Portal TFL
Pravnik - številka 7 - 8, letnik 2019
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič,
Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Tatjana Bobnar
Vrednota poštenosti kot pogoj družbene zrelosti
V tem trenutku žal še ne moremo računati zgolj na poštenost ljudi, saj je izigravanje pravne države še vedno razumljeno kot vrhunec iznajdljivosti fizičnih in pravnih subjektov. Zaslužki iz kaznivih dejanj so pogosto visoki in zato privlačni. Zato moramo pristojne institucije dobro opraviti svoje delo. Zakoni sicer delno določajo naše pristojnosti. Vendar pa nas noben zakon ne omejuje pri izmenjavi izkušenj in dobrih praks, kvečjemu nas spodbuja, da dobro sodelujemo, da si informacije izmenjujemo hitro in učinkovito. Če želimo v korak s časom in če želimo kar najbolj izrabiti vsa dognanja in uporabnost poslovne forenzike, pa moramo poskrbeti tudi za ustrezno število vrhunsko usposobljenih strokovnjakov. V Policiji tudi zato vseskozi poudarjamo nenehno izobraževanje, dodatno usposabljanje kriminalistov kakor tudi spremljanje trendov na področju gospodarske kriminalitete. Tako smo prepoznali tudi pomen nove veje forenzike, tj. forenzičnega računovodstva.
Matej Avbelj
Pomen ideologije pri sojenju
Avtor išče odgovore na dve raziskovalni vprašanji. Prvič, kaj je sodna ideologija oziroma ideologija posameznih sodnikov in sodišč, ki jih sestavljajo? Drugič, kakšen je pomen sodne ideologije v pravnem sistemu, zlasti v sodnih postopkih, konkretno pri sprejemanju sodnih odločitev ter pri oblikovanju pravne argumentacije zanje? Razprava je razdeljena v dva dela. Prvi obravnava sodno ideologijo, tako da jo razmeji od sodne filozofije kakor tudi od ideologije na splošno, potem pa sodno ideologijo postavi še v večrazsežni okvir. V drugem pa se razprava osredini na pomen in vlogo sodne ideologije pri opravljanju sodniškega poklica, pri sprejemanju in utemeljevanju sodnih odločitev v konkretnih sodnih postopkih. Iz razprave izhaja, da glede tega vprašanja v teoriji in praksi obstajajo trije diametralno nasprotni pristopi, ki pričajo o tem, da gre pravzaprav za tri sistemsko različna razumevanja prava kot takega. Na podlagi izbire tako imenovanega diskurzivnega pojmovanja prava avtor sklene, da lahko sodna ideologija precej vpliva na izdane sodne odločbe ter da prav zato zahteva podrobno in kritično analizo s strani pravne akademske stroke.
Denis Magyar
Nevroznanstvena objektivizacija v civilnem dokaznem pravu
Članek obravnava problematiko objektivizacije v civilnem dokaznem pravu. Avtor zastopa stališče, da lahko uporaba nevroznanstvenih odkritij poveča zanesljivost ugotavljanja pravno relevantnih subjektivnih dejstev in tistih subjektivnih dejstev, prek katerih šele ugotavljamo pravno relevantna (objektivna ter subjektivna) dejstva civilnega prava. Nevroznanost je namreč že naredila prve korake na področju objektivizacije bolečine, odkrivanja laži in iskanja spominskih sledi. Avtor opozarja tudi na omejitve, ki se lahko pojavijo pri uporabi nevroznanstvenih odkritij v civilnih postopkih. Zaključuje, da se lahko posamezna odkritja že uporabijo v dokazne namene in da se bo njihovo število še povečevalo. Nadaljnji razvoj bo namreč zmanjšal pomanjkljivosti nevroznanosti in povečal zanesljivost njenih odkritij. S tem bodo nevroznanstvena odkritja verjetno postala pomemben del objektivizacije subjektivnih dejstev v civilnih postopkih.
Miha Šepec
Načelo zakonitosti v kazenskem pravu – koncept maksimalne določenosti ter koncept supremacije teleološke interpretacije kazenskopravne norme
Načelo zakonitosti je temeljno načelo kazenskega prava. Načelo delimo na štiri samostojna načela oziroma zahteve, ki skupaj pomenijo konkretizacijo načela zakonitosti. To so: načelo zapisanosti (nullum crimen sine lege scripta), načelo določenosti (nullum crimen sine lege certa), prepoved retroaktivnosti (nullum crimen sine lege praevia) in prepoved analogije (nullum crimen sine lege stricta). Vsa skupaj so nepovezana celota, znotraj katere se postavljajo zanimiva teoretična vprašanja, pri čemer pa je temeljna dilema, koliko svobode ima sodnik pri razlagi zakonskih določb Kazenskega zakonika in kako lahko te razlaga, da pri tem ne krši načela zakonitosti. V prispevku avtor razvije tudi teoretična pogleda na odnos do kazenskopravnih določb in način njihove razlage – koncept maksimalne določenosti in koncept supremacije teleološke interpretacije, ki po njegovem mnenju pojasnita pogosto zelo raznolike pristope razlage kazenskopravnih norm v Sloveniji.
Katja Štemberger
France Bučar (1923–2015), starosta slovenske politike, oče slovenske ustave in nestor upravne znanosti
Dr. France Bučar, slovenski pravnik in politik, velja za eno najvidnejših osebnosti slovenskega prostora. Bil je predsednik prvega demokratično izvoljenega parlamenta, eden od avtorjev slovenske ustave in predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, pomembno pa je prispeval tudi k razvoju upravne znanosti na Slovenskem. Prispevek kronološko obravnava življenjsko in poklicno pot dr. Bučarja, ki je razpeta med politično in akademsko (ter publicistično) delovanje, predstavljena pa so tudi nekatera njegova najpomembnejša dela s področja upravne znanosti ter z drugih področij delovanja.
Janez Kranjc
Odkritje doprsnega kipa profesorja Evgenija Vasiljeviča Spektorskega
Besedilo je govor na slovesnosti 15. aprila 2019, na kateri je bil odkrit doprsni kip genialnemu mislecu, pravniku, socialnemu filozofu in enemu od najbolj znamenitih profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Evgeniju Vasiljeviču Spektorskemu.