Navigacija
Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 3 - 4, letnik 2020

Javna uprava

Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.

Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Rajko Pirnat
as. Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in as. Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Špela Lovšin

Špela Lovšin

Varstvo legitimnih pričakovanj v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi po Zakonu o splošnem upravnem postopku

Avtorica obravnava koncept varstva legitimnih pričakovanj v luči postopkov z izrednimi pravnimi sredstvi po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na podlagi primerjalnopravne analize v prvem delu se avtorica opredeli do sedanje umestitve koncepta varstva legitimnih pričakovanj v slovenskem pravnem redu, čemur sledi pregled veljavne ureditve izrednih pravnih sredstev po ZUP. Na tej podlagi avtorica sprejme oceno o ustreznosti varstva legitimnih pričakovanj naslovnika upravne odločbe v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP z vidika tehtanja med javnim interesom po zakonitosti delovanja uprave ter zasebnim interesom po nadaljnjem obstoju upravne odločbe in na tej podlagi poda predloge potencialnih prilagoditev.

Andraž Teršek

Andraž Teršek

The Future of Public Communication: A Proposal on how “Hate Speech” Could be Defined in Europe

Postalo je očitno, da Evropa potrebuje in si resnično želi svoj koncept sovražne- ga govora. Zato ga mora natančno dovolj opredeliti, ne samo v pravni teoriji, ampak tudi v sodni praksi ustavnih sodišč držav članic EU in Sveta Evrope. Konceptualno opredelitev mora razviti in ponuditi predvsem Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Sodba tega sodišča v zadevi Weideland proti Švedski iz leta 2012 je ponujala le opisne smernice za morebitno opredelitev sovražnega govora. Sodišče je poudarilo, da bi lahko »žaljive« in »sovražne pripombe« zakonsko prepovedali in kazensko preganjali, zlasti če bi take pripombe lahko pravno priznali in ocenili kot »zelo resne obtožbe na podlagi močnih in stvarno neutemeljenih predsodkov«. ESČP je sredi junija 2020 sprejelo končno sodbo v zadevi Carl Jóhann Lilliendahl proti Islandiji, ki obravnava homofobni sovražni govor. Čeprav je izrecno uporabilo izraz sovražni govor, pa ga še vedno ni opredelilo kot koncept. Avtor z upoštevanjem sodne prakse ESČP o svobodi izražanja v zadnjih petih do osmih letih poveže z razumevanjem tega pojma Evropske komisije in domnevno opredelitev, določeno v KZ-1. Ponudi alternativni predlog za skupno in celovito evropsko opredelitev sovražnega govora.

Matija Žgur

Matija Žgur

Upravno odločanje med hierarhično ubogljivostjo in načelom zakonitosti

Avtor obravnava prakse odločanja prvostopenjskih upravnih uradnikov. Zlasti ga zanima, kako upravne okrožnice postanejo glavni vir norm za odločanje teh uradnikov – tudi, kadar je njihova vsebina v nasprotju s hierarhično nadrejenimi pravnimi viri. Dispozicija prvostopenjskih uradnikov, da se primarno zatekajo k notranjim ukazom hierarhično nadrejenih uradnikov, je pojasnjena kot posledica skupnega vpliva več organizacijskih načel na njihove kognitivne procese. Po predstavitvi problema in njegovega pomena za pravno teorijo avtor najprej zagovarja metodološki pristop, ki ga v tem besedilu uporablja. Nato predstavi osrednje pojme in organizacijska načela, ki oblikujejo institucionalno delovanje javnih uprav. Na koncu poda še psihološko utemeljeno razlago vpliva teh načel na kognitivne procese upravnih uradnikov, ki poudarja nagnjenost slednjih do uporabe upravnih okrožnic kot primarnih virov norm za odločanje.

Katja Štemberger

Katja Štemberger

Nekatera vprašanja smiselne uporabe Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih javnega razpisa za (so) financiranje iz javnih sredstev

Postopki dodeljevanja javnih sredstev na podlagi javnega razpisa so specifični tip postopka, pri katerem posamezniki po vnaprej določenih pogojih in merilih v skladu z načelom enakega obravnavanja konkurirajo za javna sredstva. Vsem prijavljenim na razpis je tako zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev sredstev, uspeh na razpisu pa je odvisen zlasti od izpolnjevanja predpisanih pogojev oziroma meril vseh konkurentov. Po ustaljeni sodni praksi gre pri postopkih javnega razpisa za »drugo javnopravno stvar«, zato se Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) uporablja zgolj smiselno, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. Prispevek obravnava razlago pojma smiselne uporabe ZUP v postopkih javnega razpisa za (so)financiranje iz javnih sredstev in nekatera druga vprašanja, povezana s temi postopki.

Enika Svete, Iztok Rakar

Enika Svete, Iztok Rakar

Analiza pojava remunicipalizacije v Evropi in stanja v Sloveniji

Obseg in pomen javnih služb je v preteklosti doživel številne spremembe. V zadnjih treh desetletjih je bil poudarek na liberalizaciji, privatizaciji in deregulaciji, od leta 2000 dalje pa lahko v Evropi in drugje po svetu opazimo primere, v katerih je prišlo do vnovičnega prevzema javnih služb pod okrilje samoupravnih lokalnih skupnosti. Gre za pojav, znan pod izrazom remunicipalizacija. Namen prispevka je predstaviti pojem, obseg in razvoj remunicipalizacije po Evropi in ugotoviti stanje na tem področju v Sloveniji, glavno raziskovalno vprašanje pa, ali lahko tudi v Sloveniji pričakujemo pojav remunicipalizacije na področju koncesioniranih javnih služb? Rezultati empirične raziskave kažejo, da večina občin redno spremlja delo koncesionarjev, da so občine v povprečju zadovoljne z njihovim delom in tudi v prihodnje želijo izvajati javne službe s pomočjo podeljevanja koncesij. Možnosti nadaljnjega raziskovanja tega področja so predvsem v smeri analize mnenja uporabnikov storitev in/ali civilne družbe, ki so glede na mednarodne raziskave pomembni akterji sprožitve procesa remunicipalizacije.

Polona Kukovec

Polona Kukovec

Ali je koncesionar uradna oseba?

Avtorica obravnava vprašanje, ali koncesionar odgovarja za kazniva dejanja, ki jih lahko izvršijo le uradne osebe v smislu 4. točke prvega odstavka 99. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Predstavi sodno prakso v zvezi z uradno osebo in uradnim dejanjem ter naravo koncesije in mehanizem podelitve javnega pooblastila. Izpostavi problematiko razmejevanja strokovnih od oblastvenih nalog pri nepravih uradnih osebah in kot bistveno za odgovor na postavljeno vprašanje napoti na vsebino koncesije. Ker opravljanje javne službe ne zahteva nujno podelitve javnega pooblastila, je pri presoji, ali koncesionar izvaja oblastveno funkcijo državne uprave v pomoč osredotočanje na vprašanja pristojnosti, vnaprej predpisanega postopka izvajanja nalog ter izdajanja uradnih listin.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window