Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.
Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Rajko Pirnat
as. Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in as. Boštjan Koritnik
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Saša Zagorc
(Nekateri) izzivi prava in pravne fakultete v sodobnem svetu
Besedilo je nekoliko spremenjen nagovor dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Saše Zagorca na tradicionalnem novoletnem sprejemu Pravne fakultete v Ljubljani 16. decembra 2022. V prispevku se avtor kratko loti treh izzivov, s katerimi se bomo po njegovem mnenju v prihodnje poudarjeno soočali: vloge prava ob razrastu umetne inteligence, šibkejše percepcije prava v družbi in prilagajanja pravnega študija novi realnosti. Med drugim se avtor zavzema za humanizacijo umetne inteligence, skupna prizadevanja pravnikov pa morajo voditi k nenehnemu tankočutnemu iskanju ravnotežja med postopkovno pravičnostjo in učinkovitostjo upravljanja. Ob tem poziva, da se naredi študij prava še bolj perspektiven, vlogo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani pa vidi pri tem v Sloveniji kot ključno.
Daša Tičar, Iztok Rakar
Analiza zakonodajnih postopkov v obdobju 2017–2020
Zakonodajni postopek je osrednji del zakonodajnega procesa, ki ga tvorijo vsa opravila, usmerjena v pripravljanje in pisanje zakonskega predloga ter sprejemanje in izvrševanje zakona. V sodobnih demokratičnih državah veliko večino predlogov zakonov oblikuje izvršilna veja oblasti, znotraj katere imata ključno vlogo vlada in ožja javna uprava, torej ministrstva in vladne službe. V prispevku se avtorja omejujeta na vlogo Evropske komisije, ki v zadnjih letih sistematično spremlja značilnosti javnih uprav držav članic in njihovih reform oziroma modernizacijskih procesov ter si prizadeva bolje razumeti vlogo, ki jo na področju izboljšanja delovanja javnih uprav držav članic ima podpora EU. Okvir te aktivnosti je projekt EUPACK (European Public Administration Country Knowledge), ki poteka od leta 2016 dalje. Avtorja ugotavljata, da število sprejetih zakonov iz leta v leto niha. V vseh analiziranih letih kot predlagatelj sprejetih zakonov prevladuje Vlada RS, prav tako pa je manj kot polovica zakonov sprejetih po rednem zakonodajnem postopku.
Nada Čibej
(U)pravni značaj pisnega strokovnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva
Izdaja pisnega strokovnega navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, dodatnega pisnega strokovnega navodila, strokovno-tehničnega navodila kot dela pisnih strokovnih navodil je zakonska obveznost arhiva. Z navodili so določene obveznosti zavezancev, ki v primeru neizpolnjevanja podležejo sankcijam (globam). Pravne narave pisnih strokovnih navodil pa niti zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih niti zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje podatke o zdravljenju pacienta, ne določa. Ostaja odprto vprašanje, ali so pisna strokovna navodila materialno dejanje kot ga razume stroka, splošni predpis, kot ga razume Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, upravna pogodba ali konkreten upravni akt. Poleg tega moramo navodilo, ki ga izda pristojni arhiv, obravnavati tudi v luči enega od meril za vrednotenje arhivskega gradiva, ki ga določa zakon, in sicer »potrebe za trajno pravno varstvo za doseganje pravic oseb«. V prispevku sta primerjalno zgodovinskopravno obdelani vloga in razvoj pisnega strokovnega navodila ter s sistematično metodološko razlago zahteve zakonodajalca, ki kažejo na to, da ima pisno strokovno navodilo elemente konkretnega upravnega akta.
Maruša Pozvek
Obveznost vstopa v sistem DDV na področju povezanih oseb
Finančna uprava Republike Slovenije je v Strateških usmeritvah in prioritetah inšpektoratov oziroma inšpekcij napovedala, da bo v letu 2022 pomemben del nadzora usmerila na identifikacijo zavezancev za DDV, ki se niso identificirani za DDV, pa bi se glede na obseg in vrsto dejavnosti morali, med katere spadajo tudi povezane osebe. Posledično je začel pozivati povezane osebe, naj se na podlagi določbe petega odstavka 94. člena ZDDV-1 registrirajo za DDV. V tej konkretni zadevi je sporen predvsem (ne)obstoj pravne podlage za tako ravnanje. Področje povezanih oseb je stičišče med neposrednimi davki (dohodnino in davkom od dohodka pravnih oseb) in posrednim davkom (DDV). Opredelitev povezanih oseb je namreč za namene DDV pomembna v primeru seštevanja obdavčljivega prometa povezanih oseb v povezavi z obvezno identifikacijo davčnih zavezancev za DDV.
Zvjezdana Simić
Kakšno obremenitev pomeni zaščita žvižgačev za subjekte v javnem in zasebnem sektorju?
Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri) oziroma »žvižgačev«, ki bo v slovenski pravni red prenesel Direktivo o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (Direktiva 2019/1937), bo kmalu več zavezancem naložil podobne izzive, ki smo jim že od leta 2018 priča pri varstvu osebnih podatkov. Glede na to, da je predlog ZZPri novembra precej prepričljivo prestal splošno razpravo (tj. prvo javno branje zakona) na plenarni seji Državnega zbora, avtorica v predstavi, kaj se nam obeta ob uveljavitvi tega zakona – če ne bo ločene tretje obravnave in veta Državnega sveta, bo to že v prvi polovici februarja 2023. Poudarek prispevka je na zavezanih subjektih in njihovi nalogi vzpostaviti poti za notranjo prijavo že v 90 dneh od uveljavitve zakona.
Boštjan Koritnik
Spremembe ZUP terjale tudi nadgradnjo uspešnega komentarja
Leta 2020 so v založbi Uradni list Republike Slovenije skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani izdali komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), urednikov prof. dr. Polonce Kovač in dr. Erika Kerševana. Komentar, ki je izšel v dveh zvezkih, je doživel velik uspeh pri uporabnikih, saj so pri njem sodelovali vrhunski slovenski strokovnjaki, s sprejetjem Zakona o debirokratizaciji (ZDeb), ki je posegel tudi v materijo ZUP, pa je nastopil razlog za nadgradnjo komentarja. Septembra 2022 so tako založnika in avtorji kompletu dodali še tretji zvezek, v njem pa avtorji obravnavajo spremembe, ki jih je zakonodajalec uveljavil od prve izdaje do konca junija 2022, ob upoštevanju pomembne sodne prakse, sprejete v tem času. Tretjo knjigo komentarja so javnosti predstavili na okrogli mizi sredi septembra.