Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.
Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Rajko Pirnat
as. Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in as. Boštjan Koritnik
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Luka Mišić
Socialnopravna vročica slovenskega zakonodajalca: o obmejnih in starejših delavcih ter o predlogu (proti)socialne kapice
Besedilo kritično obravnava nedavne spremembe in predloge sprememb slovenskega socialnega prava in način njihovega sprejema. Te obsegajo spremembo Zakona o urejanju trga dela, spremembo Zakona o delovnih razmerjih, predlog Zakona o debirokratizaciji in odsotnost spremembe Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Prva sprememba v neskladju z načelom enake obravnave in v nasprotju s pravom EU izboljšuje položaj v Sloveniji prebivajočih obmejnih delavcev glede denarnega nadomestila za brezposelnost. Druga sprememba v nasprotju z načelom enake obravnave in v nasprotju z medna- rodnim pravom uvaja nov odpovedni razlog za starejše delavce, ki so izpolnili pogoje za starostno upokojitev. Zakon o debirokratizaciji sistemsko neprimerno in v neskladju z načelom vertikalne solidarnosti uvaja omejeno osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost, tako imenovano socialno kapico, slovenski zakonodajalec pa je s spremembo Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, zahtevano zaradi prenosa Direktive (EU) 2018/957, že v skoraj enoletni zamudi. Nedavne zakonodajne aktivnosti jasno kažejo na posebno interesno usmerjenost normodajalca, vlade kot osrednje predlagateljice in Državnega zbora, in pod vprašaj postavljajo sistemsko skladen in dolgoročni razvoj in ne razkroj slovenskega socialnega prava.
Matej Babšek
Kodifikacija (splošnega) upravnega postopka kot mehanizem dobrega upravljanja: primerjava ureditev v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem
Čeprav se v slovenski ureditvi upravni postopek osredotoča le na izdajo konkretnih in posamičnih upravnih aktov in s tem pomeni predvsem procesno orodje posameznikom za zaščito njihovih pravic v razmerju do oblasti, je zaradi konvergenčnih procesov njegovo vlogo in s tem kodifikacijo prek ZUP v družbenih, torej tudi upravnih sistemih, treba razumeti širše, v kontekstu dobrega upravljanja. Članek z namenom ovrednotenja veljavne kodifikacije upravnega postopka v Sloveniji primerja njegove temeljne funkcije v kontekstu dobrega upravljanja z ureditvama v sosednjih državah, tj. v Avstriji in na Hrvaškem. Rezultati kažejo, da je slovenska kodifikacija upravnega postopka kot mehanizma pravne države in s tem varstva človekovih pravic in garancij strank v postopku, ustrezna. Pomanjkljiva pa je kot orodje širšega javnega upravljanja v upravnih procesih, ki sledijo integralni celoti načel dobrega upravljanja in s tem povezanim učinkovitim izvrševanjem javnih politik. Slovenska kodifikacija tako ne izrabi potenciala biti mehanizem reform in modernizacije javne uprave v smeri sodobnih uprav.
Luka Vavken
Dvojni kvazi erga omnes učinek uporabe instituta exceptio illegalis
Exceptio illegalis pomeni pooblastilo sodiščem, da pri svojem odločanju presodijo skladnost podzakonskega predpisa z ustavo in zakonom in v primeru ugotovljenega neskladja odklonijo njegovo uporabo pri presoji v sodnem sporu. Če torej sodišče ugotovi, da je splošni podzakonski akt nezakonit ali neustaven, ga ne more uporabiti kot temelj svoje presoje v konkretni zadevi, zato spregleda njegov obstoj. Exceptio illegalis praviloma velja samo za sodišča, ne pa tudi za upravne organe, ki lahko spregledajo podzakonski akt le izjemoma, ob upoštevanju restriktivno določenih pogojev. Sodišče zakonitosti presoje podzakonskega akta pred ustavnim sodiščem ne more zahtevati, razen če bi zaradi njegove neuporabe nastala neustavna pravna praznina. Exceptio illegalis je ultima ratio. Uporabiti ga je mogoče šele tedaj, ko podzakonskega predpisa ni mogoče razlagati ne le ustavno, temveč tudi zakonsko skladno. Splošno razširjeno stališče, da ima exceptio illegalis učinek le v konkretnem primeru, je ustrezno le v strogo formalnem smislu. V resnici pa njegova uporaba ustvarja »dvojni kvazi erga omnes učinek«. Exceptio illegalis ni le institut upravnega, temveč čedalje bolj tudi kaznovalnega, konkretno prekrškovnega prava. K temu precej pripomorejo zaradi epidemije nalezljive bolezni spremenjene družbene razmere, v katerih izvršilna oblast čedalje več prepovedi in zapovedi nalaga naslovnikom s podzakonskimi predpisi.
Mojca Bartol Lesar
Varstvo pravic davčnih zavezancev za DDV v Listini EU o temeljnih pravicah
Listina EU o temeljnih pravicah je od leta 2009 del primarnega prava EU. Določbe Listine se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije. Avtorica pokaže, da Listina učinkuje tudi na področju davka na dodano vrednost (DDV), saj države članice pri izvajanju obdavčevanja z DDV izvršujejo pravo Unije, zato je za davčne zavezance upoštevno tudi varstvo pravic iz Listine. Na področju DDV morajo davčne uprave, sodišča in davčni zavezanci upoštevati in poznati materialnopravne določbe Direktive o DDV ter s tem povezano sodno prakso Sodišča EU, pa tudi domača materialnopravna ter postopkovna pravila in sodno prakso. Vse to je kompleksno in zato za udeležence v postopku zelo zahtevno, kar odpira široko polje morebitnih kršitev temeljnih pravic davčnih zavezancev. Avtorica na podlagi pregledane sodne prakse Sodišča EU ugotavlja, da so sodbe s področja DDV v povezavi z Listino redke, in pokaže, da določbe Listine niso relevantne le na materialnopravnem, temveč tudi prekrškovnem in kazenskem področju v zvezi z DDV, čeprav slednji področji ne pomenita izvajanja prava EU.
Vasilka Sancin, Brina Žitnik
Mednarodna odgovornost držav za posege v tuje investicije v času izrednih razmer za zaščito javnega zdravja
Avtorici obravnavata pravne institute, ki jih ponujata mednarodno investicijsko pravo in splošno mednarodno običajno pravo državam, ki bi želele v postopkih mednarodnih investicijskih arbitraž dokazati zakonitost ukrepov, ki so jih sprejele v času izrednih razmer. Hkrati ponujata aktualno analizo uporabljivosti omenjenih institutov v situaciji, v kateri imajo državni ukrepi, s katerimi se država spopada s pandemijo covid-19, škodljive posledice za investitorja. Pri tem ugotavljata, da so države v svojem pravnem utemeljevanju precej omejene. Mednarodni investicijski sporazumi vsebujejo dva instituta, ki sta jim na voljo v času izrednih razmer, to so splošne izjeme in določbe o nadomestilu za izgube, skladno z mednarodnim običajnim pravom pa se lahko sklicujejo na okoliščine, ki izključujejo protipravnost (na primer na nujo, stisko in višjo silo), vendar je uspeh pri tem precej negotov. Mednarodna arbitražna praksa na področju tujih investicij, ki je doslej obravnavala omenjene institute, je razmeroma neusklajena, pomanjkanje jasnih smernic glede dopustnega ravnanja držav v času izrednih razmer pa se odraža v nestabilnosti pravnega okolja.
Marjan Turk
Prizadevanja za usklajeno uporabo radijskega spektra na obmejnih območjih z Italijansko republiko
Republika Slovenija se na obmejnih območjih z Italijansko republiko sooča z radijskimi motnjami, ki so posledica mednarodno neusklajene uporabe radijskega spektra v sosednji državi, ki izhaja iz 80. let 20. stoletja. Uradni organi Italijanske republike radijskim postajam enostransko dovoljujejo uporabo FM frekvenc, ki so bile z mednarodnimi sporazumi dodeljene Republiki Sloveniji. Problematiko rešujemo na bilateralni in multilateralni ravni na relaciji med Republiko Slovenijo, Italijansko republiko, Evropsko komisijo in Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU). Skladno s podanimi pridržki na pravila ITU smo nacionalno zakonodajo prilagodili z možnostjo ukrepanja za zaščito slovenskih interesov, če katera od sosednjih držav ne spoštuje svojih mednarodnih obveznosti, izhajajočih iz članstva v ITU. Republika Slovenija tako izvaja tehnične ukrepe močnejšega oddajanja radijskih signalov, s čimer je izboljšan sprejem radijskih programov na obmejnih območjih v pogojih radijskega motenja iz sosednje države. Interes po nemoteni uporabi radijskega spektra ščitimo s pravdanjem na domačih in italijanskih sodiščih. Možnost izboljšanja stanja FM dela radijskega spektra je v delnem prehodu na digitalno oddajanje radijskih programov po tehnologiji DAB+.
Dean Zagorac
Sto let PF Univerze v Ljubljani: slavnostna akademija in okrogla miza predsednikov dveh najvišjih evropskih sodišč
Ob 100. obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je bila organizirana slavnostna akademija PF, ki je potekala 27. maja 2021 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Vodja programskega in organizacijskega odbora slavnostne akademije je bila prof. dr. Katja Škrubej. S slavnostno akademijo je bila sklenjena serija dogodkov v počastitev stoletnice, ki se je začela že oktobra 2018 z odkritjem obeležja v glavni fakultetni avli v spomin na oblikovanje prve slovenske vlade, Narodne vlade SHS v Ljubljani. Isti dan je Mednarodni forum PF pod vodstvom profesorja dr. Janeza Kranjca organiziral okroglo mizo Izzivi in perspektive najvišjih evropskih sodišč, ki sta se je udeležila predsednik Sodišča Evropske unije profesor Koen Lenaerts in predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice profesor Robert Spano. Vodila pa sta jo londonska odvetnica Shaheed Fatima QC in profesor na NYU Joseph H. H. Weiler. Okrogla miza je potekala videokonferenčno.