Portal TFL
Pravnik - številka 11 - 12, letnik 2020
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Luka Mišič,Grega Strban
Triaža: kjer se pravo in medicina razideta?
Avtorja v prispevku, katerega povod je epidemija covid-19 v Sloveniji, na primeru triaže obravnavata živopisno razmerje med pravom in medicinsko stroko. Mimo podrobnejše obravnave kazensko- in civilnopravnih vprašanj, ki jih prepuščata strokovnjakom področnih strok, skušata prek razlage določb Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o zdravniški službi in Zakona o pacientovih pravicah določiti meje pravno dopustnega ravnanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, predvsem v težkih primerih triaže, ko zavrnitev ali odlog (točno določene vrste) zdravljenja lahko pomeni ne le hudo ali celo nepovratno poslabšanje zdravstvenega stanja, temveč tudi smrt pacienta. Iz razprave izpuščata podrobnejšo obravnavo določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj za njene potrebe praviloma zadostuje ugotovitev, da vsakršna omejitev pravice do zdravljenja obvezno zavarovane osebe lahko pomeni kršitev pravic in obveznosti iz socialnozavarovalnega razmerja.
Matej Avbelj
Pravne teorije in politične vizije razvoja Evropske unije
Avtor predstavi vodilne pravne teorije, ki so iz ozadja kot miselne, idejne mreže usmerjale razvoj procesa evropskega povezovanja. Teorije se delijo v tri skupine: mednarodnopravne, države in vmesne teorije sui generis. Vse so vplivale na potek integracije, vendar ne enako. V zadnjem desetletju, ko so se praktični izzivi v obliki hujših kriz zgodovinskih razsežnosti okrepili, pa so te teorije služile tudi oblikovanju različnih političnih vizij prihodnosti EU. Mednarodnopravna teorija je osmislila politično vizijo status quo ante; teorije sui generis napolnjujejo vizijo status quo, prenovljeni EU konstitucionalizem pa daje podlago za razvoj reformne politične vizije EU. Slednja, ki naj bi vodila tudi v oblikovanje resnične politične unije, ki jo EU potrebuje za demokratično legitimacijo vseh svojih pristojnosti, tistih, ki jih že ima in ki bodo nanjo še morale biti prenesene, ima jasne opisne, razlagalne in normativne prednosti pred drugima alternativnima vizijama EU in njunima skupinama teorij. Pod pogojem, da se EU oblikuje kot pluralistična zveza 27 držav in nadnacionalne ravni, povezanih v nedržavno federacijo. Za svoje delovanje pa bi taka pluralistična zveza potrebovala rigorozno integralno teorijo prihodnje zgradbe EU. Oblikovanje slednje je največji intelektualni izziv na področju prava in politik EU.
Tilen Majnik,David Sotošek
Doktrina tipičnih funkcij v zadevi PIC
Avtorja analizirata pojmovanje ustavnega načela delitve oblasti, ki izhaja iz nedavne odločitve Ustavnega sodišča RS v zadevi PIC (U-I-194/19). Iz razlogovanja Ustavnega sodišča RS izluščita pristop k uporabi načela delitve oblasti, ki mu nadeneta oznako »doktrina tipičnih funkcij«. Ta doktrina vsaki od vej oblasti določa tipično funkcijo, v katero druge veje ne smejo posegati, pri opredelitvi tipičnih funkcij posameznih vej oblasti pa se opira na tipologijo, ki pravne akte razvršča glede na njihovo splošnost oziroma posamičnost in abstraktnost oziroma konkretnost. Avtorja nato podrobneje razčlenita dva vi- dika doktrine tipičnih funkcij: najprej obravnavata potencialno širok domet doktrine, zatem pa pod vprašaj postavita njeno opredelitev tipične funkcije izvršilne oblasti.
Jernej Letnar Černič,Gorazd Justinek,Christian Bukor
Spoštovanje človekovih pravic v družbah prve kotacije ljubljanske borze – raziskava letnih poročil
Avtorji obravnavajo vprašanje, kako gospodarske družbe, uvrščene v Prvo kotacijo Ljubljanske borze, spoštujejo človekove pravice v svojih letnih poročilih za leto 2018. Raziskovalci doslej niso namenjali posebne pozornosti spoštovanju človekovih pravic v letnih poročilih gospodarskih družb, ki so registrirane in kotirajo na Prvi kotaciji Ljubljanske borze. Zato želijo avtorji s tem člankom zapolniti vrzel tako, da pregledajo stanje in izoblikujejo priložnosti za izboljšanje. Članek je razdeljen na pet delov. Drugi del obravnava metodološka vprašanja. V tretjem delu je predstavljano in obravnavano spoštovanje človekovih pravic v letnih poročilih za leto 2018 v devetih gospodarskih družbah, ki so umeščene v Prvo kotacijo na Ljubljanski borzi, pri čemer avtorji v četrtem delu analizirajo prednosti in slabosti njihovih letnih poročil. Obravnava letnih poročil je zagotovo le prvi, toda nujen korak za izboljšanje spoštovanja človekovih pravic v gospodarstvu, tako v letnih poročilih kot tudi v praksi.
Vasilka Sancin
Mednarodno pravo in človekove pravice pred slovenskimi sodišči
Avtorica se sklicuje na čedalje pogostejše primere, ko sta pred domačimi sodišči potrebni uporaba in razlaga mednarodnega prava, vključno na področju uveljavljanja človekovih pravic. Pri tem kratko obravnava različne možne načine uporabe mednarodnega prava pred domačimi sodišči s ciljem zagotavljanja horizontalno (med sodišči enake stopnje) in vertikalno (med višjimi in nižjimi sodišči) usklajene razlage, saj tako uporaba kot razlaga mednarodnega prava s strani domačih sodišč pripomoreta h krepitvi spoštovanja mednarodnega prava v posamezni državi in k mednarodnopravnemu razvoju ter doslednemu uveljavljanju na globalni ravni. Predstavljen je kratek kritično-analitični povzetek pravne ureditve in prakse v Sloveniji, v sklepnih ugotovitvah pa so podani nekateri konkretni predlogi, kako bi lahko uporabo mednarodnega prava in prava človekovih pravic v slovenskem sodnem sistemu dodatno okrepiti, tudi v luči zagotavljanja vladavine prava na domači in mednarodni ravni, ki ni samo v interesu posameznikov, kar še zlasti velja za zagotavljanje spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, temveč tudi v strateškem interesu države.
Katarina Zidar
Tehtanje med človekovimi pravicami skozi prizmo EKČP
Avtorica obravnava sodno reševanje kolizij med človekovimi pravicami. Pri tem opozori na pomembno razliko med tehtanjem kot metodo reševanja takih kolizij in analizo sorazmernosti stricto sensu pri presoji dopustnosti posegov v človekove pravice, ki so namenjeni varstvu javnega interesa. Nato obravnava sklop problemov, ki nastanejo pri opredeljevanju trka človekovih pravic in poskusu usklajevanja njihovega sočasnega uresničevanja. Z navezovanjem na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in z njo povezano sodobno razpravo v pravni znanosti si prizadeva utemeljiti, (1.) da je opredelitev trka človekovih pravic pomemben korak v razlogovanju, saj zastavi parametre tehtanja, ter (2.) da razsodbena razlaga ravnovesja med kolidirajočimi pravicami zahteva vrednostno opredelitev izgub, ki z rešitvijo konflikta nastanejo na strani ene ali obeh pravic. Vprašanje tehtanja med pravicami avtorica osvetli tudi skozi razmerje med domačimi sodišči in ESČP. Tega zaznamujeta na eni strani načelo subsidiarnosti in doktrina polja proste presoje (angl. margin of appreciation) ter na drugi strani obveznost domačih sodišč, da posege v človekove pravice ali zavrnitev njihovega varstva utemeljijo na z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah skladen način.
Lora Briški
Od spregledanega do opolnomočenega procesnega subjekta – preporod oškodovanca v kazenskem postopku
Z zgodovinskim razvojem je kazensko pravo prerastlo razmerje med žrtvijo in storilcem. Kazniva dejanja so postala kršitev temeljnih družbenih vrednot, odziv nanje pa si je pridržala država. Žrtev, ki je nekoč sama odločala o kaznovalnem odzivanju, je tako ostala le še vir informacij za organe postopka. Na slab položaj žrtev kaznivih dejanj so začela opozarjati gibanja za pravice žrtev kaznivih dejanj in spodbudila reforme kazenskih postopkov ter sprejetje mednarodnih pravnih instrumentov. Evropske države je h krepitvi položaja žrtev kaznivih dejanj zavezalo pravo Sveta Evrope in Evropske unije. Avtorica obravnava pravice, ki oškodovancu omogočajo, da v kazenskem postopku (aktivnejše) sodeluje. Tako vključevanje oškodovanca v kazenski postopek in posledično krepitev njegovega položaja navadno spremlja razprava o vplivu reform na temeljna načela kazenskega postopka in tradicionalna procesna razmerja. V slovenski ureditvi se je nedavno prelila v argumentacijo Ustavnega sodišča RS, ki je odločilo, da mora imeti oškodovanec pravico do pritožbe za varstvo svojih procesnih pravic. Dodaten korak v smeri opolnomočenja oškodovanca je napravil slovenski zakonodajalec, ko je razširil njegovo pravico do pritožbe zoper sodbo.
Primož Baucon
Ustavnost in zakonitost ukrepov v zvezi z virusom SARS-CoV-2 z vidika domačega in mednarodnega prava človekovih pravic
Avtor kritično analizira ustavnost in zakonitost odločitev državnih organov, najpomembnejših (na primer Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 idr.) tudi z vidika nekaterih mednarodnih pravnih dokumentov, ki obravnavajo zadevno problematiko, ter njihov vpliv na temeljne človekove pravice oziroma svoboščine v zvezi z virusom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen covid-19. Neomejeno uživanje nekaterih človekovih pravic lahko pride v kolizijo z interesi celotne družbe ali z enakimi ali podobnimi pravicami drugih ljudi, ki jih je tudi treba varovati. Zato se šteje, da so omejitve (derogacije in fakultativne omejitve) v mednarodnih instrumentih človekovih pravic razumne in upravičene, vendar morajo biti zakonite, legitimne in sorazmerne. Posebna pozornost je namenjena razlagi Evropske konvenciji o človekovih pravic s strani Evropskega sodišča za človekove pravice. Glede sprejetih ukrepov, ki odstopajo od človekovih pravic, je opazen izrazito represiven pristop, ki je povzročil dolge časovne intervale suspenzije svobode gibanja. Končno, kršitev začasne omejitve oziroma prepovedi zbiranja (ali gibanja) na javnih mestih in površinah, ki trenutno velja v Republiki Sloveniji, ne more biti kaznivo dejanje iz 177. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (in tudi ne prekršek).
Albin Igličar
Ob Mali šoli retorike II
Prispevek je prikaz knjige Mala šola retorike. V ospredju so teme s področja retoričnih znanj in retoričnih spretnosti. Posebna pozornost je namenjena bistvenim prvinam vsakega govora. To so etos, patos in logika. Številna kratka poglavja v knjigi so namenjena vprašanjem jezika, značilnostim pravniškega izražanja in osebnosti govornika. Za pouk retorike in prakso govorništva je zato prikazana knjiga dragocen temelj in prepoznaven vodnik.
Klemen Drnovšek
Novo vodstvo Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije
Na skupščini Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije (ZDGPS) so za novo predsednico izvolili dr. Etelko Korpič-Horvat. Pri vodenju zveze ji bodo pomagali trije podpredsedniki (dosedanja predsednica dr. Darja Senčur Peček ter Branka Neffat in Franci Gerbec) ter že dosedanja tajnik Maja Habjanič in blagajnik Boštjan Koritnik.