Pravnik - številka 1 - 2, letnik 2025
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Andrej Brezavšček
Spodbujanje inovativnosti z opredelitvijo predmeta pred njegovim obstojem
Slovenija zamuja z implementacijo evropske zakonodaje na področju odpadne embalaže, predvsem z uvedbo sistema full cost, po katerem bi proizvajalci pokrili vse stroške ravnanja z odpadno embalažo. Zakon o varstvu okolja (ZVO- 2) uvaja monopoliziran sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti, po katerem bi lahko odpadno embalažo upravljala le ena nepridobitna organizacija. Ustavno sodišče je sporno določbo začasno zadržalo, Sodišče EU pa presoja njeno skladnost s pravom EU. Medtem je EU sprejela novo Uredbo o embalaži, ki določa ambiciozne okoljske cilje, kot so zmanjšanje odpadne embalaže, povečanje reciklaže, uvedba kavcijskega sistema in oblikovanje embalaže za lažje recikliranje. Uredba hkrati podrobno regulira inovativno embalažo, kar lahko zavira razvoj. Kljub zakonski zahtevi po prednostni predelavi v Sloveniji je večina plastične embalaže izvožena zaradi pomanjkanja predelovalnih obratov in dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj. Avtor opozarja, da prehod v krožno gospodarstvo ne bo uspešen brez poslovne dobičkonosnosti. Monopolizacija in nepridobitnost sistemov proizvajalčeve razširjene odgovornosti po njegovem mnenju pošiljata napačno sporočilo, da se krožno gospodarstvo ne izplača in zahteva subvencije. Poudarja, da mora EU najti pravo ravnotežje med visokimi okoljskimi standardi in konkurenčnostjo, saj čezmerna regulacija lahko zavira inovacije in gospodarski razvoj.
Matija Žgur
Prvostopenjsko uradniško odločanje v izrednih razmerah. O dilemi med vladavino prava in učinkovitostjo ter o vlogi infraprava
Ta članek obravnava dilemo, s katero se soočajo prvostopenjski odločevalci v kontekstu izrednih razmer, ko se morajo odločati med strogim spoštovanjem pravil in uporabo diskrecije. Osredotoča se na »infrapravo« – niz neformalnih, prilagodljivih pravil, značilnih za operativno birokracijo. Članek predlaga, da lahko infrapravo moderira diskrecijsko presojo prvostopenjskih uradnikov. Glede na to, da so izredne razmere po svoji naravi nepredvidljive in zahtevajo hitro ukrepanje, avtor trdi, da strogo sledenje pravilom pogosto odpove, zato je diskrecijska presoja nujna za učinkovito odzivanje na krize. Vendar pa pretirana diskrecija tvega nedoslednost in arbitrarnost, kar spodkopava zakonitost in zaupanje javnosti. Infrapravo, ki je običajno utelešeno v direktivah, protokolih ali okrožnicah, ponuja srednjo pot. S tem ko zagotavlja sprotne smernice, prilagojene edinstvenim zahtevam posameznih kriznih situacij pomaga uskladiti operativne ukrepe s širšimi pravnimi in organizacijskimi okviri, hkrati pa upošteva praktično realnost odločanja v izrednih razmerah. Ta okvir, podprt z disciplinsko močjo organizacije, si prizadeva omejiti arbitrarnost in ohraniti zakonitost, s čimer zagotavlja, da ostanejo odzivi na izredne razmere hkrati prilagodljivi in odgovorni.
Aleksij Mužina, Žiga Rejc
Sprememba nosilca lekarniške dejavnosti: vidik koncesijskega prava EU, še zlasti po sprejemu novele ZLD-1D
Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) ne odgovarja neposredno na vprašanje, ali je menjava nosilca lekarniške dejavnosti v družbi koncesionarki – ki glede na aktualno ureditev ZLD-1 nujno vključuje tudi, da ta prevzame poslovodstvo družbe – koncesionarja in večinski delež v njenem kapitalu – dopustna z vidika ureditve koncesije na področju lekarniške dejavnosti, ki jo zadevna družba izvaja. Na to pomanjkljivost nacionalne pravne ureditve je posebej opozorilo tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-166/17 z dne 5. novembra 2020. Avtorja ta vprašanja obravnavata v okviru širšega konteksta pravne ureditve EU na področju koncesij. Tako ugotavljata, da je sprememba nosilca lekarniške dejavnosti pri lekarni – koncesionarju s tega vidika lahko dopustna, in sicer ob pogoju, če se glede na konkretne okoliščine posameznega primera ugotovi, da gre za situacijo »sprememb […] izključno notranje reorganizacije«, kot jih opredeljuje tudi točka 77 preambule Direktive 2014/23/EU.
Jaka Cepec
Načelo absolutnih prednosti
Načelo absolutnih prednosti (angl. absolute priority rule) je temeljno načelo insolvenčnega prava, ki določa, da morajo biti v insolvenčnih postopkih najprej v celoti poplačani vsi upniki, preden lahko premoženje ali poplačilo prejmejo družbeniki dolžnika. Poleg tega to načelo določa, da nižje razvrščeni razredi upnikov niso upravičeni do poplačila, dokler višje razvrščeni razredi niso poplačani v celoti. Na pomen tega pravila sta že leta 1928 opozorila Bonbright in Bergeman. Dosledna uporaba načela absolutnih prednosti v stečajnih postopkih je teoretično nesporna, ekonomsko učinkovita in povsem logična. Zato glede njegove uporabe v teh postopkih praviloma ni dilem. Nasprotno pa razlogi za dosledno uporabo tega načela v postopkih reorganizacije niso tako jasni in prepričljivi. Mednarodna literatura na to temo je obsežna, vendar so med avtorji še vedno precejšnja nesoglasja glede vprašanja, ali je stroga uporaba načela ekonomsko učinkovita tudi v postopkih finančnega prestrukturiranja. Ta članek prispeva k razpravi na dveh ravneh: prvič, z jasnim pregledom teorij o vlogi načela absolutnih prednosti v postopkih finančnega prestrukturiranja, in drugič, z dodatnimi spoznanji iz slovenske zakonodaje ter empirično analizo prakse v Sloveniji.
Lora Briški
Meje spreminjanja opisa kaznivega dejanja iz obtožnega akta v sodbi: napolnjevanje zahteve po objektivni identiteti med obtožbo in sodbo
Posledica obtožnega načela (19. člen ZKP) je zahteva po objektivni identiteti med obtožbo in sodbo (354. člen ZKP), ki pomeni, da se sme sodba nanašati samo na dejanje, ki ga tožilec opiše v obtožnem aktu. Pomen te zahteve je dvojen. Prvič, s tem ko sme sodišče odločati samo o dejanju, za katerega je tožilec obtožil, ostajata procesni funkciji obtoževanja in odločanja o obtožbi ločeni, kar je prvi pogoj za nepristransko sojenje. Drugič, obdolžencu omogoča, da na podlagi očitka iz obtožbe organizira svojo obrambo. Če bi namreč sodišče obdolženca obsodilo za drugo dejanje, bi mu odvzelo možnost, da se zoper obtožbo učinkovito brani. Avtorica preučuje, ali sme sodišče, ki na glavni obravnavi ugotovi, da se dejanje kaže v drugačni luči, kot ga je opisal tožilec, opis prilagoditi, ne da bi pri tem stopilo v čevlje tožilstva. Nanj odgovarja upoštevaje spoznanja slovenske teorije in na podlagi analize sodne prakse, ki zahtevo o objektivni identiteti obtožbe in sodbe napolnjuje v konkretnih primerih.
Kaja Mele
Ženske v pravu: »Vrata se bodo najhitreje odprla tistim, ki si jih bodo drznile odpreti same«
V organizaciji Evropskega združenja žensk pravnic Slovenija (EWLA) in Društva študentov prava Panda je 6. februarja 2025 v Centru Rog potekal dogodek Karierni izzivi mladih pravnic, ki je pritegnil več kot 50 udeleženk. Dogodek je otvorila prof. dr. Verica Trstenjak, ki je poudarila pomen mentorskega povezovanja, komunikacijskih veščin ter medsebojne podpore med pravnicami. Osrednja gostja prof. dr. Vasilka Sancin je predstavila svojo karierno pot ter poudarila pomen samozavesti in vztrajnosti pri doseganju ciljev. Opozorila je, da se mlade pravnice pogosto omejujejo z dvomi o lastni usposobljenosti, ter poudarila, da neuspeh ni konec poti, temveč priložnost za spremembo smeri. Pomemben del dogodka je bilo tudi predavanje prof. dr. Bogdane Herman o komunikacijskih veščinah, v katerem je poudarila izzive, kot sta trema, ter pomen natančne in samozavestne komunikacije. Opozorila je na slabšanje ravni javne razprave in poudarila vlogo pravnikov pri izboljšanju komunikacijske kulture. Dogodek se je sklenil z napovedjo vzpostavitve mentorske mreže za mlade pravnice, v kateri bodo sodelovale ugledne pravnice in strokovnjakinje z različnih področij.
Matevž Bedič
Slovar evropske pravne terminologije
Pravna terminologija je izrazito živ pojav, ki je ob spremembah v teoriji, praksi in na pravodajni ravni nenehno podvržena razvoju. Ob vpetosti v mednarodni in evropski pravni prostor to velja še toliko bolj. Potrebo po rednem negovanju pravnega jezika je prepoznala tudi skupina raziskovalnega programa P5-0217 »Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem«, ki je v sodelovanju z ZRC-SAZU v začetku študijskega leta 2024/25 objavila prvo različico spletnega naraščajočega Slovarja evropske pravne terminologije. Slovar prenaša evropsko pravno izrazje v slovenski strokovni jezik. Osredotoča se predvsem na pravno terminologijo Evropske unije, ki jo z naborom ustaljene angleške pravne terminologije pomembno dopolnjuje. Slovar evropske pravne terminologije je po svoji naravi naraščajoči slovar, kar pomeni, da bo raziskovalna skupina redoma dodajala novo pravno izrazje, s pomočjo uporabniške izkušnje pa bo že objavljene slovarske sestavke po potrebi tudi spreminjala in dopolnjevala.
Alenka Košorok Humar
Rudi Šelih – bil je Odvetnik
Rudi Šelih je bil Odvetnik z veliko začetnico in tak bo ostal v našem spominu za vedno. Rojen je bil 6. januarja 1929 v Dobrovi pri Slovenskih Konjicah. Študij na Pravni fakulteti v Ljubljani je prekinila druga svetovna vojna, v kateri je bil tudi aktivni udeleženec partizanskega odpora. Po vojni je leta 1956 končal fakulteto, leta 1961 pa postal tudi odvetnik. Za člana izvršnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije je bil izvoljen leta 1963, že dve leti pozneje pa je bil izvoljen za njenega predsednika, star takrat komaj 36 let. Funkcijo predsednika je opravljal tri mandate. Za svoje poklicno in življenjsko delo je prejel številna priznanja, med drugim je bil prvi dobitnik najvišjega slovenskega priznanja v odvetništvu – plakete dr. Danila Majarona (2012) in nosilec odlikovanja danske kraljice Margarete II. Rudi Šelih nas je zapustil 14. novembra leta 2024, treba pa je poudariti, da je bil številna desetletja vzor mlajšim rodovom odvetnikov, bil mentor generacijam pripravnikov, kandidatov in mladih odvetnikov. Večina od njih je zdaj uspešnih odvetnikov. Navsezadnje je bil ustanovitelj odvetniške pisarne Šelih & partnerji, ki nadaljuje njegovo poslanstvo.