Pravnik - številka 11 - 12, letnik 2018
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Janez Kranjc
Trije stebri pravne države in Pravna fakulteta v Ljubljani
Pravna država je demokratična država, ki temelji na delitvi oblasti in v kateri je delovanje državnih organov vezano na veljavno pravo. In čeprav sprejema pravne predpise predstavniško telo, v katerem sedijo politiki, je bistveno, da ima možnost in željo najti pravnike, ki mu morejo pri tem strokovno svetovati. Podobno velja tudi za izvršilno oblast. Čeprav sprejema politične odločitve, bo dolgoročno uspešna le takrat, kadar so te v skladu s temeljnimi pravnimi vrednotami in načeli. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je že od vsega začetka na simbolen način prostorsko povezana s tremi stebri pravne države. Besedilo je govor, ki ga je imel avtor ob razkritju obeležja v čast 100. obletnici potrditve Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), prve slovenske vlade.
Jože (Joseph) Straus
Pravni red na prepihu – Evropa na pragu 100. obletnice Versajske mirovne pogodbe
Evropa in svet sta bila v zadnjih letih priča več neprimerljivim izzivom temeljev nacionalnega, evropskega in mednarodnega prava. Države se ne zmenijo za odločbe pristojnih sodišč, ogrožajo obstoj mednarodnih pogodb, ali pa ustavna načela potiskajo na rob. Kod posledica so pravne vrednote nespoštovane, izkušnje preteklosti ignorirane ali pa pristransko tolmačene. Vse to ogroža mirno prihodnost. To nas spominja na katastrofalne posledice napak versajske pogodbe in nesposobnost Evrope, da jih prepreči. Analizirana sta položaj Evrope po koncu hladne vojne, kot jo zaznavajo ugledni opazovalci iz ZDA, ter pobuda francoskega predsednika Emanuela Macrona za prihodnost Evrope ter za njeno neodvisnost in suverenost. Avtor predlaga nadomestitev neučinkovite »lepljenke« iz memorandumov in pogodb, ki so nastale po koncu hladne vojne, z mednarodnim pravnim redom, zasnovanem na jasnih pravicah in dolžnostih vseh neposredno prizadetih strank, ki je potreben, da se zagotovi trajnostni mir v Evropi. Avtor spomni na sodelovanje Slovencev na mirovnih pogajanjih v Versaillesu in na težave, ki so jih imeli pri uveljavljanju svojih upravičenih zahtev. Razmišlja tudi o možnostih neodvisne Slovenije, da podpre pobudo predsednika Macrona, ki je velika priložnost, da si Evropa izbojuje enakopravnost med svetovnimi geopolitičnimi silami.
Saša Zagorc
Razlaga instituta subsidiarne zaščite v evropskem azilnem sistemu
Članek obravnava institut subsidiarne zaščite, ki je ena od oblik mednarodne zaščite v Evropski uniji in je trenutno urejena z Direktivo 2011/95/ES oziroma Kvalifikacijsko direktivo II. Subsidiarna zaščita je bila v pravo EU vpeljana na podlagi praks držav članic in pomeni zaščito, ki dopolnjuje Konvencijo o statusu beguncev iz leta 1951. Zaradi skope podlage za razlago v direktivi, v travaux préparatoires in v sodni praksi Sodišča Evropske unije je razlaga instituta zahtevna, kar vodi do razlik pri uporabi instituta med državami članicami. Prispevek se osredotoča na identifikacijo pojmov v opredelitvi instituta, ki pri razlagi povzročajo največ težav. Za vsak pojem so podane razlagalne smernice, podprte s sodno prakso Sodišča EU, Evropskega sodišča za človekove pravice in slovenskih sodišč. V sklepu prispevka se avtorja kritična opredelita do predvidene reforme Skupnega evropskega azilnega sistema, v okviru katerega se načrtuje sprejem Kvalifikacijske uredbe. Predlog Kvalifikacijske uredbe državam članicam namreč ne prinaša trdnejše opore za interpretacijo instituta.
Špela Kogovšek Sajovic
Odškodninska odgovornost zdravilcev
Zdravilci v skladu z Zakonom o zdravilstvu odgovarjajo po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Slovenska sodišča dopuščajo, da oškodovanci uveljavljajo odškodnino tako na podlagi pogodbenega temelja kot tudi na podlagi civilnega delikta. Protipravnost se lahko izrazi v obliki napak pri pojasnilni dolžnosti ali izostanka pojasnilne dolžnosti, v obliki zdravilske napake ali v nespoštovanju določbe o napotitvi na medicinsko zdravljenje. Pri razjasnitvi nekaterih vprašanj o odškodninski odgovornosti zdravilcev se lahko opremo na ugotovitve teorije in prakse glede odškodninske odgovornosti zdravnikov. Vendar pa je treba ob tem nujno upoštevati, da je ureditev pojasnilne dolžnosti zdravilcev v nekaterih vidikih drugačna od ureditve pri zdravnikih. Predvsem so drugačni pogoji za privolitev nesposobnih oseb, obligatornost pisne oblike, obseg pojasnilne dolžnosti in pravilo o tem, kdo mora opraviti pojasnilno dolžnost. Ureditev odškodninske odgovornosti zdravilcev je po preučitvi načeloma ustrezna, vendar zaradi pomanjkljivosti splošne ureditve položaja zdravilcev ne more biti uspešno izvajana.
Breda Mulec
Pogrebna dejavnost: trg, regulacija ali monopoli
Članek obravnava (ne)ustreznost nove ureditve izvajanja pogrebne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Svojci pokojnika izbirajo izvajalce na trgu prosto, po svoji presoji. Vendar pa primerjalne študije in raziskava avtorice kaže na to, da se posameznik ob izgubi svojca, ki mu mora oskrbeti pogreb, ne obnaša kot običajni potrošnik na trgu. Z metodami družboslovnega raziskovanja avtorica kritično analizira različne sisteme po svetu. Posebno pozornost nameni tržnemu sistemu, ki se je razvil v ZDA. Prav tako primerja oba sistema (monopolni in licenčni sistem), v katerih se je v RS doslej izvajala pogreba dejavnost, ter z rezultati utemeljene teorije predlaga popravke veljavnega licenčnega sistema. Članek obravnava poleg pravno-ekonomske analize tudi psihološko-sociološke vidike obnašanja uporabnikov storitev in tudi tistih subjektov, ki zagotavljajo storitve.
Andrej Ferlinc
Aktualnost motivov za kazensko pravo v preteklosti in danes
Motivi za kazniva dejanja in tudi motivacijski cilji s poštenimi sredstvi so se skozi zgodovino spreminjali, kakor so se spreminjale tudi vrednote. Že Platon je zahteval prevlado pravičnih motivov, za kar mora poskrbeti država. Rimsko pravo je zaradi nedopustnega nagiba (kavze) pravnega posla štelo, da gre za prevaro. V poznejših obdobjih so motivi prevzemali negativno vlogo, ker so absolutistični družbeni sistemi namesto nevarnosti dejanja skozi (domnevne) storilčeve motive skušali dokazovati nevarnost storilcev. Vprašanja o motivih so postala aktualna zlasti ob kritiki Lisztovih in Belingovih idej o strogi delitvi na objektivne in subjektivne elemente kaznivih dejanj. Elementi, ki jih je teorija obravnavala ločeno, so se začeli obravnavati tudi skupaj s krivdo, ki po psihološko-normativni koncepciji pomeni možnost očitka ali graje. Očitek ali grajo pa je mogoče nasloviti na storilca le v normalnih motivirajočih okoliščinah (in ne na primer na neprištevnega storilca). Motivi zato niso postali aktualni le za odmero kazni ali izbiro kazenske sankcije, ampak so vstopili v kaznivo dejanje samo.
Damjan Korošec
Veliki komentar Kazenskega zakonika
V tujih državah so veliki in poglobljeni (znanstveni) komentarji standardni del pravne kulture, temeljni stebri pravne znanosti na področju posebnega dela kazenskega prava in ključni strokovni orientir zakonodajalcu pri skrbi za katalog inkriminacij. Tudi Slovenija je nujno potrebovala veliko, poglobljeno, sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij, kot jo je sposobna dati le velika znanstvena raziskava, ki bi sinergijsko združila največ, kar skupaj premorejo slovenska kazenskopravna znanost, najvidnejši deli slovenskega kazenskega sodstva, tožilstva in odvetništva in vrhunski pravni strokovnjaki številnih drugih pravnih panog, ki lahko le skupaj opravijo tako veliko znanstveno in kulturno nalogo. Kar 47 avtorjev, skupaj pa skoraj sto strokovnjakov je po štirih letih zaključila raziskavo, katere plod je obsežen znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1).
Albin Igličar
Pravni terminološki slovar
Jezik v družbi nastopa kot izraz človekove zavesti in samozavesti ter kot osnovno sredstvo komunikacije med ljudmi. Jezik je tudi najpomembnejše sredstvo za izražanje vsebine pravnih norm in pravnih pojmov. Številni izrazi ljudskega jezika imajo v pravnih razmerjih drugačen ali natančnejši pomen kot v vsakdanjem govoru. Poleg tega nastopajo v pravni sferi specifični pravni izrazi oziroma termini. Na njihovo oblikovanje vpliva samostojna nacionalna država, zato so v slovenskem jeziku – ob odsotnosti take države – pravni izrazi v preteklosti nastajali ob stiku z nemškim in pozneje srbskim oziroma hrvaškim jezikom. Pri upoštevanju specifik pravnega izražanja in ob težnji po splošni razumljivosti pravnih besedil je potreben strpen dialog med jezikoslovci in pravniki, kot ga izpričuje Pravni terminološki slovar.