Navigacija
Portal TFL

Pravnik - številka 3 - 4, letnik 2018

Pravnik

Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.

Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>

Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič, Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Damijan Florjančič

Damijan Florjančič

Usmeritve delovanja slovenskega sodstva v letu 2018

V prispevku predsednik Vrhovnega sodišča RS poudarja nekatere rezultate poslovanja slovenskega sodstva v letu 2018. Ti kažejo nadaljevanje pozitivnih trendov iz preteklih nekaj let, zlasti glede zmanjševanja števila nerešenih zadev in skrajševanja časov njihovega reševanja. Ti rezultati so bili doseženi ob hkra- tnem zmanjševanju števila sodnikov, vendar je v tem pogledu očitno dosežena skrajna meja še možnega in sprejemljivega. Posebej se poudarja nekatere pred- nostne naloge, ki jih bo sodstvo upoštevalo v letu 2018. Poudarek je na krepitvi precedenčne vloge Vrhovnega sodišča, ukrepih na področju kazenskega (še zlasti zadev specializiranih oddelkov) in upravnega sodstva. Zadnji dve po- dročji namreč v dosedanjih zakonodajnih in kadrovskih okvirih ne moreta več zagotavljati pričakovanih ciljev – obvladovanje pripada novih zadev in zmanj- ševanje števila nerešenih zadev. Izpolnjevanje tako postavljenih usmeritev slo- venskega sodstva so jamstvo, da se (skupaj z vsemi odločilnimi deležniki, ki vplivajo na njegovo delovanje) dosedanji pozitivni trendi ne ustavijo ali celo obrnejo v nasprotno smer.

Maja Gregorič

Maja Gregorič

Primerjalnopravni argument v slovenski ustavnosodni presoji

Globalizacija pravosodja postaja nujna komponenta v čedalje bolj globalizi- rani mednarodni skupnosti, v kateri se zakonodajna in izvršilna veja oblasti pehata na naddržavno raven. Ustavna sodišča se ob vzpostavljanju enotnih standardov varovanja človekovih pravic čedalje pogosteje ozirajo čez meje ter tako iščejo zamisli za reševanje zapletenih ustavnopravnih vprašanj v tuji so- dni praksi. Tako se kot uporabno orodje, ki je ustavnim sodiščem v oporo pri dodatnem utemeljevanju lastnih odločitev, izkaže argument primerjalne- ga prava. Ustavno sodišče Republike Slovenije že od začetka svojega obstoja priznava vplivu tuje sodne prakse, zlasti nemške, posebno mesto pri razlagi ustavnih določb. Tuje precedense zasledimo v primerih, ko Ustavno sodišče RS implementira temeljne demokratične institute v nacionalni pravni sistem, razlaga ustavna načela in človekove pravice ali ko nadgrajuje ustavnopravno argumentacijo. Slovensko ustavno sodišče kljub temu ohranja primerjalno- pravni argument na ravni neobveznega, dopolnilnega sredstva za okrepitev moči lastne argumentacije v konkretnih odločitvah.

Boštjan Savšek

Boštjan Savšek

Subrogacijska ali regresna narava povračilnih zahtevkov?

Prispevek obravnava naravo povračilnih zahtevkov. Povračilni zahtevek je zahtevek, ki nastane tistemu, ki je v korist drugega opravil določeno izpol- nitev. Izpolnitev je največkrat plačilo v denarju, lahko pa je tudi katera druga opustitev, dajatev ali storitev. Regres plačnika je njegova pravica, da v primeru, ko je plačal več, kot znaša njegov delež, zahteva povračilo od solidarnega dol- žnika delež, ki ga je zanj plačal. Praviloma lahko vsak izpolni tujo obveznost, če obstaja njegov pravni interes za izpolnitev obveznosti. V slovenski teoriji in praksi je subrogacija izraz, ki najsplošneje označuje položaj, ko dolžnik name- sto določenega predmeta terjatve upniku izvrši nadomestno izpolnitev ali ko oseba, ki izpolni tujo obveznost, na podlagi pogodbe ali zakona vstopi v upni- kov pravni položaj. V prvem primeru govorimo o realni subrogaciji, v drugem pa o personalni subrogaciji. Prispevek se osredotoča le na personalno subroga- cijo. V teoriji in praksi je treba jasno razlikovati med subrogacijsko in regresno naravo povračilnega zahtevka, čeprav se zaradi nedosledne rabe terminologije ustvarja vtis, da pojma regres in subrogacija vsebinsko pomenita enako. To še posebej velja za »regresne« zahtevke ZZZS in ZPIZ, za katere namesto odško- dninskopravne konstrukcije velja subrogacijska narava povračilnega zahtevka. Pri regresnem zahtevku namreč izpolnitelj izvršuje svojo izvirno pravico, pri subrogaciji pa izpolnitelj izvršuje izvedeno upnikovo pravico.

Miha Istenič

Miha Istenič

Primerjava pravic, dolžnosti in pravnih položajev partnerjev istega in različnega spola v Republiki Sloveniji

Veljavna zakonodaja pravno ureja štiri oblike življenjske skupnosti, in sicer zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost ter sklenjeno in nesklenjeno par- tnersko zvezo. Pravice istospolno usmerjenih oseb se navezujejo predvsem na osebni status, ki ima vpliv oziroma posledice tudi na druga pravna področja. S sprejetjem Zakona o partnerski zvezi (ZPZ), ki celoviteje ureja položaj isto- spolno usmerjenih oseb v Sloveniji, se položaj približuje izenačitvi istospolno usmerjenih oseb s pravicami, kot jih imajo heterospolno usmerjene osebe. Še vedno pa ostajajo tri velike ovire do popolne enakopravnosti, in sicer prepoved posvojitve nebiološkega otroka partnerja, prepoved oploditve z biomedicinsko pomočjo ter sam zakon, ki ureja isto materijo kot Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) oziroma Družinski zakonik, ki ga je nadome- stil, vendar kot drug zakon in pod drugim imenom samo zaradi ene osebne okoliščine.

Matjaž Ambrož

Matjaž Ambrož

Dobronamernost in krivda: Na rob odločbi Ustavnega sodišča Up-258/15 z dne 30. novembra 2017

Avtor na podlagi analize odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up- 258/15 razpravlja o problematiki naklepa in zmot pri normativnih zakonskih znakih vrednostne narave. V ospredju njegove razprave je vprašanje, kako pre- sojati zadeve, v katerih se storilec sklicuje na dobronamernost svojega ravna- nja. Ali je dobronameren storilec lahko kriv? Ali lahko ravna naklepno, čeprav vsebino nekega zakonskega znaka razume drugače kot večinsko prebivalstvo? Kakšno vlogo imajo pri tem socialna pričakovanja? Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja avtor lovi ravnotežje med individualizacijo in objektivizacijo kriv- de ter se opredeljuje do rešitev, ki jih je na tem področju razvila nemška teorija kazenskega prava.

Rok Svetlič

Rok Svetlič

Dialektika pravnega načela – protislovje in arbitrarnost odločitve

Eno od obeležij pravne teorije po drugi svetovni vojni je interes, ki ga je na- menila raziskovanju načel v pravnem diskurzu. Pravna teorija je razvila več instrumentov, ki omogočajo uporabo pravnih načel (na primer R. Dworkin). V pričujočem prispevku so poudarjeni razlogi, zaradi katerih velja aplikacija načel za težjo od aplikacije pravil. Ključna je okoliščina, da načel ne more- mo uporabiti na način »vse ali nič«. To izhaja iz dejstva, da načelo vsebuje v sebi protislovno strukturo: načelo je v konkretnem primeru vselej izvršeno in hkrati ne-izvršeno. To je kočljiva situacija, ki neizogibno prinaša element arbitrarnosti v sodno odločanje. Predstavljen je koncept, ki se zna soočiti s tem obeležjem in ga uspe obdržali na obrobju odločanja. Z drugimi besedami, koncept, ki uspe kljub momentu arbitrarnosti vztrajati pri tezi enega pravnega odgovora.

Boštjan Koritnik

Boštjan Koritnik

Vesna Fortuna (1948–2018)

Pred kratkim je v 70. letu umrla dolgoletna urednica in skrbnica knjižnih izdaj GV Založbe Vesna Fortuna. Vse do zadnjega je bila dejavna pri skrbi za prav- niško strokovno literaturo in slovensko pravno terminologijo v mnogih izda- jah. Med letoma 2008 in 2015 je skrbela tudi za revijo Pravnik. Kot urednica in kot človek je za seboj pustila globoko sled.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window