Navigacija
Najdi Napredno iskanjeIskalnik po sodni praksi
Portal TFL

Pravnik - številka 1 - 2, letnik 2018

Pravnik

Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.

Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>

Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič, Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Koen Lenaerts

Koen Lenaerts

Vloga nacionalnih ustav v pravu Evropske unije. Od skupnih vrednot do medsebojnega zaupanja in tvornega dialoga

Objavljeni prispevek je dr. Koen Lenaerts, predsednik Sodišča Evropske unije, predstavil na slovesnosti ob dnevu ustavnosti na Ustavnem sodišču Republike Slovenije 21. decembra 2017. V njem predstavlja različne vidike razmer ja med nacionalnimi ustavami in pravom Evropske unije, ki se je oblikovalo predvsem prek sodne prakse najvišjih sodišč v državah članicah in Sodišča Evropske unije. Avtorjeva teza, ki jo preveri in potrdi s pomočjo predstavljenih sodb iz prakse Sodišča Evropske unije kot tudi nacionalnih ustavnih in drugih sodišč, je, da se nacionalni ustavni redi in pravni red Evropske unije medsebojno dopolnjujejo in se skladno razvijajo. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi skupna ustavna izročila držav članic, ki jim je Sodišče Evropske unije sledilo, že preden so bila kot vodilo izrecno zapisana v Pogodbi o Evropski uniji in preambuli Listine o temeljnih pravicah.

Aleš Novak

Aleš Novak

Mnogoteri dragoceni darovi »sekularnega papeštva«

Ob petindvajsetletnici delovanja Ustavnega sodišča Republike Slovenije je na Bledu junija 2016 v organizaciji slovenskega ustavnega sodišča potekala znanstvena konferenca, ki so se je udeležili ugledni gostje z drugih evropskih ustavnih sodišč in nekaterih mednarodnih sodišč. Pričujoči zapis povzema poglavitne poudarke in jih umešča v širše teoretično obzorje razprav o ustavnem sodstvu. Za svoje izhodišče jemlje Dworkinovo hudomušno enačenje ustavnega sodišča s sekularnim papeštvom. Njegovo opazko je mogoče razumeti kot opozorilo, da ustavna sodišča postajajo končna instanca reševanja vseh pomembnih družbenih vprašanj. Zgodovina druge polovica preteklega stoletja dokazuje, da se pristojnost ustavnih sodišč nenehno širi, kar ustavna sodišča čedalje bolj postavlja v središče družbenega in političnega življenja. Osrednje mesto ustavnih sodišč je mogoče razumeti tudi skozi način ustavnosodnega razlogovanja. Ustavna sodišča govorijo jezik, ki je vsem razumljiv in splošno sprejet. Gre za jezik človekovih pravic. Dworkinovo duhovito opazko je mogoče razumeti tudi v smislu zaupanja, ki ga odločitve ustavnih sodišč uživajo. K temu pripomore vsebinsko utemeljevanje odločitev, ki se opira na razumske argumente, in čedalje širša uporaba načela sorazmernosti, ki je intuitivno prepričljivo. Končno pa je Dworkinovo primerjavo mogoče razumeti kot zatrjevanje nezmotljivosti. Tudi ta vidik odpira več zanimivih teoretičnih in filozofskih problemov, ki zahtevajo razmislek o odnosu ustavnih sodišč do rednih, evropskih in mednarodnih sodišč.

Polona Farmany

Polona Farmany

Pojem umetnosti v nemški ustavnopravni doktrini

Prispevek obravnava vprašanje razmejitve umetniških del od ne-umetnosti v primerih sodnega reševanja kolizije med svobodo umetniškega ustvarjanja ter drugimi ustavno varovanimi pravicami in interesi. To vprašanje je zlasti pomembno za nadaljnji korak sodne presoje, tj. tehtanje in pravno vrednotenje okoliščin posameznega primera, pri katerem je treba upoštevati specifičnosti umetnostne zvrsti ali umetniške izrazne oblike, ki ji presojano delo pripada. Avtorica predstavlja zlasti nemško ustavnopravno doktrino, ki zagovarja odprt oziroma širok pojem umetnosti. Prispevek obravnava tudi vprašanje, kdo naj ima odločilno vlogo pri razmejevanju umetniških del od ne-umetnosti, ko pride do njihove sodne presoje: ali naj bo odločilno mnenje strokovnjaka (izvedenca), razumevanje povprečnega uporabnika ali poznavalca iz umetniških krogov ali razumevanje avtorja samega.

Polona Kukovec

Polona Kukovec

Vpliv grožnje na oblikovanje in izjavo pogodbene volje ter pravne posledice

V prispevku avtorica obravnava razliko med pogodbo, ki je bila sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, in pogodbo, ki zaradi nedopustne grožnje sploh ni bila sklenjena. Pogodba je v skladu z določbo 15. člena Obligacijskega zakonika (OZ) sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Sporazum o bistvenih sestavinah se veže na izjavo volje, ki implicira obstoj poslovne volje. Ta domneva je izpodbita v primerih ničnih pogodb, pri čemer je razlika med navidezno pogodbo (kot primerom nične pogodbe) in pogodbo, sklenjeno z izsiljeno izjavo, v (ne)obstoju poslovne podlage. Nedovoljena grožnja lahko prek utemeljenega strahu deluje le na izjavo in ne nujno na oblikovanje volje, zaradi česar ni podan položaj napake volje, temveč položaj, ko umanjka pravni temelj za nastanek poslovne obveznosti med strankama.

Miha Šepec

Miha Šepec

Analiza in dileme kaznivega dejanja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami

Prispevek predstavi problematike kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki je prežeto z dogmatičnimi dilemami, ki se izražajo tudi v domači sodni praksi. Glede na to, da gre za skoraj najpogosteje izvršeno kaznivo dejanje, je celovita kazenskopravna analiza predmetnega člena zelo pomembna, tako za pravno teorijo kot tudi prakso. Avtor obravnava problematično kolektivnost kaznivega dejanja, vprašljivo uporabo množinskih oblik zakonskih znakov, specifike izvršitve kaznivega dejanja v hudodelski združbi ali kot organizator mreže prekupčevalcev ali posrednikov, dogmatične zanimivosti pri pripravljalnih fazah predmetnega kaznivega dejanja, vprašanja dejanskih in pravnih zmot, način izvršitve kaznivega dejanja in številne teoretično/ praktične dileme, ki ostajajo neodgovorjene v domači kazenski teoriji in so sporne v sodni praksi. Namen prispevka je odgovoriti na te dileme in tako teoretikom kot tudi praktikom omogočiti lažjo uporabo tega kompleksnega kaznivega dejanja, hkrati pa podati teoretične iztočnice za spremembo nekaterih določb veljavne ureditve.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.

MOJ TFL

TFL VSEBINE - TAX

TFL VSEBINE - FIN

TFL VSEBINE - LEX

TFL MEDIJI

TFL OBVEŠČANJE

O TFL

 
x Dialog title
dialog window