Navigacija
Portal TFL

Pravnik - številka 7 - 8, letnik 2018

Pravnik

Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.

Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>

Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič, Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Jadranka Sovdat

Jadranka Sovdat

Ob dnevu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

V veliko čast mi je, da lahko ob počastitvi dneva, ki ga vsako leto slovesno praznuje Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, spregovorim nekaj besed. Kadar sem povabljena k nagovoru, se navadno dotaknem različnih strokovnih vprašanj, seveda ustavnopravnih, in si prizadevam poiskati odgovore, ki se mi zdijo pravšnji. Tokrat sem se odločila drugače. Ljubljanska pravna fakulteta je namreč tudi moja alma mater studiorum. Kot njena nekdanja študentka, magistrantka in doktorandka želim zato nekaj pogledov usmeriti tja, od koder nas je vse vodila, nas vodi in nas bo vodila pot v naše poklicne kariere – se pravi k študiju z vidika študentk in študentov oziroma poučevanju in usposabljanju z vidika profesoric in profesorjev, pa tudi vseh tistih visokošolskih učiteljev, ki ste še na poti do izvolitve v ta naziv in ste za delo te fakultete nepogrešljivi, ker ste sestavni del njene prihodnosti.

Alenka Antloga

Alenka Antloga

Ustavnosodna presoja avtonomnosti parlamenta

Avtonomnost parlamenta je posledica zagotavljanja delovanja sistema zavor in ravnovesij ter izhaja iz načela delitve oblasti. Ustavno sodišče Republike Slovenije pri presoji avtonomnosti parlamenta izhaja iz ustavnega načela o delitvi oblasti in presoja tudi razmerje med avtonomnostjo prvega in drugega doma parlamenta. Iz procesne avtonomije izhaja pravica in obveznost obeh domov parlamenta, da si sama urejata organizacijo njunega poslovanja in dela z no- tranjimi pravnimi akti. Ustavna pravica drugega doma parlamenta do suspenzivnega veta pa pomeni, da lahko Državni svet Republike Slovenije zahteva (zgolj) ponovno glasovanje o zakonu kot celoti, ne pa tudi ponovne razprave o zakonu. Odločitve (predsednika) Državnega zbora Republike Slovenije glede referendumskih opravil so morda oblikovale že parlamentarni običaj, njihovo skladnost z določbami Ustave pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Glede upravne avtonomije je Ustavno sodišče presojalo tudi potrebo po poklicnem opravljanju funkcije predsednika Državnega sveta. Pomembna odločitev, ki se je nanašala na finančno avtonomijo parlamenta, je bila, da izvršilna veja oblasti ne sme odločati glede upravljanja nepremičnega premoženja, ki ga uporablja parlament.

Barbara Tekavec

Barbara Tekavec

Odprava ustavne diskriminacije na predsedniških volitvah v Bosni in Hercegovini

Bosansko-hercegovska ustava določa, da so lahko člani tričlanskega Predsed- stva BiH zgolj bosansko-hercegovski državljani, ki so pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov v BiH – Bošnjaki, Hrvati in Srbi. Preostale državljane BiH, ki niso pripadniki enega od treh konstitutivnih narodov, oziroma ustav- no kategorijo »drugi« pa negativno diskriminira, saj ji ne omogoča članstva v Predsedstvu BiH. Zato je Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevah Sejdić-Finci proti BiH, Zornić proti BiH in Šlaku proti BiH ugotovilo, da pomeni taka ustavna določba kršitev 1. člena Protokola 12 k ESČP. V zadevi Pilav proti BiH pa je ESČP potrdilo, da Ustava BiH povzroča tudi ozemeljsko diskrimi- nacijo in neenakost med konstitutivnimi narodi BiH. Čeprav si tako domača kot tudi tuja politična in strokovna javnost že leta prizadevata za čimprejšnjo uresničitev omenjenih sodb ESČP, ustavna diskriminacija še vedno ni odpra- vljena. Avtorica analizira vse javnosti predstavljene ustavnorevizijske predloge in ugotavlja, kakšna ustavna rešitev je s stališča stroke najprimernejša za BiH, ter kakšna je politično najsprejemljivejša rešitev. Bralcu predstavi tudi ustav- norevizijsko rešitev, ki je po njenem mnenju najprimernejša za BiH.

Rajko Pirnat

Rajko Pirnat

Lokacijska preveritev med diskrecijo in pravno vezanim odločanjem

Članek obravnava bistvena procesno- in materialnopravna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z novim pravnim institutom lokacijske preveritve, ki ga je uvedel novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2). Na podlagi tega instituta je posameznemu investitorju na določeni lokaciji dopuščeno odstopanje od posameznih zahtev prostorskega akta. Avtor zavzema stališče, da gre pri lo- kacijski preveritvi za upravno zadevo. Občinski organi morajo torej odloča- ti z uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), če posamezna vprašanja postopka v ZUreP-2 niso posebej urejena. Avtor v prispevku anali- zira nekatera najpomembnejša procesna vprašanja in oblikuje predloge, kako uskladiti določbe ZUreP-2 in ZUP. Obravnava tudi vprašanje veljavnosti skle- pa o lokacijski preveritvi, ki ga izda občinski svet, in njegovih pravnih učin- kov. V članku pa avtor analizira tudi materialnopravne določbe ZUreP-2 glede dopustnosti ugoditve pobudi za lokacijsko preveritev in pogojev, pod katerimi je to dopustno.

Mojca Zadravec

Mojca Zadravec

Pomen obrazložitve odločbe na primeru odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi »Drugi tir«

Namen prispevka je opozoriti na pomembnost jasne, strukturirane in logično koherentne obrazložitve pravnih odločitev. Da ni pomembna le končna od- ločitev, ampak tudi argumentacijska pot, ki je odločevalca pripeljala do take odločitve, se zavedamo toliko bolj takrat, ko nas neka odločitev preseneti in skušamo iz obrazložitve (ki je, če v postopku nismo sodelovali, pogosto edini vir informacij o odločilnih dejstvih zadeve) razbrati nosilne razloge zanjo. Ena takih odločitev je tudi odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospo- darjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper. Ker me je odločitev presenetila, sem skušala utemeljitev zanjo najti v obrazložitvi. Ta me, kot neko- ga, ki ima pred seboj le splošno znana dejstva in tisto, kar je navedeno v obra- zložitvi, žal ne prepriča. Ker namen prispevka ni kritika sodnikov in njihovega dela, temveč želja po (ob siceršnjem upoštevanju odločitve) strpni razpravi tudi o argumentacijah in obrazložitvah, s katerimi se ne strinjamo oziroma jih ne razumemo, si v prispevku prizadevam podrobno razčleniti merila, ki jih je za odločanje Vrhovnega sodišča postavilo Ustavno sodišče, in preveriti njiho- vo konkretizacijo v obrazložitvi Vrhovnega sodišča.

Marko Pavliha

Marko Pavliha

Časovnost razlage zakona

Avtor predstavi knjigo Časovnost razlage zakona, ki je leta 2018 izšla pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti kot rezultat znanstvene konference. Uredila sta jo Marijan Pavčnik in Tilen Štajnpihler Božič, s prispevki pa so sodelovali še Matjaž Ambrož, Rok Čeferin, Albin Igličar, Erik Kerševan, Aleš Novak, Tomaž Pavčnik, Jadranka Sovdat in Dragica Wedam Lukić. Imensko in stvarno kazalo je pripravila Mojca Zadravec. Pisci poglobljeno obravnavajo splošno analizo časovnosti razlage zakonov, pravo v času in čas v pravu, časovne razsežnosti v kazenskem pravu s poudarkom na problemu retroaktivne veljav- nosti podaljšanih zastaralnih rokov, razlago začetka veljavnosti, obvezne moči in uporabe zakona, predvidljivost v civilni pravdi, spremembe sodne prakse v civilnopravnih sporih in njihov vpliv na pravice strank v postopku, časovno vprašanje v prehodnih določbah v civilnem procesnem pravu, sklicevanje na tradicijo kot argument v pravnem razlogovanju, učinkovitost sodnega varstva zoper nosilce oblasti v prostoru in času ter navsezadnje časovne vidike v ustav- nosodni presoji. Avtor prikaza priporoča knjigo vsem teoretikom in praktikom ter predlaga nadaljevanje razprave o časovnosti prava, ki bi med drugim zajela sodno prakso tujih nacionalnih, evropskih in mednarodnih sodišč.

Andreja Friškovec

Andreja Friškovec

Kofi Atta Annan (1938–2018)

Avgusta 2018 je mednarodno skupnost pretresla novica, da je po kratki bole- zni preminil Kofi Atta Annan, sedmi generalni sekretar Združenih narodov, človek presežkov, ki je v devetdesetih letih 20. stoletja v organizacijo vnesel prepotrebne reforme in jo rešil skorajšnjega bankrota, za kar je leta 2001, sku- paj z Združenimi narodi, prejel tudi Nobelovo nagrado za mir. Članek se poleg pregleda vzpona njegove kariere v civilni službi Združenih narodov, osredo- toča na zapuščino Annana, ki je znal spretno izrabiti svoj položaj za doseganje postavljenih ciljev. Med drugim je zaslužen za presunljivo uresničitev ciljev tisočletja, krepitev mirovnih operacij Združenih narodov in pionirstvo pri opozarjanju na posledice podnebnih sprememb. V okviru fundacije Kofi An- nan, organizacije The Elders in ad hoc komisij si je prizadeval za zagotovitev svetovnega miru tudi po upokojitvi iz Združenih narodov.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window