Javna uprava | Tax-Fin-Lex

Janez Kranjc

Kaj lahko voznik motornega vozila stori za boljši zrak?

Avtor obravnava problem izpustov strupenih snovi in trdih delcev v ozračje. Posebej izpostavlja vprašanje puščanja motorjev v prostem teku, ko vozilo stoji. Čeprav Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) tako ravnanje prepoveduje, to ne vpliva na prakso. Avtor predlaga, da bi pristojni voznike, ki puščajo motorje v prostem teku, dosledno opozarjali in šele, če to ne bi zaleglo, tudi kaznovali. Hkrati predlaga, da bi morali sprožiti obsežno akcijo, s katero bi skušali voznike okoljsko ozavestiti in bi jih spodbujali k odgovornemu ravnanju. Avtor podpira načrtno prizadevanje za varčno in okolju prijazno vožnjo, saj ugašanje motorja, ko avto stoji, ne bo rešilo problema zastrupljanja ozračja. Pri vsem skupaj bi se morali predvsem zavedati, da vsak liter šteje. Še zlasti liter, ki zgori po nepotrebnem in brez koristi. Pomeni le strošek in nesmiselno poslabševanje zraka, ki ga dihamo.

Iztok Rakar, Daša Tičar, Jože Benčina

Medobčinsko sodelovanje – predlog slovenske tipologije

Občine so v zadnjem času pod nenehnim pritiskom kompleksnih in hitro spreminjajočih se izzivov. Eno od orodij za zagotovitev ustreznega obsega in kakovosti lokalnih javnih dobrin in storitev je medobčinsko sodelovanje. Gre za raznolik, dinamičen in kompleksen pojav, ki ima v Evropi dolgo tradicijo. Vse navedeno ima posledice tudi na področju raziskovanja. Kompleksnost opazovanja empiričnega pojava lahko zmanjšamo z oblikovanjem tipologij, ki z razvrščanjem oblik v skupine oziroma tipe na podlagi skupnih lastnosti omogočajo sistematičnost raziskovanja. Čeprav v literaturi obstaja več tipologij, ugotavljamo, da nobena ne ustreza povsem slovenskemu kontekstu. Glede na to smo oblikovali tipologijo medobčinskega sodelovanja, prilagojeno slovenskemu kontekstu, s čimer smo obogatili nabor primerov v literaturi in omogočili sistematično opazovanje pojava v danem okolju ter posredovanje ugotovitev raziskovanja deležnikom na razumljiv način. Hkrati smo opredelili tudi postopek nenehnega izboljševanja tipologije, ki temelji na cikličnem zaporedju oblikovanja idej in rešitev na osnovi teoretskih izhodišč, usklajevanja z zakonodajo in preverjanja ustreznosti z zbiranjem in empirično analizo podatkov.

Jan Krajnik

Test čezmejnega interesa:gordijski vozel uporabe prava EU na področju javnega naročanja in koncesij

Ker je želel evropski zakonodajalec s posegi na področje upravnega prava zajeti tiste oddaje javnih naročil in podelitve koncesij, ki vplivajo na notranji trg, je v direktivah s področja javnega naročanja in koncesij jasno zamejil področje uporabe. Tako je nastala razmeroma preprosta shema: če javno naročilo oziroma koncesija spada na področje uporabe direktive, se uporabi pravo Evropske unije (EU), v nasprotnem primeru pa se uporabi nacionalno pravo. V to shemo je poseglo Sodišče EU in odločilo, da se za javna naročila in koncesije, ki izpadejo s področja uporabe direktiv, vendar imajo gotov čezmejni interes, kljub temu uporabljajo temeljna pravila in splošna načela Pogodbe o delovanju EU. S tem je Sodišče EU vzpostavilo tako imenovani test čezmejnega interesa, vendar mu ga v skoraj dvajset letih še ni uspelo povsem opredeliti. Avtor podrobno analizira vzpostavitev in uporabo testa čezmejnega interesa v sodni praksi Sodišča EU ter opozarja na številne nejasnosti in dileme, ki lahko nastanejo ob njegovi uporabi. Sklepno oblikuje tudi sistematičen test presoje skladnosti postopka oddaje javnega naročila oziroma podelitve koncesije z zahtevami primarnega prava EU.

Katja Štemberger Brizani

Dobrobit živali v postopkih javnega naročanja

Članek obravnava pravne možnosti in izzive pri vključevanju dobrobiti živali v postopke javnega naročanja kot del trajnostnega razvoja. Avtorica analizira slovensko zakonodajo, zlasti Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ter veljavne pravne okvire EU, ki dobrobit živali opredeljujejo kot pomemben okoljski vidik. Dobrobit živali je pravni standard, ki ga je mogoče vključiti v javna naročila skozi tehnične specifikacije, razloge za izključitev, pogoje za sodelovanje, merila za izbiro ponudb in pogodbena določila. Vendar se zaradi pomanjkanja jasnejše zakonodaje in smernic, strokovne usposobljenosti naročnikov in ponudnikov ter stroškovnih vidikov tako naročanje v praksi še ni široko uveljavilo. Avtorica zato predlaga nekatere ukrepe, ki lahko spodbudijo širše upoštevanje dobrobiti živali tudi v postopkih javnega naročanja.

Anže Mediževec

Maroko, Evropska unija in Zahodna Sahara: dekolonizacija pred Sodiščem EU

Danes po svetu še vedno obstaja nemalo (post-)kolonialnih narodov in nesamoupravnih ozemelj, ki še niso imeli priložnosti izvršiti pravice do samoodločbe, ki jim pripada po mednarodnem pravu. Posledice kolonializma in nedokončana dekolonizacija so tako še vedno izziv za mednarodno skupnost. Nekatere zgodbe dekolonizacije uživajo več pozornosti kot druge, o nekaterih se sploh ne razpravlja, na primer o zgodbi Zahodne Papue na otoku Nova Gvineja. Avtor obravnava primer Zahodne Sahare in avtohtonega prebivalstva tega ozemlja – ljudstva Sahrawi, ki že desetletja čaka na priložnost za samoodločbo. V večini Zahodne Sahare namreč vse od leta 1975 oblast izvaja Maroko, ki jasno izraža namero aneksirati še večji del tega ozemlja kot doslej. S primerom Za- hodne Sahare se je ukvarjalo tudi Sodišče EU v svoji sodni praksi. Nedavno, 4. oktobra 2024, je Sodišče EU odločilo, da je ljudstvo Sahrawi edini nosilec pravice do samoodločbe na tem ozemlju, zunanje delovanje EU v razmerju do Maroka in Zahodne Sahare pa mora to upoštevati, če želi EU ravnati v skladu z mednarodnim pravom, ki jo zavezuje. Avtor analizira omenjeno sodbo z vidika načina, kako Sodišče EU razlaga pravico narodov do samoodločbe v primeru Zahodne Sahare in ugotavlja, ali partikularna situacija na območju Zahodne Sahare vpliva na razlogovanje Sodišča EU.

Maja Kalin

Pravni izzivi svobode izražanja v pluralistični družbi Primer tekmovanja Moot Court Helga Pedersen 2024

Prispevek analizira pravne in družbene vidike primera, ki je bil obravnavan na tekmovanju Helga Pedersen Moot Court Competition 2024 s področja evropskega prava človekovih pravic. Ključno vprašanje je bilo, ali omejitev svobode izražanja kontroverznega »vplivneža« Davida Borga s strani univerze v državi Zemland krši 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Povabljen je bil predavati o temah, kot so podnebne spremembe in feminizem, vendar je univerza zaradi protestov njegova predavanja odpovedala. Analiza se osredotoča na pravico do svobode izražanja v demokratični družbi, pri čemer poudarja pomen pluralizma, meje sovražnega govora ter vpliv posegov države na javno razpravo. Prispevek obravnava relevantne pravne kriterije in njihovo uporabo v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice.

Franja Mojca Škof

Prilagajanje na vodo in hipoterapija za predšolske otroke s posebnimi potrebami – nasmeh v vrtcu je najlepši

Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je strokovna podlaga za delo v (javnih) vrtcih. Njegov cilj je večje upoštevanje človekovih in otrokovih pravic, različnosti in drugačnosti otrok. V javni vrtec so vključeni tudi predšolski otroci s posebnimi potrebami. Ti otroci so vključeni v oddelke vrtca, v katerih se izvaja prilagojen program, ali pa so integrirani v redne oddelke z dodatno strokov- no pomočjo. V Vrtcu Vodmat imajo dva oddelka, v katerih se izvaja prilagojeni program za otroke s posebnimi potrebami. V prvem so otroci z motnjami avtističnega spektra, v drugem pa otroci z drugimi razvojnimi primanjkljaji. V vrtcu so iskali aktivnosti za podporo otrokom in tudi strokovnim delavcem v razvojnih oddelkih, predvsem aktivnosti za krepitev motivacije za pričakovano vedenje, spodbujanje učenja veščin komunikacije in socialne interakcije. V šolskem letu 2023/2024 so v vrtcu skupaj z Lions klubom Omnia Ljubljana oblikovali prvi projekt za otroke oddelkov, v katerih se izvaja prilagojeni program. V okviru programa so izvedli deset srečanj prilagajanja na vodo po metodi Halliwick v bazenu Fakultete za šport v Ljubljani in deset obiskov hipoterapije na ranču Orle. Rezultati so izjemni.

Eneja Drobež

Spolno kazensko pravo: od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti

Spolno kazensko pravo je posebno področje kazenskega prava. Odraža temelje vsakokratne družbene ureditve in odnos med različnimi družbenimi skupinami z vidika spola in spolne usmerjenosti. Ker po vsebini močno posega v intimna razmerja med posamezniki – represivno jih varuje, pa tudi omejuje – je zelo čustveno nabito. Vse to zagotavlja predstavnikom pravosodja (sodnikom, tožilcem, odvetnikom), raziskovalcem, pedagogom ter študentom, ki se s tem področjem ukvarjajo, še dodaten izziv. Monografija Spolno kazensko pravo: od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti, ki je izšla pri založbi Uradni list, je izjemno znanstveno delo, ki te izzive izvrstno obravnava in bo zato strokovnjakom pri delu v veliko pomoč, zanimiva pa je tudi za druge pravnike in laike. Ta monografija ne prinaša zgolj teoretičnega pregleda, temveč skozi analitični pristop ponuja tudi praktične rešitve za obravnavo ključnih vprašanj spolnosti v pravnem kontekstu.

Boštjan Koritnik

Volilna skupščina Zveze društev pravnikov Slovenije

Zadnji delovni dan novembra je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala volilna skupščina Zveze društev pravnikov Slovenije (ZDPS). Začela se je z nagovorom aktualnega predsednika ZDPS dr. Mihe Juharta, nadaljevala pa s ključnim delom vsake skupščine, tj. preverbo sklepčnosti. V skladu s statutom je morala biti prisotna več kot polovica članov, ZDPS pa ima trenutno 24 aktivnih članov – društev pravnikov, tako splošnih kot tudi »specializiranih«. Prisotnih je bilo 14 od možnih 24 delegatov, s čimer je bila ugotovljena sklepčnost skupščine. Volitve so bile tako uspešno izvedene, novi-stari predsednik je dr. Miha Juhart, za novo podpredsednico je bila imenovana Branka Neffat, novi-stari generalni sekretar je Boštjan Koritnik, za novega zakladnika je bil imeno- van mag. Uroš Škufca, za nova člana izvršilnega odbora Velibor Dujaković in dr. Vesna Bergant Rakočević (poleg že tudi prej Bojane Kmetec Rošic, dr. Petre Ferk, Ajasa Midžana, Jerneja Kuzmiča in Aleksandra Cmoka), nadzorni odbor pa ostaja v enaki zasedbi.

Boštjan Koritnik

Volilna skupščina Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije

S 15. decembrom 2024 je po štirih letih delovanja mandat potekel vodstvu druge od dveh pravniških zvez, tj. Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije (ZDGPS), v začetku decembra pa je v skladu s tem potekala njena volilna skupščina. Na lastno željo sta se z vodilnih mest poslovila predsednica dr. Etelka Korpič Horvat in podpredsednika dr. Darja Senčur Peček in Franci Gerbec, skupščina pa je na ta dva položaja izvolila profesorico s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Vesno Rijavec za predsednico, Branko Neffat vnovič, Klemna Drnovška in dr. Tomaža Keresteša pa na novo za podpredsednike ZDGPS. Maja Ekart ostaja glavni tajnik ZDGPS, Boštjan Koritnik pa blagajnik. Najbolj spremenjen pa je bil nadzorni odbor: namesto dr. Marijana Kocbeka, Branke Štanc in mag. Domna Bizjaka so novi nadzorniki dr. Darja Senčur Peček kot predsednica ter Maja Mihelič in Srečko Berk kot člana nadzornega odbora.

Boštjan Koritnik

Izjemno uspešna Pandina dobrodelna dražba – 14.060 evrov za Pediatrično kliniko

Društvo študentov prava Ljubljana (Pravna Panda) je sredi decembra 2024 praznovalo svojo desetletnico, osrednji del praznovanja – poleg velike torte – pa je bil v znamenju dobrodelnosti. Na Ljubljanskem gradu so namreč – skupaj z Litteralis, Inštitutom za ustavno pravo in Društvom za športno pravo – organizirali dobrodelno dražbo, tudi z neposrednim prenosom prek družabnega omrežja Facebook, zbrana sredstva pa so namenili kliničnemu oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Ta skrbi za novorojenčke, stare do 30 dni, že v naprej pa se je vodstvo klinike odločilo, da bo zbrana sredstva porabilo za nakup infuzijskih črpalk, ki jih otroci nujno potrebujejo za aplikacijo zdravil in terapij. Na dražbi so zbrali kar 14.060 evrov, kar več kot zadošča za načrtovani nakup šestih takih črpalk.

Javna uprava - številka 3 - 4, letnik 2024