Portal TFL
Pravnik - številka 7 - 8, letnik 2020
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Igor Zorčič
Etični kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora Republike Slovenije
Prispevek obravnava vprašanje sprejetja etičnega kodeksa za poslanke in poslance Državnega zbora. Etična pravila za poslance imajo številne evropske kot tudi neevropske države, razlike so zgolj v pristopih pri oblikovanju in njihovi umestitvi znotraj pravnih pravil oziroma aktov. Čeprav so različne institucije več let opozarjale na sprejem etičnih pravil, pa je bil kodeks za poslanke in poslance Državnega zbora sprejet šele letos. Kolegij predsednika Državnega zbora je predlog etičnega kodeksa obravnaval in z več kot dvotretjinsko večino poslank in poslancev sprejel 12. junija 2020. Kodeks zapoveduje družbeno sprejemljivo ravnanje poslancev kot predstavnikov ljudstva. Gre za skupek načel, ki se jih morajo poslanke in poslanci držati, to so ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost ter dostojnost in spoštljivost. Njihove kršitve obravnava Kolegij predsednika Državnega zbora, ki poslancu za kršitev lahko izreče tudi sankcijo.
Nana Weber
(Ne)vrnitev preplačil zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
V slovenskem pravnem prostoru se že od leta 1983 za povračilo terjatev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova preplačil iz pripadajočih zavarovanj uporabljajo splošna pravila civilnopravne neupravičene obogatitve. Gre za razmeroma preprosto ureditev, ki v praksi zaradi nejasne razmejitve med upravnim in civilnim pravom kljub vsemu povzroča veliko nejasnosti in zapletov. Prispevek obravnava vprašanje, v katerih okoliščinah bi bil zavarovanec kot prejemnik takih preplačil v primeru reparacijskega zahtevka zavoda uspešen s sklicevanjem bodisi na temeljno načelo obogatitvenega prava volenti non fit iniuria bodisi z uporabo ugovora odpada obogatitve. Na podlagi podrobnega pregleda področne sodne prakse Sodišča Evropske unije ter Evropskega sodišča za človekove pravice pa je obravnavano tudi vprašanje posledic nezadostne skrbnosti zavoda kot organa javnega prava pri izvrševanju svojih upravnih pristojnosti.
Jože Levašič
Sodelovanje pri prostituciji druge osebe »zaradi izkoriščanja« in načelo zakonitosti v kazenskem pravu
Obstoj prostitucije v pretežnem delu vzdržuje povpraševanje po njej. V prostituciji sodelujeta dve osebi, in sicer koristnik prostitucije in izvajalec prostitucije. Razloga za njuno sodelovanje sta različna. Praviloma uporabnik pričakuje ugodje, izvajalec pa korist. Tretje osebe (posrednik, izkoriščevalec) v odnosu do teh dveh oseb ni mogoče povezati s spolnostjo, temveč izključno z zavestnim izkoriščanjem spolnega dejanja. Glede na voljo zakonodajalca v Republiki Sloveniji je zloraba prostitucije in trgovina z ljudmi z namenom izkoriščanja prostitucije kaznivo dejanje. Glede na določila 37. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je nedopustno sklepati pogodbe o zlorabi ali izkoriščanju prostitucije. Najbolj znani obliki izkoriščanja prostitucije sta zvodništvo ter izkoriščanje prostitucije v bordelu, ko izkoriščevalec prostitucije prejme plačilo. Glede na vsebino 175. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) ter načelo zakonitosti je v Republiki Sloveniji vsakršno sodelovanje tretje osebe z namenom dobiti plačilo zaradi prostitucije izvajalca prostitucije določeno kot kaznivo dejanje. Glede na voljo zakonodajalca vidik izkoriščanja ni vezan na določeno finančno vrednost oziroma delež zaslužka ter tudi ne z namenom varovanja osebne avtonomije (izbire) izvajalca prostitucije. Pri ekonomskem izkoriščanju prostitucije v obliki zvodništva ali posredovanja pri prostituciji ni obvezen, kumulativen, zakonski znak omejevanje osebne svobode izvajalca prostitucije ali kakšna druga sorodna oblika uporabe (pri)sile.
Vesna Medica
Trajajoča kazniva dejanja v teoriji in sodni praksi
Opredelitev, ali je neko kaznivo dejanje trajajoče, ni zgolj tema, ki bi bila zanimiva doktrini, temveč je zelo pomembna tudi za sodno prakso. Pri trajajočih kaznivih dejanjih je namreč ključno vprašanje, kdaj je tako kaznivo dejanje dokončano, pri tem pa le pri tej vrsti kaznivih dejanj razlikujemo dve vrsti dokončanja: formalno in materialno. Natančna opredelitev trenutka dokončanja ima namreč več pomembnih praktičnih posledic, še zlasti pa je pomembna za razmejitev poskusa in dokončanega kaznivega dejanja; presojo možnosti prostovoljnega odstopa; presojo, do kdaj se storilcu lahko priključijo udeleženci; do kdaj je možen silobran zoper tako dejanje ter kdaj začne teči zastaranje. Napačna opredelitev trajajočega kaznivega dejanja kot kaznivega dejanja stanja (in obratno) ima lahko zelo absurdne posledice, kot recimo, da ugrabljenemu oškodovancu ne priznamo pravice do silobrana. Kljub okoliščini, da je o trajajočem kaznivem dejanju napisanega veliko, tako v domači kot tudi tuji strokovni literaturi, uporaba tega instituta v sodni praksi povzroča težave, razhajanja stališč pa najdemo tudi v doktrini.
Aleksander Čičerov
Kibernetske operacije – nova nevarnost za letalsko varnost
Mednarodno in nacionalno civilno letalstvo je povezano z zaupanjem. Pogoj za zaupanje je varno in varovano civilno letalstvo. Danes mednarodno in nacionalno civilno letalstvo ogrožajo nezakonita vmešavanja. Avtor obravnava vprašanje, ali so kibernetske operacije orožje v smislu 3.bis člena Konvencije o mednarodnem civilnem letalstvu, in državam članicam prepoveduje uporabo orožja proti civilnim zrakoplovom med letom. Konvencija pojma orožje ne določa natančneje, zato je treba učinke zlorabe kibernetskih operacij na civilno letalstvo proučiti v smislu elementov, ki bi lahko potrdili tezo, da gre v primeru kibernetskih operacij za orožje.
Eva Mustar
Na poti v novo aktivno »štiriletko«
Prispevek je poročilo z volilne skupščine Društva za športno pravo, na kateri so izvolili novo vodstvo in poročali o aktivnostih zadnjega štiriletnega obdobja. Stari/novi predsednik je Boštjan Koritnik, v nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Vesna Bergant Rakočević, Irena Ilešič Čujovič in dr. Tone Jagodic, v disciplinsko komisijo Igor Angelovski, Simona Volaj Rakušček in dr. Saša Za- gorc, v izvršni odbor pa Boštjan Koritnik kot predsednik, dr. Jernej Podlipnik in Rožle Prezelj kot člana ter Eva Mustar kot novi tajnik in Anita Husak kot stari/novi blagajnik društva.
Vesna Bergant Rakočević (ur.)
Šport in pravo
Prispevek je prikaz znanstvene monografije Šport in pravo, ki je izšla letos poleti, uredila pa jo je dr. Vesna Bergant Rakočević. Knjiga predstavlja hitri razvoj športnega prava v desetih letih, ki so minila od izida zadnje knjige, posvečene temu pravnemu področju v Sloveniji. Sestavljena je iz enajstih poglavij, ki jih je napisalo sedemnajst avtorjev, v njih pa so obravnavani pravna podlaga tekmovalnega športa in njegova organiziranost, vprašanje avtonomije športa, odškodninska odgovornost v športu, pojavnost športa v pravu Evropske unije, trženje podobe športnikov, socialne pravice športnikov in trenerjev, sponzorstvo in endorsement v športu, televizijske pravice, preprečevanje dopinga in reševanje športnih sporov pred arbitražnim sodiščem za šport.