Navigacija
Najdi Napredno iskanjeIskalnik po sodni praksi
Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 3 - 4, letnik 2018

Javna uprava

Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.

Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Bojan Bugarič
Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Damijan Florjančič

Damijan Florjančič

Sto let slovenskega vrhovnega sodstva: od 14. novembra 1918 do 14. novembra 2018

Prispevek se začenja z obdobjem po prvi svetovni vojni, ko so na ozemlju nek- danjega Avstro-Ogrskega cesarstva nastale nove državne entitete in vzpostav- ljale svoje lastne državne strukture. Tako je tudi nova država Slovencev, Hrva- tov in Srbov (SHS) morala poskrbeti za delovanje sodnega sistema kot enega od temeljev organiziranosti državne oblasti. Prva demokratično oblikovana slovenska vlada, Narodna vlada SHS, je zato 14. novembra 1918 sprejela po- seben akt, s katerim je Višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani podelila položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča. S tem je bila začeta pot slovenskega vrhov- nega sodstva, ki je peljala skozi ne vedno mirne čase Kraljevine Jugoslavije, druge svetovne vojne in SFR Jugoslavije do osamosvojitve Slovenije leta 1991, ko je Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko šele v polni meri začelo izvr- ševati vse pristojnosti, ki pripadajo najvišjemu sodišču v državi. V nadaljevanju se avtor zaustavi ob dosežkih (vrhovnega) sodstva v zadnjih desetletjih in se dotakne nekaterih poglavitnih nalog, ki sodstvo opredeljujejo danes, in tistih, ki ga čakajo v prihodnosti. Pri tem je in ostaja osnovno vodilo v delovanju sod- stva zagotavljanje načel pravne države, kar je neločljivo povezano z načelom neodvisnosti sodstva kot enega od treh vej oblasti.

Nežka Dekleva

Nežka Dekleva

Pomen glavne obravnave pri odločanju v upravnem sporu polne jurisdikcije

Upravni spor predstavlja neodvisen nadzor sodne veje oblasti nad upravno- pravnim delovanjem, v okviru katerega sodišče presoja zakonitost sprejetih odločitev uprave. Pri tem je pomembno, da lahko sodišče presoja ne le pravna, temveč tudi dejanska vprašanja, in da glede tega lahko samo ugotavlja dejstva in okoliščine, izvaja in ocenjuje dokaze ter samo odloči o posameznikovi pra- vici, obveznosti ali pravni koristi. Tako je prav pooblastilo sodišča za odločanje v sporu polne jurisdikcije pomembno za zagotavljanje polnega sodnega nad- zora nad upravo, varstva posameznikovega pravnega položaja pred oblastnim delovanjem izvršilne (upravne) veje oblasti in nenazadnje učinkovitega reše- vanja upravnih zadev. Prispevek obravnava upravni spor polne jurisdikcije gle- de na pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za tak način odločanja. V tem okviru je poudarjeno še odločanje v upravnem sporu po opravljeni glavni obravnavi, v primerjavi s sprejemanjem odločitev na seji. Pri tem se avtorica osredotoča na izvedbo glavne obravnave in na njen pomen pri uporabi reformatoričnega pooblastila v upravnem sporu.

Doc. dr. Iztok Rakar

Doc. dr. Iztok Rakar

Determinante in funkcije postopka oblikovanja podzakonskih predpisov

Pomen podzakonskih predpisov raste tako v kvantitativnem kot tudi v kva- litativnem smislu, zato se logično odpira vprašanje postopka njihovega obli- kovanja. Avtor se v prispevku omejuje na dva sklopa vprašanj v zvezi s tem postopkom, in sicer na determinante in funkcije postopka oblikovanja podza- konskih predpisov. Ugotavlja, da je kot glavne determinante procesnega pra- va podzakonskih predpisov mogoče šteti temeljna ustavna načela in temelj- ne človekove pravice ter posebnosti področja reguliranja, kot dopolnilne pa vplive drugih pravnih redov in pričakovanja javnosti glede načina upravljanja javnih zadev. Ugotavlja tudi, da so funkcije postopka oblikovanja podzakon- skih predpisov mnogovrstne, kompleksne, med seboj odvisne in nasprotujoče si, kar pomeni, da morajo konkretna procesna pravila pogosto izravnati več med seboj nasprotujočih funkcij. Vse funkcije niso enako pomembne v vseh postopkih oblikovanja podzakonskih predpisov, saj so ti heterogena skupina pravnih aktov, kar otežuje enotno pravno ureditev. Za vsako od v tem prispev- ku obravnavanih funkcij je mogoče najti ustavnopravno podlago, kar pa še ne pomeni, da so vse te funkcije ustavnopravna zahteva in da je mogoče iz vseh izpeljati konkretne procesne zahteve.

Doc. dr. Mitja Horvat

Doc. dr. Mitja Horvat

Potenciali za povečanje učinkovitosti državne uprave

Čedalje večja kompleksnost in zelo hitro spreminjajoče se globalno okolje zahtevata od državne uprave vse večjo učinkovitost, ki naj zagotovi trajnostni razvoj ter ugodne pogoje za razvoj konkurenčnega gospodarstva, kar vse naj na koncu pripomore k povečanju blaginje prebivalstva. Skladno s temeljnimi vrednotami in načeli delovanje državne uprave vodi do učinkovitosti njene- ga delovanja, s čimer se gradita zadovoljstvo ter zaupanje vanjo. V prispevku avtor predstavlja možnosti, ki jih za povečanje učinkovitosti državne uprave ponujajo sodelovalni procesi, spremljanje upravnih procesov ter razkrivanje in izločanje nesprejemljivih ravnanj. Pozitivno usmerjeni procesi in graditev jav- ne integritete v odprti ter prožni državni upravi so pogoji, v katerih lahko pride do izraza potencial človeških virov. Ta je ena od najpomembnejših možnosti za večjo učinkovitost državne uprave in s tem večje zadovoljstvo uporabnikov njenih storitev ter zaupanje vanjo.

Ema Grbić in Iztok Rakar

Ema Grbić in Iztok Rakar

Dostopnost objektov v javni rabi za gibalno ovirane osebe – primer mestne občine Kranj

Slovenija je država z bogato kulturno dediščino in razmeroma visokim de- ležem gibalno oviranih oseb. Namen prispevka je oceniti dostopnost javno dostopnih objektov za gibalno ovirane osebe na vzorcu devetih objektov v Mestni občini Kranj. Rezultati empirične analize kažejo številne ovire pri do- stopnosti in neizvajanje priporočil, ki so bila dana v mednarodnem projektu. Avtorja predlagata rešitve, ki bi izboljšale razmere na tem področju tako pri obnovi obstoječih objektov kot tudi pri gradnji novih objektov.

Aleksij Mužina

Aleksij Mužina

Pogled na koncept predloga zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP-1)

Glede na ureditev javno-zasebnega partnerstva v direktivah, ki sta jih Evrop- ski parlament in Svet EU sprejela z namenom ureditve področja javnega naro- čanja, podeljevanja koncesij in varovanja temeljnih načel delovanja Evropske unije, je najlažje zagovarjati stališče taksativnosti, po katerem je po ratione temporis veljavnih Direktivah 2014/23/EU, 2014/24/EU in 2014/25/EU dobava blaga, izvedba storitev ali gradenj javna pogodba, ki je bodisi javno naročilo bodisi javna koncesija. Pravo EU tako tretje poti ne pozna, kar ne pomeni nuj- no, da nekaterih upravnih pogodb, ki s pravom EU niso regulirane, nacionalni zakonodajalec ne bi smel urediti, vendar se mora zavedati, da nacionalni zako- nodajni poseg ne sme posegati v dvojnost javnega naročila in koncesije. Pred- log zakona o javno-zasebnem partnerstvu je primerljiv s pristopom k pripravi istoimenskega zakona iz januarja 2005, katerega začasnost in konceptualnost se je pozneje sprevrgla v obsežen organizacijsko-procesni predpis.

Mateja Jemec Tomazin

Mateja Jemec Tomazin

Pravni terminološki slovar – izziv za danes in jutri

Slovenska pravna terminologija ima med vsemi terminologijami slovenskega jezika najdaljšo tradicijo sistematičnega urejanja in prizadevanja za ustrezen prikaz v slovarskem priročniku. Pravni terminološki slovar ponuja sistematič- ni prikaz sodobnega slovenskega pravnega sistema, dopolnjujejo pa ga naj- pomembnejši pojmi mednarodnega prava in prava EU ter izbor relevantnih primerjalnopravnih terminov. Slovar je namenjen pravnim strokovnjakom, s pridom pa ga lahko uporabijo tudi drugi, ki pri svojem delu naletijo na pravne termine.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.

MOJ TFL

TFL VSEBINE - TAX

TFL VSEBINE - FIN

TFL VSEBINE - LEX

TFL MEDIJI

TFL OBVEŠČANJE

O TFL

 
x Dialog title
dialog window