Portal TFL

Pravni letopis - letnik 2023

Pravni letopis

Pravni letopis je revija, v kateri so objavljeni poglobljeni strokovni prispevki z različnih pravnih področij, zlasti s civilnega, gospodarskega, delovnega, upravnega in ustavnega prava. Zbirka obsega arhiv od leta 2008 dalje. Izhaja 1 x letno, praviloma v decembru.

Strokovna revija
Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
dr. Matija Damjan
mag. Nina Betetto, dr. Bojan Bugarič, dr. Marko Ilešič, dr. Miha Juhart, dr. Jernej Sekolec, Jan Zobec

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Damjan Možina

Damjan Možina

Potrošniška prodajna pogodba in pogodba o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev: prenos direktiv 2019/771 in 2019/770 v slovensko pravo

Slovenski zakonodajalec je vsebino Direktive 2019/770 o digitalni vsebini in digitalnih storitvah ter Direktive 2019/771 o potrošniški prodaji blaga prenesel v prenovljeni ZVPot-1, vsako v svoj obsežen sklop določb. Obe direktivi določata predvsem merila skladnosti s pogodbo in pravice potrošnika v primeru neskladnosti. Po osnovni strukturi se opirata na prej veljavno Direktivo 99/44 o potrošniški prodaji, a prinašata vrsto novosti. V prispevku je predstavljen sistem sankcij za izpolnitev s stvarno ali pravno napako (ZVPot-1: neskladnost) v direktivah. Ureditev pogodbe o dobavi digitalne vsebine in storitev prinaša uskladitev pravo varstva potrošnikov s tehnološkim razvojem. Avtor ugotavlja, da prenos direktiv v slovensko pravo ni bil najbolje pripravljen. Poleg napak pri prenosu graja tudi nekatere odločitve zakonodajalca v zvezi z opcijami, ki jih direktiva daje državam članicam, prezrte povezave z Obligacijskim zakonikom ter nejasnosti, nepreglednost in nizko raven slovenskega jezika v besedilu zakona.

Petra Weingerl

Petra Weingerl

Sankcioniranje kršitev prava varstva potrošnikov

Zgolj obstoj potrošniških pravic ni dovolj za pravilno delovanje trga, saj je ključno, da se te izvršujejo tudi v praksi. Namen prispevka je predstaviti pravni okvir, ki je namenjen sankcioniranju pravil prava varstva potrošnikov, s poudarkom na ZVPot-1. Pravila o sankcioniranju kršitev potrošniške zakonodaje so izjemno kompleksna. Gre za sankcij v okviru treh vej prava, ki jih ureja ZVPot-1 – upravne, kaznovalne in civilne. Javnopravno in civilnopravno varstvo imata isti cilj: odvračilni učinek na trgovca. Prispevek se osredotoča na upravno in kaznovalno varstvo, na civilnopravno varstvo pa le v okviru novosti na področju nepoštenih poslovnih praks.

Matevž Zgaga

Matevž Zgaga

Sodna presoja glavnega predmeta v pogodbi o potrošniškem kreditu

V prispevku bomo najprej predstavili razvoj pravil o presoji poštenosti splošnih pogodbenih pogojev, ki je privedel do novega Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). V nadaljevanju sledi analiza odprtih problemov in aktualnih primerov v zvezi z glavnim predmetom pogodbe o potrošniškem kreditu. V ta namen bomo med drugim predstavili načelo iskanja hipotetične volje strank v individualnih pogajanjih kot enega od vsebinskih kriterijev za presojo poštenosti. Pisanje se ne ukvarja s procesnimi vidiki presoje poštenosti in prav tako ne s sicer zelo aktualnimi izzivi posledic ničnosti pogodbenega pogoja za nadaljnje razmerje med strankama. Razprava je osredotočena na ureditev po ZVPot-1. Klasični instituti civilnega prava, kot sta čezmerno prikrajšanje in oderuštvo, se v njej pojavljajo le obrobno.

Lucija Strojan

Lucija Strojan

Vrste in značilnosti garancij v ZVPot-1

Kupec za svoj denar pričakuje stvar, ki v razumnem časovnem intervalu po nakupu služi svojemu namenu. Če temu ni tako, slovenski pravni red pozna dva (pravno) različna, vendar (delno) prekrivajoča se instituta varstva kupčevega interesa. Kupec se lahko v večini primerov ob nakupu določenih vrst blaga sklicuje tako na odgovornost (jamčevanje) za neskladnost blaga s pogodbo kot na odgovornost (garancijo) za brezhibno delovanje stvari. Prispevek se osredotoča na ureditev instituta garancije v slovenskem pravnem redu, kakršnega vzpostavlja Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). Glede na Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) novi zakon ohranja obvezno garancijo (sicer zgolj) proizvajalca in k prostovoljni garanciji dodaja t. i. tržno garancijo trajnosti. V slovenskem prostoru imamo torej še vedno opraviti z dvema vrstama garancij. Prva je obvezna garancija, ki pomeni zakonskemu jamčevanju vzporedno kogentno ureditev varstva kupčevega interesa. Druga je prostovoljna (tržna) garancija, ki ji je v skladu z aktualnimi vizijami dodana nova podkategorija. V zvezi s tem prispevek analizira, v čem o(b)stajajo prednosti obvezne garancije glede na kogentno jamčevanje in katere novosti pravzaprav prinaša tržna garancija trajnosti.

Albin Igličar

Albin Igličar

Pogojenost zakonodajne politike z naravo prava

Zakonodajna politika je pogojena najprej s splošnimi družbenimi vrednotami. Nato je določanje ciljev in sredstev zakonodajne politike omejeno z objektivnimi materialnimi, socialnimi, političnimi in kulturnimi okoliščinami globalne družbe. Sledijo determinante, ki jih zakonodajni politiki postavljajo ustavni okviri in strateškopolitični dokumenti. Uspešna zakonodajna politika pa mora upoštevati še imanentno naravo prava. Zato mora izhajati iz (1) integralnega pogleda na pravo, (2) upoštevati mora njegovo družbeno funkcijo in (3) povezovati pravne norme v neprotislovni sistem. Navedene predpostavke vodijo k normativni integraciji in legitimnosti pravnih institutov.

Gordana Lalić

Gordana Lalić

Tankočutnost zaznavanja prelomnih dražljajev pri rabi ustaljenih pravil glede izbire vrste predpisa na nacionalni ravni in ravni Evropske unije

Napake v objavljenih predpisih se dogajajo. Pomembno je, kakšne narave so te napake in kako jih odpravimo, še posebej ker zanje velja, da veljajo za nazaj, od začetka veljavnosti predpisa, na katerega se nanašajo. Vsebinska napaka v predpisu tako nikoli ne bi smela biti predmet popravka, vendar se na ravni EU vse pogosteje dogaja prav to.

Katja Božič

Katja Božič

Po kos prava v regulativni peskovnik ali srečevanja nepredvidljive kreativne neodvisnosti in predvidljive pravne realnosti

V okviru prava EU se je razvil nov pravni institut − regulativni peskovnik, ki v nacionalnem pravnem redu še ni pravnosistemsko urejen. Konceptualno je tesno povezan z izrazom »določbe o eksperimentiranju« (experimental clauses), s katerimi se izvršuje njegova vsebina oziroma dosegajo njegovi cilji. Regulativni peskovnik omogoča preizkušanje inovativnih tehnoloških rešitev v resničnem okolju. Glavno gonilo koncepta je spoznanje, da tradicionalni predpisi in zakonodajni postopki težko dohajajo hitrost razvoja tehnologij. Gre za začasen odstop od zahtev, omejitev ali veljavnih sistemskih rešitev pri uvajanju (testiranju) novih poslovnih modelov, storitev in produktov, ki temeljijo na novih (inovativnih) tehnologijah in jih ni mogoče izvajati v okviru veljavne ureditve, spremembe pa terjajo predhoden test, da se potencialna ureditev optimizira in hkrati izogne vsaj nekaterim tveganjem, ki bi jih lahko prinašale takojšnje sistemske spremembe.

Bećir Kečanović, Mircha Poldrugovac

Bećir Kečanović, Mircha Poldrugovac

Javna varnost in zakonodajna politika v ekstremnih situacijah

Zaporedje pojmov v naslovu simbolično izraža razmerje med naravnim in pozitivnim pravom. Ko nastanejo ekstremne situacije, v katerih niti znanost ni več zmožna zanesljivih odgovorov, se iskanje rešitev v tem razmerju začne z idejo naravnega prava. S to idejo je javna varnost v ekstremnih situacijah najvišji zakon. Ta ideja, v kateri so po naravi razuma ali razumevanju stvari, ki jih človek vidi z lastnimi očmi, je izhodišče prispevka. To seveda ne pomeni, da zakonodajna politika v ekstremnih situacijah lahko temelji zgolj na občutkih. Nasprotno, odziv na ekstremne situacije v vseh pogledih zahteva dobre priprave, razumevanje nasprotujočih si potreb in zmožnost hitrega odločanja na podlagi bolj ali manj zanesljivih informacij. Okoliščine in ekstremne situacije, ki jih je ustvarila pandemija covid-19, so glede tega dragocena referenca za razpravo. Celotna vsebina prispevka pa je večinoma rezultat okroglih miz, izvedenih v okviru seminarjev Nomotehnični dnevi 2021 in 2023, na katerih sta bili javna varnost in zakonodajna politika osrednji predmet razprav o prilagajanju prava negotovim razmeram.

Marcos Augusto Maliska

Marcos Augusto Maliska

State and law in today's world. A brief approach

Za moderno dobo je bilo značilno razumevanje, da monopol države nad uporabo sile pomeni tudi monopol nad ustvarjanjem prava. To je bila tako imenovana monistična paradigma prava. Za 21. stoletje pa je značilna pluralna resničnost prava. Zakon je veliko širši od države. Pravo je družbeni pojav. Ko pravo razumemo skozi pluralistično paradigmo prava, je mogoče reči, da je formalno pravo države le eden od zelo pomembnih vidikov pojma prava. Na državo in pravo je treba gledati na podlagi razlikovanja med konceptoma suverenosti in avtonomije. Koncept avtonomije kot tvorec objektivnega prava se razlikuje od koncepta zasebne avtonomije, razumljene kot izvrševanje subjektivne pravice. Koncept avtonomije, kot je obravnavan v tem prispevku, je veliko širši od koncepta, ki ga je razvilo javno pravo v 20. stoletju in je omejen na avtonomijo javnih subjektov. Avtonomija v tem prispevku zajema tudi avtonomijo nedržavnih institucij. Suvereno pravo države obstaja hkrati z avtonomnimi pravili nedržavnih organizacij. Pravo ni reducirano na s strani države postavljeno pravo. Vsebuje tudi druga pravna pravila, ki jih opisujem kot normativna pravna pravila in materialna pravna pravila. Formalnopravna pravila določi država in obsegajo tako zakone kot tudi sodno prakso. V okviru materialnopravnih pravil je empirično pravo tisto pravo, ki v dokumentih, praksi, odločitvah in zunajdržavnih normah ureja konkreten primer, neodvisno od državne zakonodaje. Na ravni normativnopravnih pravil obstajajo splošno priznane človekove pravice. Človekove pravice so merilo za mednarodno veljavnost prava. Veljavnost državnega prava (raven formalnopravnih pravil) in pravni pluralizem (raven materialnopravnih pravil) temeljita na univerzalnih človekovih pravicah.

Ermina Delić Kamenčić, Urša Ušeničnik

Ermina Delić Kamenčić, Urša Ušeničnik

Pogodba o komunalnem opremljanju

Prispevek v prvem delu na kratko predstavi opremljanje stavbnih zemljišč in pojasni, da je komunalna opremljenost stavbnega zemljišča eden bistvenih pogojev za gradnjo. Pojasni tudi, v katerih primerih je mogoče začeti gradnjo na neopremljenem stavbnem zemljišču. Prispevek se v drugem delu osredotoči na pogodbo o opremljanju, s katero se investitor in občina dogovorita, da bo investitor namesto občine zgradil (del) komunalne opreme za opremljanje zemljišč, na katerih namerava graditi, in jo nato brezplačno predal občini. Prispevek predstavi predmet pogodbe, obvezno vsebino pogodbe ter predajo zgrajene komunalne opreme občini. V tretjem delu prispevka so poudarjena izbrana vprašanja iz prakse. Prispevek predstavi problematiko pridobivanja pravic graditi (komunalno opremo) in njihovega prenosa na občino, pridobivanja gradbenega in uporabnega dovoljenja, uskladitve terminskega načrta med pogodbenima strankama ter določitev roka za izgradnjo komunalne opreme.

Rok Šarić

Rok Šarić

Navidezna vseobsežnost načela non-refoulement

Načelo nevračanja varuje vsakogar pred vračanjem v okolje, v katerem bi bilo njegovo življenje lahko ogroženo, in pomeni absolutno pravico po mednarodnem pravu. Vendar praksa držav in njihovih sodišč pogosto pokaže na nič kaj enotno pojmovanje načela, ki bi ga veljalo vsekakor razlagati zaradi varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin vsakogar čim širše.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window