Navigacija
Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 1 - 2, letnik 2020

Javna uprava

Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.

Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Rajko Pirnat
as. Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in as. Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Andraž Teršek

Andraž Teršek

Največji in nujni izzivi slovenske javne uprave in držav članic EU po pandemiji 2020

V času uradne pandemije, ko so veljali izredni ukrepi in splošna omejitev gibanja, se je hitro pojavilo vprašanje, v kakšen svet bomo vstopili po uradnem koncu pandemije? Ali bomo po pandemiji (ki je bila dokaj hitro javno označena kot »le prvi val«) »prebujeni« ali nemara »še bolj zasanjani«? Kot posamezniki, nacije in globalna družba. Okrepil se je problem strahu. Ta ni samo socialni (družbeni) problem, je tudi pravna kategorija. Ljudje pa imamo tudi temeljno človekovo pravico do »zaščite pred strahom.« Absolutne kratkoročne prednostne naloge javne uprave v Sloveniji in v vseh državah članicah EU bodo morale biti osredinjene na skrb, da strah in tesnoba ne postaneta novi epidemiji. Okrepljena in izboljšana bo morala biti skrb za učinkovitost in kakovost sistema javnega zdravstva. Vključno s skrbjo za duševno zdravje in za preprečevanje samomorov, skrb za dobrobit in blaginjo najstarejših in neozdravljivo bolnih ljudi, invalidov (na splošno in delavcev-invalidov), skrb za otroke, prav posebej otroke s posebnimi potrebami in skrb za obsežno, razvejano in kakovostno paliativno nego. Potrebna je tudi spremenjena in izboljšana pravna politika glede sistema vzgoje, izobraževanja, znanstvenega raziskovanja in zaposlovanja. Skupna prizadevanja za uresničevanje teh prednostnih nalog naj se odrazijo kot aktivno prizadevanje za nudenje strokovne, idejne in operativne pomoči javni upravi za lažje, boljše, hitrejše, učinkovitejše in kakovostno uresničevanje teh ciljev kot prednostnih nalog: ne le kot kritika javne uprave. Navsezadnje je treba paziti, da temeljnih človekovih pravic in svoboščin ne štejemo za samoumevne. Kaj hitro se lahko zgodi, da se bo nenadoma treba vnovič »boriti« za zaščito njihovih minimalnih standardov. Na primer glede pravice do zasebnosti in svobode gibanja.

Katja Štemberger

Katja Štemberger

Pogodba kot alternativa upravnemu aktu v slovenskem in primerjalnem pravu

Upravne pogodbe kot posebni institut javnega prava poznajo že številne evropske države, tudi Slovenija, kjer pa je ta institut sprejet le na ravni teorije in sodne prakse, ne pa tudi na zakonski ravni. Primerjalnopravno lahko upravne pogodbe nastopajo ob upravnem aktu in pomenijo zgolj način njegove izvršitve ali pa so alternativa njegovi izdaji. Obe kategoriji pogodb sta prisotni tudi v slovenskem pravu, pri čemer se prispevek osredinja na upravne pogodbe, ki nadomeščajo enostransko in oblastveno odločanje uprave. Te lahko najdemo zlasti na področju urejanja prostora. Nekatere od njih so analizirane v tem prispevku.

Petra Ferk, Boštjan Ferk

Petra Ferk, Boštjan Ferk

Pojem, vsebina in normativna ureditev upravljanja javne infrastrukture

Prispevek analizira razvoj in normativno ureditev upravljanja z javno infrastrukturo, ki je v Sloveniji urejena (vedno bolj) razdrobljeno in nesistematično. Ker je pravna ureditev nesistematična, se v pravna razmerja pogosto vsiljujejo rešitve prek računovodske obravnave javne infrastrukture. Avtorja v prvem delu prispevka prikažeta razvoj upravljanja javne infrastrukture z računovodskega vidika in njegov vpliv na pravna razmerja. Analiziran je tudi sam pojem in pomen družbene in gospodarske javne infrastrukture. V drugem delu prispevka sta analizirana pojem in vsebina upravljanja javne infrastrukture (material scope) ter posebnosti oz. problematika ureditve upravljanja javne infrastrukture v javnem podjetju in pri koncesijskem modelu (personal scope). Prispevek se sklene s pozivom po bolj jasnem in preglednem normativnem okviru, ki bo zagotavljal ustrezno pravno varnost vsem deležnikom vključenim v upravljanje z javno infrastrukturo.

Nana Weber

Nana Weber

Primeri iz zasebnega življenja javnega uslužbenca, ki utegnejo vplivati na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi

Prispevek obravnava odgovornost za kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ko se te kršitve nanašajo na zasebnost in zasebno življenje javnih uslužbencev in delavcev, pri čemer so predstavljene razlike glede obravnave teh dveh kategorij delavcev. Pri tem je poseben poudarek namenjen vsem primerom, ko so te kršitve povzročile bodisi redno bodisi izredno odpoved delovnega razmerja. Poudarjen je pomislek, ali je različna obravnava teh dveh kategorij delavcev v veljavni ureditvi vedno tudi dejansko upravičena. Nadalje je podrobneje predstavljen pregled področne sodne prakse glede zasebnih ravnanj javnih uslužbencev in delavcev, ko gre za zlorabo bolniškega staleža, prisotnost alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc na delovnem mestu ter storitve kaznivih dejanj ali prekrškov. Predstavljen je tudi pomen kršitev etičnih kodeksov, ki bi lahko imele za različne profile javnih uslužbencev različne posledice.

Jure Dragan, Andraž Teršek

Jure Dragan, Andraž Teršek

Ustavnopravna analiza omejitve ustavnih pravic v času pandemije 2020

Tik pred začetkom pandemije koronavirusa COVID-19 leta 2020 je odstopila dotedanja vlada in se vzpostavila nova vlada. Soočila se je z neprecedenčnim izzivom in odgovornostjo. Delovati in ukrepati je bilo treba hitro, odločno in odgovorno. Vlada se je z izzivom in težavam v prvi fazi soočila tako, da je na temelju Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) sprejela Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin. V Sloveniji niso bile uradno razglašene izredne razmere, katerih razglasitev sicer ureja in dopušča Ustava RS. Uveljavljeno je bilo »izjemno stanje«, ki pa je ustvarilo dejanske življenjske razmere, ki so de facto pomenile izredno stanje. Avtorja poudarjata in analizirata ustavnost zadevnega Odloka ter ustavnost omejitev ustavnih pravic in svoboščin s tem Odlokom. Postavita se v zamišljeno vlogo hipotetičnih pobudnikov za ustavnosodno presojo tega Odloka. Sistematično in zaporedno nizata možne in zelo verjetno argumente, s katerimi bi se lahko ali pa se dejansko je izpodbijala ustavnost Odloka ter omejitev ustavnih pravic in svoboščin s tem Odlokom. Analiza je bila napisana, preden je Ustavno sodišče odločilo o ustavnosti Odloka, zoper katerega je bilo, po javno znanih informacijah, vloženih več kot šestdeset pobud za njegovo ustavnosodno presojo. Njuna analiza ima predvsem akademski in ustavnopravno teoretični namen in pomen. Avtorja predvsem analitično natančno in argumentirano odstirata nastala ustavnopravna vprašanja, ne da bi pri tem neposredno in kategorično zavzela stališče o ustavnosti in zakonitosti Odloka in drugih ravnanj Vlade RS v času pandemije; to prepuščata Ustavnemu sodišču.

Danila Slovnik Vraneš, Polonca Kovač

Danila Slovnik Vraneš, Polonca Kovač

Pravno urejanje in njegovo (ne)izvrševanje glede plovbe po celinskih vodah – študija primera Savskega bazena

Pravno urejanje in sovpadajoča institucionalna podpora izvrševanja predpisov ter nadzor plovbe po celinskih vodah je v Sloveniji podcenjena problematika. To še zlasti velja za Savski bazen, tako glede na pomen Save skozi čas in danes ter v primerjavi s Hrvaško. Članek obravnava analizo področnih predpisov in delovanja institucij, ki naj bi skrbele za njihovo izvrševanje na tem področju. Pri tem naj bi se upoštevalo hkrati skrb za gospodarski razvoj in varstvo okolja. Prvenstveno vlogo ima institucionalno Mednarodna komisija za Savski bazen, ki od leta 2005 deluje kot mednarodna organizacija na temelju Okvirnega sporazuma med štirimi državami pogodbenicami. Savska komisija je pristojna za sprejemanje odločitev na področju plovbe ter sprejemanje priporočil na vseh preostalih področjih, ki zadevajo upravljanja voda. Analiza delovanja te komisije pokaže, da je formalni okvir za njeno delo, vključno s predpisi o plovbi na celinskih vodah in splošne zakonodaje o vodah pri nas ustrezen, vendar se potenciali ne izrabljajo glede na primerljivo Hrvaško zaradi pomanjkanja strateških prednostnih nalog in premajhne povezanosti med različnimi organi. Težave so razvidne tudi na področju nadzora nad celinsko plovbo, kjer se pojavi tudi razkorak med cilji in delovanje države in občin. Vse to vodi v razdrobljeno obravnavo tematike. Zato se sklepno predlaga sistemski pristop.

Boštjan Koritnik

Boštjan Koritnik

ZDPS z delno novim vodstvom

Novi predsednik Zveze društev pravnikov Slovenije je profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miha Juhart. Podpredsednik ostaja Franci Gerbec, generalni sekretar pa Boštjan Koritnik. Novi zakladnik je namesto nedavno preminule Vide Šibenik Branka Neffat, naziv častni predsednik pa je prejel dr. Lojze Ude, ki je zvezo vodil 16 let.

Franci Gerbec

Franci Gerbec

In memoriam: Vida Šibenik (1944–2020)

Besedilo je nekrolog ob smrti Vide Šibenik (1944–2020), dolgoletne direktorice GV Založbe d. o. o. in organizatorke Dnevov slovenskih pravnikov ter funkcionarke v različnih pravniških društvih.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window