponudbe na eni strani in izjave o njenem sprejemu na drugi strani.

Mateja Končina Peternel

Mateja Končina Peternel

Način uveljavljanja kršitve predkupne pravice

Na podlagi nekoliko drugačnega besedila določbe 512. člena OZ in novih spoznanj so bila v sodni praksi spremenjena stališča glede pravilnega oblikovanja tožbenega zahtevka za varstvo predkupne pravice in tudi glede pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uveljavljanje pravnega varstva po tej določbi. Ta se nanašajo zlasti na to, v kakšni obliki mora biti dano obvestilo predkupnemu upravičencu o nameravani prodaji, in tudi na to, kaj vse mora to obvestilo vsebovati. Zaradi raznolikosti življenjskih okoliščin so poseben izziv v sodni praksi tudi primeri mešanih darilno-kupnih pogodb.

Peter Podgorelec

Peter Podgorelec

Dolžnosti nadzornega sveta v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov proti upravi

Dolžnosti nadzornega sveta v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov proti upravi izhajajo iz njegovih pristojnosti, da nadzira vodenje poslov in da zastopa družbo v razmerjih z upravo. Po mnenju avtorja je treba tudi v našem pravu zagovarjati stališče, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo tudi v razmerjih z nekdanjimi člani uprave. Nadzorni svet mora z vso potrebno skrbnostjo oceniti procesno tveganje, vključno z izterljivostjo zahtevka, in če obstaja velika verjetnost njegove uveljavitve, ga mora uveljavljati. Sekundarni zahtevek proti članom nadzornega sveta nastane z zastaranjem odškodninskega zahtevka proti upravi in od tega trenutka začne teči tudi rok za zastaranje sekundarnega zahtevka. Če se naj odškodninski spor reši s poravnavo, mora nadzorni svet uskladiti njeno besedilo in pripraviti informacijsko podlago za odločanje skupščine.

Karin Cujnik Juhart

Karin Cujnik Juhart

Obvezno cepljenje – nekaj civilnopravnih dilem

Skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih je v Sloveniji uzakonjeno obvezno cepljenje otrok. Temu institutu se v Sloveniji in v nekaterih drugih članicah EU nasprotuje, in sicer da gre pri njem za kršenje ustavno zaščitenih pravic. Ustavnost in zakonitost njegove ureditve je Ustavno sodišče RS že presojalo in obvezno cepljenje spoznalo kot legitimno sredstvo za doseganje kolektivne imunosti, ki je v splošnem interesu družbe. Kljub temu ima ureditev obveznega cepljenja določene anomalije, ki se kažejo v določenih civilnopravnih dilemah, obravnavanih v prispevku. Tako so pomembna vprašanja, ali se cepljenje res lahko pojmuje kot prisilno zdravljenje, kakšna mora biti zdravnikova pojasnilna dolžnost pri tem preventivnem posegu in kakšna je avtonomija pacienta ter s tem povezana kolizija med pravicami otrok in staršev.

Peter Lamovec, Petra Lamovec Hren

Peter Lamovec, Petra Lamovec Hren

Vrednotenje nepremičnin v zapuščinskem postopku

Dedovanje je eden od načinov prenosa lastninske pravice, pri katerem preide premoženje z zapustnika na njegove dediče. Za nepremičnine, ki so predmet zapuščinskega postopka, je treba iz različnih razlogov, kot so na primer odmera sodne takse ali izračun nujnega deleža, poznati njihovo vrednost. Sodišče lahko ugotovi njihovo vrednost na podlagi javnih evidenc ali drugih dokazov. Če se dediči ne morejo sporazumeti glede vrednosti nepremičnine, se v postopek lahko vključijo strokovnjaki s področja vrednotenja, ki na podlagi svojih specialnih znanj objektivno ocenijo njeno vrednost. Pri tem ravnajo po eni od uveljavljenih metod, ki zagotavljajo, da je njihova ocena čim bližje pravi vrednosti nepremičnine.

Katja Štemberger

Katja Štemberger

Upravne pogodbe v pravnih redih držav nekdanje Jugoslavije

Upravne pogodbe kot posebni institut javnega prava poznajo že številne evropske države, med njimi tudi države nekdanje Jugoslavije. Z izjemo Slovenije ter Bosne in Hercegovine, v katerih je ta institut sprejet le na ravni teorije in sodne prakse, ni pa tudi zakonsko urejen, je za druge države nekdanje Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Kosovo) značilno, da so v zadnjih dvanajstih letih z reformo upravne procesne zakonodaje institut upravnih pogodb uredile v zakonu o splošnem upravnem postopku. Kljub številnim podobnostim obstajajo med ureditvami v posameznih državah članicah tudi nekatere razlike, ki so podrobno predstavljene v tem prispevku. Pri tem se prispevek osredinja na naslednje vidike primerjave: opredelitev upravnih pogodb, pogoji za njihovo sklenitev, odpoved in sprememba upravnih pogodb, varstvo interesov nasprotne stranke in sodno varstvo v zvezi z upravnimi pogodbami.

Albin Igličar

Albin Igličar

Zakonodajna politika v primežu kriznih razmer

Racionalna zakonodajna politika mora upoštevati objektivno družbeno stanje in objektivno mogoč domet pravnega normiranja. Šele z upoštevanjem socialnih, ekonomskih, političnih in kulturnih razmer v globalni družbi je mogoče uspešno usmerjati družbeni razvoj s pravnimi pravili. Osnovne usmeritve zakonodajne politike so večkrat določene tudi v posebnih dokumentih, ki zajemajo programe državnih organov pri sprejemanju novih in noveliranju veljavnih predpisov. Zakon vsebuje splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi so določene pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Ta normativni akt sprejema predstavniški organ v vnaprej določenem zakonodajnem postopku. Med krizo je utemeljen nujni zakonodajni postopek. Slediti je treba načelu ekonomičnosti. Preučiti je treba možnosti delegirane zakonodaje.

Jurij Groznik

Jurij Groznik

Vprašanje transparentnosti pripravljanja idejnih zasnov in zakonskih osnutkov

Vprašanje je, ali je normativni okvir sodelovanja strokovne in druge zainteresirane javnosti v fazi priprave delovnih besedil in osnutkov kot delu zakonodajnega procesa zadosten. Menim namreč, da je normativni okvir zakonodajne dejavnosti predvsem v zakonodajnem postopku (torej v parlamentarni fazi) kot delu procesa sprejemanja zakonodaje, ki se odvija v Državnem zboru, zadosten in zagotavlja visoko stopnjo transparentnosti, kar pomeni, da tudi načelno izpolnjuje zahteve po transparentnosti. Seveda obstaja vprašanje primanjkljaja transparentnosti v predparlamentarni fazi, torej v fazi izdelave zakonodajnih predlogov oziroma delovnih besedil zakonodajnih predlogov, v kateri sodelujejo različna delovna telesa ter zainteresirana in druga strokovna javnost. Ob primanjkljaju transparentnosti v fazi sestave delovnih besedil zakonov, kar je posledica pomanjkljivosti normativnega okvira, je treba poudariti, da je formalno spodbudo transparentnosti v predparlamentarnem postopku zarisala že Resolucija o normativni dejavnosti. Na razkorak med temeljnimi opredelitvami iz Resolucije o normativni dejavnosti in dejanskim stanjem pa nasprotno kažejo številne odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki opozarjajo na primanjkljaj transparentnosti v določenih primerih normodajnega procesa.

Miro Cerar

Miro Cerar

Nastajanje zakona s perspektive (predsednika) vlade

Zakonodajni proces je v demokratičnem sistemu eden najpomembnejših in najbolj kompleksnih procesov sprejemanja in uveljavljanja državnih politik in odločitev. Vlada in njen predsednik sta v tem interaktivnem svetu prava in politike pomembna dejavnika, pri čemer sta po naravi in okoliščinah svojega delovanja primarno in pretežno osredotočena na politična vprašanja. Za uspešnost vlade v zakonodajnem procesu morata biti med vlado, ministrstvi in pristojnimi pravnimi službami vzpostavljeni zaupanje in konstruktivno sodelovanje. V prispevku je prikazana umeščenost demokratičnega zakonodajnega procesa v razmerje med politiko in pravom, posebej pa so predstavljene tudi specifične naloge in odgovornosti vlade in predsednika vlade v tem procesu.

Marko Koščak, Bećir Kečanović

Marko Koščak, Bećir Kečanović

Z uporabno etiko in regulatorno politiko k turizmu prihodnosti

Pristop k obravnavi naslovne teme nekoliko odstopa od tradicionalnega načina razmišljanja, ki z neizprosno logiko raziskovanja ni ravno naklonjeno tako širokemu povezovanju različnih pojmov in predmetov preučevanja. Toda ko iz sterilnega laboratorijskega okolja stopimo v stvarnost z vedno večjo negotovostjo, tradicionalno razmišljanje ne more več ponuditi uporabnih odgovorov. S tega vidika je bojazen pred pomisleki manjša, če se zgledujemo po tistih, ki v danih razmerah ne čakajo najhujšega, temveč s pogledom v prihodnost iščejo uporabne rešitve, kako ta svet in planet Zemljo ohraniti ne le sedanjim, temveč tudi prihodnjim rodovom. S to nosilno mislijo trajnostnega razvoja so napredni že na poti preobrazbe, od stare k novi paradigmi. Zgodovina nas uči, da je to obsežen proces, ki zahteva povezovanje in prilagajanje stvarnim razmeram. V primerjavi s tem je prispevek Z uporabno etiko in regulatorno politiko k turizmu prihodnosti le skromna pobuda k razmisleku, kako naj vsak predlog predpisa ali drugega splošnega akta hkrati pripomore k skupnim prizadevanjem za ohranjanje velikih vrednot naravne in kulturne dediščine kot enega od pomembnih potencialov za razvoj trajnostnega turizma. Z boljšim pravnim urejanjem pa tudi v praksi prispeva k razvoju trajnostne, vključujoče in varne družbe prihodnosti za vse.

Ana Robnik

Ana Robnik

Jezikovni in normativni izzivi pri storitvah in aplikacijah v omrežjih 5G na področju javne varnosti, zaščite in reševanja

Zagotavljanje javne varnosti, zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami ter učinkovito reševanje ljudi in premoženja v primeru nesreč so med prednostnimi nalogami države in njene odgovornosti za obstoj družbe. V današnjem času svetovnih in čezmejnih groženj je to treba celovito obravnavati. Z vidika naslovne teme tega prispevka pomeni tudi primerno skrb za pripravo dolgoročno sprejemljivih rešitev za jezikovno in normativno ureditev tega področja. Prispevek predstavlja, kako smo se tega lotili v raziskovalnem projektu 5G. Varnost, v katerem smo se ukvarjali z zelo različnimi jezikovnimi in normativnimi izzivi, povezanimi s tehnološko, regulatorno, sociološko in družbeno obarvanimi izzivi ter njihovim medsebojnim vplivom. Rešitve s tega področja bodo prispevale k razvoju trajnostne, odporne, vključujoče in varne družbe prihodnosti.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window