Navigacija
Najdi Napredno iskanjeIskalnik po sodni praksi
Portal TFL

Pravnik - številka 5 - 6, letnik 2018

Pravnik

Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.

Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>

Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič, Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Janez Vončina

Janez Vončina

Issuance of Shares to the Holders of Hybrid Bonds in Exchange for In-Kind Contributions in Case of a Conditional Share Capital Increase

Zagotovitev delnic imetnikom zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo je eden od zakonsko dopustnih namenov pogojnega povečanja osnovnega kapitala. Če se pri tem delnice imetnikom obveznic izročajo za stvarne vložke, je transakcijo treba izpeljati v skladu s posebnimi pravili: - sklep skupščine o pogojnem povečanju mora, poleg ostalih sestavin, obsegati navedbe o predmetu in vlagatelju vložka ter številu in eventualno nominalnem znesku za vložek zagotovljenih delnic; - predlogu za registracijo sklepa skupščine je treba priložiti pogodbe, sklenjene za pridobitev stvarnih vložkov, in revizorjevo poročilo o preveritvi vrednosti stvarnih vložkov. Tem zakonskim zahtevam je mogoče zadostiti, če je bila emisija obveznic do trenutka sklepanja skupščine o pogojnem povečanju osnovnega kapitala že izvršena. V nasprotnem primeru – torej, če se obveznice izdajo šele v obdobju po sprejetju skupščinskega sklepa – to po naravi stvari ni mogoče. Zato je, če naj se v takem položaju imetnikom obveznic omogoči izdaja delnic za stvarne vložke, nujna alternativna rešitev, in sicer analogna uporaba zakonskih določb o stvarnih vložkih pri odobrenem kapitalu.

Marko Djinović

Marko Djinović

Financiranje stroškov arbitraže s strani tretjih oseb

Financiranje stroškov arbitraže (TPF) s strani tretjih oseb je danes ena najaktualnejših tem v mednarodni arbitraži. Za TPF je značilno, da financer z investiranjem kapitala stranki v arbitražnem postopku zagotavlja brezregresno financiranje zahtevkov v zameno za dogovorjeno premijo v primeru uspeha zahtevka. Finančna udeležba tretje osebe v arbitražnem postopku odpira številna pereča vprašanja, kot so neobstoj enotne opredelitve TPF, potencialna spornost pojava, pomanjkanje informacij o delovanju TPF v praksi in pogodbenih standardov v industriji, nevarnost čezmernega vpliva financerja na strateške odločitve v arbitražnem postopku, možen vpliv TPF na nepristranskost in neodvisnost arbitrov, nepredvidljivost učinkov TPF na odločitve senatov o stroških arbitražnega postopka in številna druga. Ta vprašanja zahtevajo jasne odgovore za stranke, odvetnike in arbitre, saj lahko pomembno vplivajo na arbitražni postopek in arbitražno odločbo kot rezultat tega postopka. TPF je zelo raznovrsten pojem, ki zajema različne možnosti finančne udeležbe tretjih oseb v arbitražnem postopku. Arbitražni doktrini in praksi zato še ni uspelo izoblikovati splošno sprejete opredelitve TPF, ki bi bila solidna osnova za njegovo regulacijo. Zato je namen tega prispevka opredeliti TPF in prispevati k boljšemu razumevanju tega novega pojava v Sloveniji.

Boštjan Tratar

Boštjan Tratar

Prisedniški ali skabinski sistem sodnega odločanja (nem. Schöffengerichte) kot oblika udeležbe državljanov pri sojenju

Avtor v članku obravnava udeležbo laikov pri sojenju v obliki prisedniškega sodišča oziroma skabinskega sistema odločanja (tudi t. i. model kolaborativnega laičnega sodišča). Avtor predstavi razloge, ki jih zasledujejo demokratične države pri uvajanju prisedniškega sistema (namesto porotnega sistema). Razvoj prisedniškega sistema avtor predstavi od njegovih začetkov v Nemčiji pa vse do današnje veljavne ureditve v Nemčiji. Prisedniški sistem sistematizira tudi s primerjalnega vidika, pri čemer poudari njegove prednosti in slabosti. Glede na to, da obstaja prisedniški sistem tudi v Sloveniji, se postavlja enako vprašanje kot v primerljivih sistemih glede prihodnjega razvoja take udeležbe laikov pri sojenju. odločanja (nem. Schöffengerichte) kot oblika udeležbe državljanov pri sojenju.

Matija Damjan

Matija Damjan

Kazenskopravno varstvo moralnih avtorskih pravic

Predmet članka je kazenskopravno varstvo moralnih avtorskih pravic, določeno v 147. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) pod naslovom »Kršitev moralnih avtorskih pravic«. Moralne avtorske pravice so tista upravičenja iz enovite avtorske pravice, ki varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do avtorskega dela, zato jih uvrščamo tudi med osebnostne pravice. Ustava RS zagotavlja posebno varstvo tako pravicam iz ustvarjalnosti kot tudi osebnostnim pravicam. Zakonodajalec je ocenil, da je spoštovanje avtorskih pravic tako pomembno, da je za najbolj grobe posege vanje poleg zasebnopravnih zahtevkov predpisal še kazenske sankcije. Kazenski zakonik inkriminira kršitev pravice priznanja avtorstva in pravice spoštovanja dela, niso pa inkriminirane kršitve moralnih pravic prve objave dela in pravice skesanja. Prav tako ni inkriminirana kršitev moralnih pravic izvajalcev kot imetnikov avtorski sorodnih pravic. Avtorja podrobno analizirata vsebino opisane inkriminacije ter se kritično opredelita do zakonske rešitve, ki zaradi neusklajenosti kazenskopravnega in avtorskopravnega izrazja preveč nejasno določa znake kaznivega dejanja.

Janez Kranjc

Janez Kranjc

Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim

Avtor predstavi knjigo Mateje Jeraj in Jelke Melik »Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim. Epilog«, ki je izšla pri Arhivu Republike Slovenije leta 2017 kot drugi del (prvi del je izšel leta 2015) širše razprave in neke vrste sklepno razmišljanje o t. i. Nagodetovem procesu. Ta je bil eden najbolj znanih političnih procesov v Sloveniji. Poleti 1947 je potekal pred Vrhovnim sodiščem Ljudske republike Slovenije proti petnajstim izobražencem, ki so verjeli, da je mogoče tudi v povojni Jugoslaviji vzpostaviti politični pluralizem. Z njim je skušalo tedanje partijsko vodstvo na eni strani obračunati z drugače mislečimi, na drugi strani pa na dokaj drastičen način pokazati, da se z novo oblastjo ne gre šaliti.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.

MOJ TFL

TFL VSEBINE - TAX

TFL VSEBINE - FIN

TFL VSEBINE - LEX

TFL MEDIJI

TFL OBVEŠČANJE

O TFL

 
x Dialog title
dialog window