Pravnik - številka 5 - 6, letnik 2019
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Tine Hribar
Projekt svetovnega etosa in evtanazija
Avtor projekta »svetovni etos« je katoliški duhovnik Hans Küng. Zaveza svetovnemu etosu je po Küngu nujna zaradi treh razlogov: prvič, ni svetovnega miru brez verskega miru, drugič, ni miru med religijami brez dialoga med religijami, in tretjič, ni preživetja človeštva brez svetovnega etosa. Štiri temeljne, tj. pravrednote svetovnega etosa pa so: svetost življenja, posvečenost mrtvih, dostojanstvo človeka in zlato pravilo etičnosti. Küng zavrača vsakršno poveličevanje trpljenja. Ne iskati trpljenja, temveč ga, če ne gre drugače, zgolj prenašati. Toda najbolje: »Trpljenja naj ne bi le prenašali, marveč naj bi se borili proti njemu.« Tudi z evtanazijo. V evtanaziji kot dostojanstveni smrti, poslednjem dihu človekovega dostojanstva, Küng zato ne vidi nasprotja veri, temveč njeno do-živetje. Človeka vreden konec življenja na zemlji. Vsakdo naj se o svojem življenju in smrti odloči sam in samo zase. Avtonomno, prostovoljno in po svoji vesti. Pri evtanaziji ne gre za pravico do smrti, ki je tako in tako neizogibna, marveč za odpravo krivične prepovedi siljenja v trpljenje, ki pa ni neizogibno.
Lovro Jurgec
(Ne)učinkovitost regulatornega nadzora nad upravljavci alternativnih investicijskih skladov – primer »kripto« skladov
S sprejetjem Direktive AIFM v letu 2011 je evropski zakonodajalec želel v regulatorni okvir zajeti upravljavce vseh vrst kolektivnih naložbenih podjemov, ki zbirajo sredstva vlagateljev in jih v skladu z vnaprej določeno naložbeno strategijo upravljajo za račun teh vlagateljev. S pojavom novih načinov zbiranja in upravljanja premoženja, predvsem v obliki tako imenovanih kripto skladov, so se razkrile nekatere pomembne pomanjkljivosti pravnega režima, vzpostavljenega z Direktivo AIFM, in sicer predvsem pomanjkljivosti, ki se nanašajo na neukrepanje pristojnih nadzornih organov v primeru pojava novih vrst alternativnih investicijskih skladov in njihovih upravljavcev, ki se zgolj po obliki (ne pa po vsebini in namenih) razlikujejo od klasičnih oblik takih skladov. Te pomanjkljivosti tako vzbujajo dvom v ustreznost trenutnega sistema nadzora nad delovanjem upravljavcev alternativnih investicijskih skladov.
Petra Ferk
Varnost, obličnost in celovitost podatkov v postopkih elektronskega javnega naročanja
Članek obravnava nekatera ključna pravna vprašanja v zvezi s prejemanjem in sprejemanjem elektronskih ponudb v postopkih elektronskega javnega naročanja, zlasti z vidika varnosti in obličnosti, ob upoštevanju ciljev uvedbe elektronskega javnega naročanja. Predstavljeni so globalni izzivi uvajanja elektronskega javnega naročanja v prakso. Obravnavane so zahteve 22. člena Direktive 2014/24/EU o javnem naročanju – zlasti tretjega in šestega odstavka 22. člena Direktive 2014/24/EU, ki je bistvena določba za ureditev elektronskega javnega naročanja v državah članicah. Šesti odstavek 22. člena Direktive 2014/24/EU ni bil prenesen v slovenski pravni red. Obravnavane so posledice neprenosa predmetne določne v slovenski pravni red. Obravnavane so tudi zahteve Uredbe (EU) št. 910/2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu (Uredba eIDAS), na katero se sklicuje Direktiva 2014/24/EU v 22. členu. Uredba eIDAS se v praksi ne izvaja, čeprav je začela veljati že leta 2014, in se – z nekaterimi izjemami – uporablja od 1. julija 2016. V praksi je v Sloveniji še vedno prisotno sklicevanje na Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), čeprav je ta skoraj v celoti zastarel. V luči odsotnosti prenosa oziroma izvajanja navedenih predpisov EU je analizirana obveznost elektronskega podpisovanja elektronskih ponudb in prijav za sodelovanje v postopkih elektronskega javnega naročanja ter tudi posledice odsotnosti elektronskega podpisa ponudbene dokumentacije v luči zagotavljanja celovitosti podatkov in strateških prizadevanj po splošni digitalizaciji po načelu privzetega digitalnega poslovanja. V sklepnem delu je predstavljena tudi odgovornost naročnikov za (ne)delovanje sistemov za elektronsko javno naročanje, ki jih uporabljajo. Namen članka je, da pri obravnavi te problematike bralcu postavi vprašanja in ponudi odgovore tako de lege lata kot de lege ferenda.
Izidor Janžekovič
Zakonodaja na področju arheologije v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske
Članek obravnava zakonodajo na področju arheologije v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Predstavljen je kratki zgodovinski uvod sprejemanja pomembnejše nacionalne zakonodaje, ki je imela daljnosežne posledice za kulturno dediščino. Pri sprejetju zakonov je bistveno družbeno ozračje, ki določa vrednostno lestvico, po kateri nekaj vrednotimo kot kulturno dediščino, spet drugo pa pristane med smetmi. Opredeljeni so glavne kategorije, pojmi in organizacija varovanja kulturne dediščine. Poudarjen je pojav detektoraštva, ki je v Združenem kraljestvu zelo razširjen in se je pred kratkim razpasel tudi v Sloveniji. Namen članka je, da s predstavitvijo britanske »arheološke« zakonodaje slovenskemu pravnemu bralcu postavi vprašanja in ponudi odgovore tako de lege lata kot de lege ferenda.
Kristina Amon,Vanja Maček
Bistvene spremembe Zakona o kazenskem postopku, ki jih prinaša novela ZKP-N
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP- -N), ki je začel veljati 20. aprila 2019, bistveno ne posega v dosedanjo ureditev kazenskega postopka. Njegov glavni namen je omogočiti ustrezno varstvo pravic žrtev kaznivih dejanj, kot to predvideva Direktiva 2012/29/EU o žrtvah, vsebuje pa tudi druge pomembne rešitve, ki so povezane s prenosom odločb Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice, ter nekatere druge rešitve. Med drugim uvaja novosti na področju prikritih preiskovalnih ukrepov, disciplinskega kaznovanja, zasega predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če njihovo gradivo vsebuje privilegirano komunikacijo ter oškodovancu zagotavlja pravico do pritožbe zoper sodbo.
Damjan Orož
Sodobno stvarno pravo
Knjiga Lastninska pravica in etažna lastnina je izšla leta 2019 v založbi Planet GV in ABC nepremičnine ter je del nastajajočega Komentarja Stvarnopravnega zakonika. Obravnava lastninsko pravico kot temeljno stvarno pravica. Delo je znanstvena monografija priznanih pravnih strokovnjakov (urednika sta dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur), ki bo nedvomno pomembno vplivalo na razvoj slovenske pravne teorije in sodne prakse.
Branko Mayr
Osnove računovodskih izkazov za pravnike
Prispevek je prikaz dela Osnove računovodskih izkazov za pravnike, ki je izšlo leta 2019 v Založbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Delo ima 145 strani, namenjeno pa je zlasti študentom prava in pravnikom.