Navigacija
Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 1 - 2, letnik 2018

Javna uprava

Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.

Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Bojan Bugarič
Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Blaž Milavec in Ciril Ribičič

Blaž Milavec in Ciril Ribičič

Volitve in odpoklic župana

Volitve župana so eno najpomembnejših dejanj v življenju lokalne skupnosti. Članek obravnava to področje, saj je župan eden najpomembnejših organov na ravni lokalne samouprave in je ustrezno pravno urejen tudi njegov polo- žaj, njegove pristojnosti in tudi način izvolitve. Z ureditvijo lokalnih volitev in s tem tudi sistema volitev župana pri nas, zlasti še z neposredno izvoljivostjo, se je položaj, ki ga zaseda župan v sistemu organov lokalne samouprave, moč- no okrepil. Prav to od pravnega sistema zahteva občutljivost pri urejanju tega vprašanja, saj je pravo, tako v procesnem kot tudi materialnem smislu na tem področju bistveno za spoštovanje vseh načel in pravil demokratične in pravne države. Avtorja poudarjata nekatere problemske vidike in ponudita tudi rešit- ve oziroma vsaj razmislek o njih. Med temi je bistveno vprašanje kohabitacije, ko sočasno občini vlada večina v svetu, ki ima drugačno ali bolje nasprotno po- litično usmeritev kot župan. Neposrednost volitev ne vzpostavlja neposredne vezi med županom in občinskim svetom, kar pomeni, da ne vzpostavlja ne- posredne vezi med voljo večine v občinskem svetu in voljo, ki jo izraža župan. Poleg tega se odpirajo tudi nekatera druga vprašanja ustreznih mehanizmov za zagotovitev ustreznega delovanja občine, a tudi vzpostavitev sistema zavor in ravnovesij ter omejitev, kot je na primer omejitev večkratne zaporedne izvo- litve in možnosti odpoklica župana. Članek obravnava odpoklic župana kot koristno, vendar izjemno možnost za- menjave nosilca županske funkcije, ki je izgubil temeljno zaupanje volivcev. T. i. vstajniki so na demonstracijah zahtevali odstop mariborskega župana, no- vomeški Čuvar pa je zbral 30.000 podpisov za uvedbo odpoklica, ki naj kot Damoklejev meč opozarja župane na predvolilne obljube, ki so jih dali. Kar dvakrat je bil neuspešen zakonski predlog za uvedbo odpoklica. Temeljna pozornost je namenjena oblikovanju predloga konstruktivnega odpoklica žu- pana, ki poskuša pri oblikovanju načina odpoklica upoštevati načeli racional- nosti in ekonomičnosti in zato predlaga referendum o zamenjavi župana, na katerem se spopadata aktualni župan in izzivalec. Tako bi po vzoru ameriškega recall in konstruktivne nezaupnice predsednika vlade po Ustavi RS zamenjavo opravili z enim samim glasovanjem in tako preprečili, da bi med odpoklicem župana in izvolitvijo novega nastala daljša časovna praznina.

Špela Lovšin

Špela Lovšin

Skladnost navodila ZZZS za izvajanje desetega odstavka 137. člena ZDR-1 z legalitetnim načelom

Prispevek obravnava interni akt, ki ga je na podlagi Zakona o delovnih raz- merjih (ZDR-1) izdal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kot nosilec javnega pooblastila, ki ureja postopek uveljavljanja delavčeve pravi- ce do neposrednega izplačila nadomestila plače s strani ZZZS, če izplačila ne opravi delodajalec. Avtorica ugotavlja, ali je v konkretnem primeru prišlo do zlorabe internega akta in opravi preizkus skladnosti njegove vsebine z lega- litetnim načelom, prav tako pa predstavi možnosti sodnega varstva, ki so na voljo delavcu.

Jernej Podlipnik

Jernej Podlipnik

Pravna narava javnih dajatev v novi prostorski zakonodaji s poudarkom na taksi za neizkoriščena stavbna zemljišča

Avtor obravnava pravno naravo javnih dajatev v novi prostorski zakonodaji Republike Slovenije, ki se je začela uporabljati 1. junija 2018, in sicer komunalni prispevek, takso za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v občinskih prostorskih načrtih, takso za neizkoriščena stavbna zemljišča in nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Pri tem ugo- tavlja, da pravna narava javnih dajatev ne ustreza vselej njihovemu poimeno- vanju. Članek vsebuje tudi podrobnejšo analizo takse za neizkoriščena stavbna zemljišča, ki je nova javna dajatev. Po avtorjevem prepričanju po pravni naravi ne gre za takso, ampak davek na premoženje, katerega glavni namen ni finanč- ni (pridobivanje namenskih sredstev financiranja), temveč doseči, da se na ze- mljiščih, ki so pripravljena za gradnjo, tudi dejansko gradi.

Marko Djinović in Peter Rižnik

Marko Djinović in Peter Rižnik

Arbitrability of Concession Disputes. Digest of the Case Law of the Ljubljana Arbitration Centre and the Slovenian Courts

Prispevek obravnava pojem in meje arbitrabilnosti v Republiki Sloveniji na splošno, posebej pa arbitrabilnost koncesijskih sporov v luči sporne avtentične razlage 40. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), ki je bila spreje- ta leta 2011 in je vnesla nemalo zmede predvsem na strani oseb javnega prava (koncedentov) kot strank arbitražnih postopkov ter prestrašila potencialne do- mače in tuje investitorje (koncesionarje). Prispevek proučuje ozadje sprejema avtentične razlage 40. člena ZGJS in razloge za njeno pravno neučinkovitost v praksi. Dodana vrednost prispevka je analiza arbitražne prakse Stalne arbit- raže pri Gospodarski zbornici Slovenije in slovenske sodne prakse, ki sta se v zadnjih petih letih izoblikovali v zvezi s sporno avtentično razlago. Analizirana arbitražna in sodna praksa, vključno s prelomno odločitvijo Vrhovnega sodišča RS Cpg 2/2014 z dne 17. junija 2014 enotno priznava arbitrabilnost koncesij- skih sporov v Republiki Sloveniji.

Urša Grm, Andrej Kohont in Janez Stare

Urša Grm, Andrej Kohont in Janez Stare

Vzpostavitev kompetenčnega modela. Študija primera

Na pobudo institucij Evropske unije države članice nadgrajujejo procese ka- drovanja, uvajajo sistem kompetenc in informatizacijo procesov. Ministrstvo za javno upravo je aprila 2015 sprejelo strategijo razvoja slovenske javne upra- ve, ki vključuje tudi izboljšave na področju upravljanja človeških virov. S tem namenom od tedaj za uslužbence državne uprave poteka projekt Vzpostavi- tev kompetenčnega modela. Vsebinska in metodološka merila v fazi snovanja projekta še niso bila dokončno določena, zato je bil namen študije primera z izvedbo raziskave preveriti ustreznost predvidenih meril v praksi, vzposta- viti metodologijo, ustrezno za vzpostavitev kompetenčnega modela tudi na osnovni množici ter opredeliti merilo za oblikovanje vrst dela in kompetenčnih profilov za posamezna delovna mesta.

Aleksandra Velkovrh

Aleksandra Velkovrh

Legalizacija po Gradbenem zakonu (GZ)

Novi Gradbeni zakon (GZ) ki se je začel uporabljali 1. junija 2018, omogoča le- galizacije objektov, zgrajenih pred novembrom 2017. Legalizacije so predpisa- ne v 113. do 118. členu GZ in ne bodo potekale po uradni dolžnosti, ampak bo moral lastnik na pristojni upravni organ za gradbeno področje vložiti zahtevo in predpisano dokumentacijo ter plačati prispevke. Predpisani postopki se raz- likujejo za objekte, zgrajene pred leti 1968, 1991 in 1998 ter pred novembrom 2017. Omogočene bodo tudi uporabe objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni z manjšimi odstopanji od gradbenega dovoljenja.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window