Portal TFL
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Janez Kranjc
Pravo in pravniki v sodobni družbi
Avtor razmišlja o trajnih izzivih pravne stroke pri ohranjanju avtonomije in integritete prava. Z besedami Leonida Pitamica, ki jih je izrekel na uvodnem predavanju na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, poudari ključno vlogo prava pri zagotavljanju kontinuitete in mirnega razvoja družbe v prelomnih časih. Sklicujoč se na modrosti antičnih pravnikov, kot so Pomponij, Celz in Ulpijan, avtor poudarja, da mora dober pravnik imeti ne le pravno znanje, temveč tudi etične vrednote in civilni pogum. Pravniki morajo udejanjati pravičnost z nepristransko in dosledno uporabo prava, pri čemer jih morajo voditi temeljna pravna načela. Avtor opozarja na različne grožnje avtonomiji prava, kot so politični in ideološki pritiski, korupcija ter vdor nepravnega mišljenja, kar se kaže v vplivu politične korektnosti, ki lahko zamegli pravni jezik in ovira nepristransko razpravo. Do pritiskov na pravo ne prihaja le v totalitarnih sistemih; tudi v demokratičnih družbah obstajajo subtilni poskusi vplivanja na delovanje pravnega sistema. Avtor meni, da lahko pravno državo udejanjajo pravniki s širokim intelektualnim obzorjem in trdnimi etičnimi načeli. Verjeti morajo v moč in vladavino prava, se upirati zunanjim pritiskom in preprečiti, da bi pravno razmišljanje usmerjala čustva, ideologija ali predsodki.
Nejc Urankar
Pravni imaginarij gibanja otrok in mladih odraslih za podnebno pravičnost
Prispevek obravnava vlogo prava v množičnem gibanju otrok in mladih odraslih za podnebno pravičnost ter raziskuje njegov pomen za uresničevanje postavljenih ciljev gibanja. V prvem delu vsebuje interdisciplinaren pregled naravnih in družbenopolitičnih vzvodov družbenega gibanja. V drugem delu orisuje literaturo, ki preučuje različne vidike delovanja prava kot dejavnika družbenih sprememb, izvedena teoretska izhodišča pa povezuje s pregledom nekaterih primerov iz prakse sodnih organov in tribunalov ter ponazarja načine, na katere otroci in mladi odrasli, ki se združujejo v gibanje za podnebno pravičnost, v okviru svojih prizadevanj za uresničevanje postavljenih ciljev uporabljajo pravo. Pri tem presoja pomen mobilizacije prava in uporabe pravnih postopkov v sporih v zvezi s podnebnimi spremembami za doseganje hotenih družbenih sprememb ter ugotavlja osrednje elemente pravne argumentacije otrok in mladih odraslih v oblikovanju zahtevkov za podnebno pravičnost pred različnimi sodnimi organi in tribunali.
Martina Mahnič Smole
Pomen pristaniške uprave
Upravljanje morskih pristanišč se nanaša na interakcije med javnim in zasebnim sektorjem, ki vplivajo na organizacijo pristanišč na različnih ravneh – od lokalne do globalne. Ker se pri večini modelov pravnega statusa in upravljanja morskih pristanišč pojavlja institut pristaniške uprave kot jedrni in integralni element, je ta institut podrobneje obravnavan. Vsako morsko pristanišče po svetu običajno upravlja pristaniška uprava. Gre za tako vsesplošni institut, da večina strokovne literature niti ne navaja primerov, kjer tega instituta ne bi bilo. Edino slovensko morsko tovorno pristanišče, tj. koprsko tovorno pristanišče, na podlagi koncesije upravlja gospodarska družba LUKA KOPER, d.d., pri čemer ima Republika Slovenija na tem področju svojevrstno in edinstveno ureditev, saj je omogočila lastniško preoblikovanje upravljavca morskega tovornega pristanišča v delniško družbo ter ji podelila koncesijo, ne da bi poprej ustanovila pristaniško upravo, kot so to storile že skoraj vse pristaniške države na svetu. V primeru morebitne uvedbe drugačne oblike upravljanja slovenskih pristanišč bi to lahko pomembno vplivalo na trenutno upravljavsko strukturo in posledično širše na celotno regionalno gospodarstvo.
Thomas Allan Heller, Dilsuz Zoyirova
Luči, kamera, akcija: moč glagolov. Pisne strategije za zagotovitev, da vaši glagoli ne bodo oslabljeni zaradi površnega in nepazljivega pisanja (v angleškem jeziku)
Besedne vrste so hrbtenica angleškega govora in pisanja. Sestavljajo jih samostalniki, pridevniki, glagoli, prislovi, zaimki, členi, predlogi, vezniki in medmeti. Ta članek se osredinja na glagole, ki so običajno besede dejanja. Glagoli oživijo govor in pisanje. Nepazljiva uporaba glagolov pisanje močno prizadene. Oslabi ga in s tem zmanjša živahnost pisane besede. Avtorja analizirata glavne načine nepravilne rabe glagolov. Hkrati podata lahko razumljive, konkretne primere, kako se izogniti pastem nepravilne rabe glagolov. Pravilna raba glagolov je namreč pomembna prvina gibanja za preprosto angleščino, katerega cilj je izkoreninjenje pravniškega jezika.
Marjan Javornik, Andrej Špenga
Dnevi javnih naročil 2024
Sistem javnega naročanja se v zadnjih letih sooča s številnimi spremembami, ki so uvedene z namenom povečanja preglednosti, zmanjšanja korupcije ter izboljšanja učinkovitosti in trajnosti postopkov javnega naročanja. Digitalizacija, poenostavitev postopkov ter trajnostno in družbeno odgovorno javno naročanje so ključni elementi, ki oblikujejo sodobni sistem javnega naročanja. Leto 2024 nam je tako prineslo nov Portal javnih naročil, leto poprej več interventne zakonodaje ter nove poglede na veljavni sistem javnega naročanja. Vse te spremembe zahtevajo, da se nenehno izobražujemo in prilagajamo novim zahtevam, spremembam in praksam, saj bomo le tako lahko učinkovito zagotavljali skladnost z zakonodajo ter najboljšimi praksami na tem tako pomembnem področju. Od 3. do 4. oktobra 2024 je v kongresnem centru hotela Slovenija v Portorožu potekal že tradicionalni 27. posvet Dnevi javnih naročil, na katerem so se zbrali predstavniki naročnikov, ponudnikov in preostalih strokovnjakov tega področja. Med temami so bile poleg naštetih predstavljene tudi aktualne spremembe zakonodaje, tudi prihajajoča novela Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1). Večina stroke napovedano spremembo ureditve glede postopkov nabave zdravil za javne lekarniške zavode pozdravlja.