Navigacija
Portal TFL

Pravnik - številka 3 - 4, letnik 2020

Pravnik

Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.

Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>

Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič, Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Janez Kranjc

Janez Kranjc

Prvih sto let slovenske pravne fakultete

Avtor opisuje pot do nastanka slovenske pravne fakultete ter na kratko povzema njeno preteklo delo in pomen, ki ga je imela za razvoj slovenske pravne kulture. Svoja razmišljanja sklene s pogledom v prihodnost in skuša najti odgovor na vprašanje, kakšen bo moral biti pravni študij v digitalni dobi.

Karmen Lutman

Karmen Lutman

Ko poti ne vodijo več v Rim: turizem v času koronavirusa in pravice potrošnikov

Številni potrošniki so se bili zaradi pandemije koronavirusa prisiljeni odpovedati načrtovanim potovanjem, nekateri pa so to iz preventivnih razlogov storili že prej. Turizem velja za eno od gospodarskih panog, ki jih bo kriza najbolj prizadela, pred veliko preizkušnjo pa je postavljeno tudi pravo varstva potrošnikov. Prispevek obravnava pravni položaj in pravice potrošnikov na področju letalskega prevoza, paketnih potovanj in pogodb o turističnih nastanitvah, pri čemer se osredotoča na tipične položaje, v katerih so se potrošniki znašli zaradi pandemije. Avtorica opozarja na težave, ki so se na področju varstva potrošnikov pojavile zaradi množičnih odpovedi turističnih storitev in ki bi bile lahko v prihodnje predmet sporov pred sodišči. V tej luči je v prispevku analiziran položaj slovenskega potrošnika v različnih fazah pandemije, avtorica pa ponudi smernice za obravnavo morebitnih prihodnjih sporov na tem področju.

Andraž Teršek

Andraž Teršek

Pravica novinarjev do zaščite vira informacij – doktrinarna dopolnitev sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije

Svoboda tiska in novinarjev je v samem jedru svobode izražanja kot temeljne človekove pravice in demokratične vrednote. Njen pomen za demokracijo je očiten in neizpodbiten. Pogojuje obstoj pravice javnosti do obveščenosti, ki je v funkciji demokratičnega nadzora nad oblastjo. Med pomembnejšimi elementi svobode tiska in novinarjev pa je pravica novinarjev do zaščite svojih virov informacij. Vendar čeprav pravno in sodno priznanje te pravice ni novost, kot tudi zavedanje o problemu »zastraševalnega učinka«, ki ga povzročajo omejevalni posegi v to pravico, nanjo ne smemo gledati ne kot na nekaj samoumevnega ne kot na dokončno izoblikovani koncept. Prvič, ker se tudi ta pravica v praksi še vedno in prepogosto krši. Drugič, ker ob različnih okoliščinah in posebnostih konkretnih življenjskih primerov dobiva različen domet in različne poudarke. In tretjič, ker je za njeno učinkovito pravno zaščito in kakovostno uresničevanje zelo pomembno določanje izjem, kdaj se sme poseči v to pravico in pod katerimi pogoji. To izhaja tudi iz sodne prakse, predvsem iz sodb ESČP, ki so obravnavane v članku. V tem duhu je treba posebno pozornost nameniti nedavni sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki pomeni prvi primer sodne konceptualne utemeljitve te pravice v slovenskem pravnem redu. Avtor analizo sklene z doktrinarnim sklepom o obsegu in razsežnostih te pravice.

Maja Čarni Pretnar

Maja Čarni Pretnar

Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otroka in Uredba Bruselj IIa – mehanizem prevladujoče odločbe iz 11. člena Uredbe

Mehanizem prevladujoče odločbe, določen v šestem do osmem odstavku 11. člena Uredbe Bruselj II, so snovalci predstavljali kot nadgradnjo mehanizma vrnitve otroka, vzpostavljenega v Haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otroka, ki naj bi določbe Konvencije okrepil. Mehanizem omogoča dvojno (vnovično) presojo odločitve o zavrnitvi vrnitve otroka, in sicer tako, da sodišče običajnega prebivališča otroka vnovič odloči o vrnitvi otroka, potem ko je sodišče države premestitve o tem že odločilo, in sicer v obliki »podaljška« postopka. S tem mehanizmom se je na strani EU pojavilo vprašanje načela medsebojnega zaupanja, na strani Konvencije pa zasledovanje največje otrokove koristi, kot njenega temeljnega namena. Izkazalo se je namreč, da je mehanizem prevladujoče odločbe spremenil namen Konvencije. Smiselnost mehanizma se pokaže (le) v primeru začasne odredbe kot prevladujoče odločbe, vendar hkrati vpliva negativno na spoštovanje načela vzajemnega zaupanja. S tem ko je Prenovljena uredba Bruselj IIa možnost uporabe začasne odredbe kot prevladujoče odločbe onemogočila, je potrdila temeljni namen snovalcev pridržati »zadnjo besedo« sodišču običajnega prebivališča otroka, čeprav morda na račun okrnjenega zasledovanja otrokove največje koristi ter procesa vzpostavljanja vzajemnega zaupanja med sodišči.

Nejc Urankar

Nejc Urankar

Jože Goričar: Imeti svoj glas

Življenjska zgodba profesorja Jožeta Goričarja (1907–1985) je zgodba pravnika, ki se skozi svet pravniške prakse prebija na širše področje družboslovja in v prelomnem obdobju povojne graditve sledi notranjemu nagnjenju, ki ga vodi v poklic univerzitetnega učitelja na mladem področju sociologije. Danes velja za ustanovitelja in utemeljitelja slovenske sociološke znanosti, kot izjemen pedagog in mentor številnim vedoželjnim sociologom pa je bistveno prispeval k vzletu sociologije kot znanstvene discipline. Profesor Goričar najbolje pooseblja pionirsko generacijo sociologov, ki je v povojnem času utirala pot sociološki znanosti v našem akademskem prostoru in služila kot vir navdiha vsem, ki so se na to pot šele podajali. Sestavek poskuša razprostreti njegovo življenje in delo ter opozoriti na nekatere pomembnejše dosežke Goričarjevega pedagoškega in znanstvenega prispevka, sklene pa z njegovim razmišljanjem o odmiranju prava.

Franci Gerbec

Franci Gerbec

Vida Šibenik (1944–2020)

Besedilo je nekrolog ob smrti Vide Šibenik (1944–2020), dolgoletne direktorice GV Založbe d. o. o. in organizatorke Dnevov slovenskih pravnikov ter funkcionarke v različnih pravniških društvih.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window