Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.
Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Rajko Pirnat
as. Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in as. Boštjan Koritnik
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Boštjan Koritnik
Pošta – strateška, skoraj kritična infrastruktura, toda spremembe so nujne
V zadnjih letih kljub tehnološkemu napredku in spremenjenim navadam prebivalstva ni bilo ne drastičnega zmanjševanja števila poslovalnic ne upada kakovosti poštnih storitev. Poleg vpliva sindikatov v Pošti Slovenije kot nacionalnem poštnem operaterju je zapiranje poštnih poslovalnic za lokalno in državno oblast velika bolečina, ki se skoraj gotovo (če do nje pride) pokaže tudi na volitvah. Je pa treba poudariti, da so poštne poslovalnice najgosteje posejana mreža neposrednega stika države z državljani. Predlog racionalizacije poslovanja Pošte Slovenije zato ne bi smel iti v smeri zmanjševanja števila poštnih poslovalnic, temveč v smeri dodatnih možnosti izrabe te infrastrukture, ki se je vzpostavljala 50 let. Izjemen primer je italijanski nacionalni poštni operater Poste Italiane, na katerega je država »prenesla« več upravnih storitev. Bi pa bila za kaj takega pri nas potrebna predvsem politična volja, morebiti potrebne zakonske spremembe bi že sledile. Žal se je namreč relevantna zakonodaja za področje poštnih storitev pretežno sprejemala v nekih drugih časih. Lahko bi rekli, da je bil poštni sektor reguliran v analogni dobi, ko je bil poudarek celotne storitve na pošiljki, prevzemnik pa je bil zgolj na koncu. Toda danes smo v digitalnem svetu, dela pa se torej še vedno po zakonodaji iz leta 2009.
Aleksij Mužina, Žiga Rejc
Novi Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV)
Avgusta 2024 je bil javno objavljen osnutek predloga zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (ZGJSPVN). Šlo je že za tretji »krog« priprave predloga zakona v zadnjih letih, ki je imel najprej ambicijo poleg implementacije določb 70.a člena Ustave RS poseči na celotno področje gospodarskih javnih služb varstva okolja, pri čemer pa se je materija zadnjega osnutka (ZGJSPVN) nanašala pravzaprav le še na dobavo pitne vode ter na odvajanje in čiščenje meteornih in odpadnih voda. Na podlagi danega osnutka je bil nato v decembru vložen predlog zakona. Ta pa je bil v bistveno nespremenjeni obliki nato pod novim imenom Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (ZOPVOOV) sprejet v marcu 2025. Avtorja menita, da so številne določbe novega ZOPVOOV nasprotne nekaterim temeljnim pravnim pravilom in načelom pravne ureditve področja prava gospodarskih javnih služb oziroma prava varstva okolja. Nekatere določbe zakona pa postavljajo pod vprašaj tudi prihodnje zagotavljanje ekonomske vzdržnosti z vidika vzdrževanja javne infrastrukture ter pogojev za stabilno poslovanje izvajalcev javnih služb.
Nejc Urankar, Senko Pličanič
Gradnja predora in pravna opredelitev pridobljenega naravno prisotnega materiala
Podzemni prostor se vse pogosteje obravnava kot rešitev za pomanjkanje prostora in za premagovanje naravnih ovir, pri tem pa nastajajo večje količine pridobljenega naravno prisotnega materiala. Ker je ta večinoma sestavljen iz mineralnih sestavin, se odpirajo številne priložnosti za zmanjševanje skupnega vpliva rabe naravnih virov in izboljšanje njene učinkovitosti. Njegova pravna opredelitev je bistvena podlaga, ki v nadaljevanju oblikuje celoten okvir pravnih posledic za imetnika. Pravno ga lahko opredelimo vsaj na štiri temeljne načine: kot mineralno surovino, stranski proizvod, odpadek ali pa kot sekundarno surovino, ki je po končanju predelave prenehala biti odpadek. V razmerju med temi pojmi prihaja do nekaterih konceptualnih nejasnosti. Prispevek pojasnjuje te pravne opredelitve ter obravnava osrednje težave in nekatera odprta pravna vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z njimi. Avtorja zatrjujeta, da ukrepi na področju ravnanja z odpadki doslej niso zadovoljivo pripomogli k doseganju postavljenih ciljev, kot so najmanj 70-odstotna priprava za ponovno uporabo, recikliranje in snovna uporaba gradbenih odpadkov ter odpadkov pri rušenju objektov glede na maso. Hkrati menita, da bi se lahko to spremenilo, če bi pojasnili nekatere nejasnosti ter oblikovali merila za stranske proizvode in prenehanje statusa odpadka za predelane odpadke mineralnega izvora.
Boštjan Koritnik
Večje odstopanje v številu volivcev med volilnimi enotami je kršitev enakosti volilne pravice (Vsaj) 65 občin nima izbire: spremembe so nujne
Ministrstvo za javno upravo (MJU) je ob pripravi sprememb Zakona o lokalnih volitvah v letu 2023 analiziralo spoštovanje načela splošne in enake volilne pravice pri določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta. Pregledalo je vse občine, ki volijo občinski svet v več kot eni volilni enoti, na podlagi te analize pa je v 65 občinah, med drugim tudi v Sv. Trojici, ugotovilo, da so odstopanja od temeljne zahteve, ki izhaja iz načela enakosti volilne pravice in izrecne zahteve prvega odstavka 20. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) bistvene in lahko pomenijo kršitev tako 20. člena ZLV kot tudi poseg v enakost volilne pravice. Poenostavljeno zapisano: ugotovilo je, da je odstopanje med številom volivcev med volilnimi enotami za več kot 10 odstotkov navzgor ali navzdol, zato je občinam ministrstvo zapovedalo, da bodo morale bodisi spremeniti meje volilnih enot bodisi število volilnih enot ali pa število članov občinskega sveta. Rok za to je bil določen na pomlad 2025, sicer je MJU opozorilo, da bo presojo ustavnosti omenjenih odlokov prepustilo Ustavnemu sodišču. V lokalnih okoljih, kjer se vedno bije oster boj res za prav vsakega posameznega volivca, je kakršnakoli sprememba narejena s tresočo roko, predvsem pa so volivci spremembam po naravi stvari manj naklonjeni; hitrim pa sploh. V občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah je razporeditev tako volivcev kot tudi prebivalcev med naselji taka, da se zdi edino smiselno vseh sedem volilnih enot združiti v eno.
Maruša T. Veber
Odziv Sveta Evrope in Evropske unije na situacijo v Ukrajini s poudarkom na zagotovitvi reparacij za nastalo škodo, povzročeno z agresijo
Več kot tri leta po začetku ruske agresije v Ukrajini sta vse bolj v ospredju vprašanji odgovornosti ter plačila reparacij za škodo in obnovo Ukrajine, pri čemer imata pomembno vlogo zlasti dve regionalni mednarodni organizaciji: Svet Evrope in Evropska unija (EU). Svet Evrope vodi prizadevanja za vzpostavitev različnih mehanizmov za ugotavljanje odgovornosti Rusije in plačila reparacij. Vzpostavljen je bil Register škode, ki jo je povzročila agresija Ruske federacije proti Ukrajini, v nastajanju pa je tudi Komisija za odškodnine. Vendar pa ključno vprašanje še vedno ni bilo obravnavano. Ni namreč jasno, kdo bo zagotovil sredstva za plačilo odškodnin, ki bi lahko bile dodeljene posameznikom v okviru teh postopkov. EU se je na situacijo v Ukrajini odzvala s sprejemom obsežnih omejevalnih ukrepov, pri čemer bi pomembno vlogo pri plačilu reparacij lahko imelo premoženje Centralne banke Rusije, ki je trenutno zamrznjeno v evropskem prostoru. EU namreč preučuje možnost zasega in prenosa premoženja Ukrajini z namenom zagotovitve reparacij za škodo, nastalo z agresijo. Poleg tega je bila na ravni EU sprejeta nova zakonodaja, ki kršitev omejevalnih ukrepov EU opredeljuje kot kaznivo dejanje in med drugim v okviru kazenskih postopkov omogoča zaseg zasebnega premoženja in prenos tako zaseženega premoženja Ukrajini. Obveznost Rusije zagotoviti reparacije za škodo, ki jo s svojimi protipravnimi ravnanji povzroča Ukrajini, mednarodnopravno ni sporna, vendar pa sproža zaseg tako zasebnega kot tudi državnega premoženja z namenom plačila reparacij številne pravne dileme, ki so predstavljene v prispevku.
Rebeka Reven
Položaj dolžnika v izvršilnih in podobnih postopkih: zgodovinski pregled od prvih civilizacij do srednjega veka
Avtorica obravnava položaj dolžnika v izvršilnih in podobnih postopkih od prvih civilizacij do srednjega veka. Preučuje ureditve v Babilonu, antični Grčiji, starem Rimu in srednjem veku, s poudarkom na postopnem omejevanju samopomoči upnika ter posledičnem razvoju izvršilnih postopkov. Prav tako analizira, kako so v posameznih obdobjih razumeli pojem premoženje dolžnika, kar je bistveno vplivalo na pojav ujetništva oziroma zasužnjevanja dolžnikov. Iz obravnavanih obdobij izhajajo trije pomembnejši mejniki razumevanja premoženja dolžnika: (1.) upnik ima pravico do dolžnikove osebe, kar v praksi pomeni, da je lahko dolžnika ubil, zasužnji ali prodal; (2.) upnik ima pravico poseči po celotnem premoženju dolžnika ter (3.) upnik ima pravico do tega, da se dolžniku zaseže in proda posamezno premoženje, on pa se iz tega poplača.
Matevž Bedič
Slovar evropske pravne terminologije
Pravna terminologija je izrazito živ pojav, ki je ob spremembah v teoriji, praksi in na pravodajni ravni nenehno podvržena razvoju. Ob vpetosti v mednarodni in evropski pravni prostor to velja še toliko bolj. Potrebo po rednem negovanju pravnega jezika je prepoznala tudi skupina raziskovalnega programa P5-0217 »Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem«, ki je v sodelovanju z ZRC-SAZU v začetku študijskega leta 2024/25 objavila prvo različico spletnega naraščajočega Slovarja evropske pravne terminologije. Slovar prenaša evropsko pravno izrazje v slovenski strokovni jezik. Osredotoča se predvsem na pravno terminologijo Evropske unije, ki jo z naborom ustaljene angleške pravne terminologije pomembno dopolnjuje. Slovar evropske pravne terminologije je po svoji naravi naraščajoči slovar, kar pomeni, da bo raziskovalna skupina redoma dodajala novo pravno izrazje, s pomočjo uporabniške izkušnje pa bo že objavljene slovarske sestavke po potrebi tudi spreminjala in dopolnjevala.