TFL Glasnik - številka 11, leto 2026, 7. 04. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
Javni sektor - hrbtenica družbe; javna uprava - hrbtenica države (Poročilo s 5. Konference Plače v javnem sektorju in uslužbenski sistem)
Zmanjšati je treba 30 odstotkov javnega sektorja! »Prav,« pravi Pogačar, »a za 30 odstotkov zmanjšamo zaposlene v vrtcih. Ne, imam otroka v vrtcu.«
TEMA TEDNA
Boštjan Koritnik in Andraž Teršek
Okvir CSA2 za dobavne verige IKT: nujna reforma ali (pravno) pretiravanje?*
Prispevek obravnava predlog prenove evropskega Akta o kibernetski varnosti (CSA2), ki uvaja celovit okvir za varnost dobavnih verig industrije s področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Čeprav predlog naslavlja dejanske varnostne izzive in odvisnosti EU od tujih dobaviteljev, odpira številna pravna in institucionalna vprašanja. Ključni pomisleki vključujejo prenos pristojnosti odločanja o nacionalni varnosti na raven EU, uporabo mehanizmov, podobnih sankcijam, znotraj notranjetržne zakonodaje ter pomanjkljivo utemeljitev načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Poleg tega predlog temelji na ohlapnih in netransparentnih kriterijih, kar povečuje pravno negotovost. Avtorja opozarjata tudi na možne negativne učinke na trg, inovacije in digitalno avtonomijo EU. CSA2 predstavlja po njunem mnenju strukturni prelom v evropski kibernetski regulaciji in prehod od tehnične k geopolitični regulaciji digitalnega trga. Sklepno poudarjata, da so cilji CSA2 legitimni, vendar izbrani pravni okvir ni ustrezen in zahteva bolj uravnotežen pristop.
ČLANKI
dr. Blaž Kovačič Mlinar
Kaznivo dejanje po 308. členu KZ-1 – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države
Vsaj od sprejetja novele KZ-1G v juniju 2020, s katero so bile drastično zvišane kazni, zagrožene za kaznivo dejanje po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) (prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države), in za najhujšo obliko tega kaznivega dejanja predpisan tudi poseben maksimum, kar petnajst let zapora (kar je sicer kazen, zagrožena za kaznivo dejanje uboja), za temeljno obliko pa zakon zdaj predvideva od tri do deset let zapora, se slovensko pravosodje bolj ali manj neuspešno ubada z ogromnim številom tovrstnih kazenskih postopkov, v katerih se kot storilci kaznivih dejanj, nato pa še kot obsojenci na dolgoletne zaporne kazni pojavljajo predvsem tuji državljani, velikokrat tudi iz tretjih držav (držav zunaj Evropske unije).
ČLANKI
dr. Stanko Čokelc, dr. Vesna Štager
Gibanje cen revizijskih storitev
Namen preučevanja gibanja cen revizijskih storitev v Sloveniji je opozoriti strokovno javnost na podatek o gibanju cen revizijskih storitev v Evropi z vidika objavljenega kazalnika, ki se nanaša na delež revizijskih stroškov glede na prihodke naročnika revizije računovodskih izkazov. Po tem kazalniku je Slovenija med najcenejšimi evropskimi državami s kazalnikom 0,04 %. Nižji kazalnik (0,02 %) imata samo Romunija in Ukrajina, medtem ko je povprečni kazalnik v EU-ju 0,13 %. Cene revizijskih storitev v Sloveniji bi se morale bistveno zvišati, ker se povečuje revizijsko tveganje, med drugim tudi zaradi znižanja ravni znanja računovodskih delavcev, kar zahteva dodatne revizijske postopke (podaljšanje časa revidiranja). Agencija za javni nadzor nad revidiranjem naj za revizijske družbe spremlja tri kazalnike, ki opozarjajo na tveganje nekakovostno opravljene revizije, ter o tem obvešča revizijske družbe in javnost zaradi tveganja nadzora, in sicer: • razmerje med deležem revizijskih stroškov in prihodki naročnika revizije računovodskih izkazov; • povprečne prihodke iz revizije računovodskih izkazov na pooblaščenega revizorja; • odstotek cene revizije računovodskih izkazov v primerjavi z normativno ceno. Regulator, Ministrstvo za finance, Slovenski inštitut za revizijo in odgovorne osebe revizijskih družb naj se poglobijo v opisano problematiko in sprejmejo ukrepe, da Slovenija ne bo več med najcenejšimi evropskimi državami pri revizijskih storitvah ter da se zagotovi oziroma ohrani kakovost revidiranja. Ukrepanje je nujno predvsem zaradi nevarnosti gospodarske krize, ki bo lahko ponovno uničujoče vplivala na cene revizijskih storitev kot kriza leta 2008.
ČLANKI
Boštjan Koritnik
Pošta – strateška, skoraj kritična infrastruktura, toda spremembe so nujne
V zadnjih letih kljub tehnološkemu napredku in spremenjenim navadam prebivalstva ni bilo ne drastičnega zmanjševanja števila poslovalnic ne upada kakovosti poštnih storitev. Poleg vpliva sindikatov v Pošti Slovenije kot nacionalnem poštnem operaterju je zapiranje poštnih poslovalnic za lokalno in državno oblast velika bolečina, ki se skoraj gotovo (če do nje pride) pokaže tudi na volitvah. Je pa treba poudariti, da so poštne poslovalnice najgosteje posejana mreža neposrednega stika države z državljani. Predlog racionalizacije poslovanja Pošte Slovenije zato ne bi smel iti v smeri zmanjševanja števila poštnih poslovalnic, temveč v smeri dodatnih možnosti izrabe te infrastrukture, ki se je vzpostavljala 50 let. Izjemen primer je italijanski nacionalni poštni operater Poste Italiane, na katerega je država »prenesla« več upravnih storitev. Bi pa bila za kaj takega pri nas potrebna predvsem politična volja, morebiti potrebne zakonske spremembe bi že sledile. Žal se je namreč relevantna zakonodaja za področje poštnih storitev pretežno sprejemala v nekih drugih časih. Lahko bi rekli, da je bil poštni sektor reguliran v analogni dobi, ko je bil poudarek celotne storitve na pošiljki, prevzemnik pa je bil zgolj na koncu. Toda danes smo v digitalnem svetu, dela pa se torej še vedno po zakonodaji iz leta 2009.