Javna uprava je revija Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti. Zbirka obsega arhiv od leta 2015 dalje. Izidejo 4 številke letno.
Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Rajko Pirnat
as. Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in as. Boštjan Koritnik
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Grega Rudolf, Polonca Kovač
Zasebnost in varstvo osebnih podatkov: razmerja med koncepti, pravicami in nosilci v Sloveniji in EU
Zasebnost in varstvo osebnih podatkov z vidika normativno-teoretične opredelitve in še zlasti doslednega izvrševanja predpisov v praksi tako v Sloveniji kot tudi Evropski uniji predstavljata pomembne vidike demokratične oblasti in stremljenja k dobri upravi. Toda doktrinarna razmerja niti med zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov niti med pravicami zasebnosti in transparentnosti neredko niso jasna. Prispevek je namenjen definiranju teh konceptov, povezanih pravic in deležnikov, s kombinacijo analize teorije in raziskav, sistemskih predpisov in upravnosodne prakse. Raziskava temelji na izhodišču, da so jasni predpisi ter iz njih izhajajoč domet in postopek uveljavljanja pravic nujen pogoj za učinkovito izvrševanje ciljev normiranja in tako realizacije teh načel. Zato se preverja hipotezi, da zasebnost in varstvo osebnih podatkov v normah in praksi nista enotno opredeljena ter da se zato upravnosodna praksa bolj posveča tehtanju bolj oprijemljivim pravicam glede varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Rezultati analiz kažejo, da se koncepta zasebnosti in varstva osebnih podatkov včasih razume vzporedno, čeprav z določenim presekom, toda varstvo osebnih podatkov pretežno pomeni (le) podmnožico širšega koncepta oziroma pravic(e) zasebnosti, kot izhaja iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in slovenske zakonodaje ter naše in evropske sodne prakse. Zato se tudi v praksi Informacijskega pooblaščenca in slovenskih sodišč bolj ukvarja z razmerjem med varstvom osebnih podatkov in informacijami javnega značaja kot zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov. Za sistemsko dobro upravo in izgradnjo demokratične oblasti tako tehtanje le od primera do primera ni optimalno, zato bi bilo treba v prihodnje več pozornosti nameniti konceptualnemu razvoju zasebnosti, v teoriji in praksi.
Žiga Rejc
Smernice za odmerjanje finančnih popravkov sredstev EU
Avtor v domači pravni literaturi prvič obravnava tematiko smernic za odmerjanje finančnih popravkov. V prvem delu analizira njihovo pravno naravo in temeljne razsežnosti njihove uporabe. Drugi del članka pa je namenjen kritični vsebinski obravnavi dosedanje domače prakse instančnih sodišč v zvezi z obravnavanim problemom (ne)obstoja pravne uporabe za uporabo smernic (Komisije) za odmerjanje finančnih popravkov v razmerjih med Republiko Slovenijo (kot državo članico) in posameznimi upravičenci do sofinanciranja. Avtor ugotavlja, da zadevne smernice niso predpis. Zato bi bile za razmerja med posamezno državo članico in upravičencem do sofinanciranja neposredno pravno relevantne le, če bi njihovo uporabo predpisoval ustrezen nacionalni predpis ali pa bi bilo to z upravičencem do sofinanciranja pogodbeno dogovorjeno.
Janez Pate
Pot zakonodajnega akta z vidika predsedstva Sveta Evropske unije
Avtor predstavi pot zakonodajnega akta, v tem primeru predloga Uredbe o evropskem upravljanju podatkov, z vidika predsedstva Sveta Evropske unije in opiše svojo izkušnjo med opravljanjem nalog atašeja na stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju v obdobju predsedovanja Slovenije Svetu EU v letu 2021. Avtor opredeli pojme, kaj pomeni predsedovati Svetu EU in kaj so naloge predsedstva, osemnajst in šestmesečni program predsedovanja, predstavi delovanje Stalnega predstavništva Slovenije pri EU, pojasni, kaj so Coreper, delovne skupine in pristojni nacionalni organ, ter ob tem opiše delo ekipe, katere član je, ki je pristojna za področje digitalnih dosjejev v okviru delovne skupine za telekomunikacije in informacijsko družbo. Nadaljuje z opisom rednega zakonodajnega postopka na predlogu uredbe, ki se je uspešno končal z dogovorom z Evropskim parlamentom o končni vsebini akta in ki je ključen za razvoj evropskega podatkovnega gospodarstva. Avtor še pojasni, kako so aktualne razmere pandemije covida-19 vplivale na opravljanje njihovega dela med predsedovanjem in sklene s poudarkom na pomembnosti digitalnih orodij, storitev in vsega, kar je povezano z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Iztok Rakar
Zgodovina števila in obsega občin na območju nekdanje Jugoslavije
V prispevku je prikazan razvoj teritorialnega obsega občin na območju nekdanje Jugoslavije v obdobju od konca 19. stoletja do danes. Avtor prikaže zgodovinski okvir, v katerem je nastala Jugoslavija in pojasni razloge za drastično zmanjšanje števila občin v petdesetih letih 20. stoletja. Ugotavlja, da je bil razvoj po razpadu SFRJ različen. Nekatere države so teritorialno strukturo močno razdrobile, druge so jo ohranile skoraj nespremenjeno, tretje pa so šle po vmesni poti. Razlogi za tak razvoj so različni, za nadaljnje raziskovanje pa ostaja na voljo nekaj vprašanj, na primer ali je mogoče teritorialne spremembe po razpadu SFRJ povezati z »vstajenjem« predvojnih sistemov lokalne samouprave ali ne in vprašanje, kakšen je vpliv monitoringa Evropske listine lokalne samouprave na število in obseg občin na tem območju.
Marko Šljivić
Zmanjševanje potrošnje plastičnih vrečk
Plastične vrečke so eden najbolj priljubljenih proizvodov na svetu, vendar njihova neodgovorna potrošnja povzroča številne posledice. V ta namen je bila v Evropski uniji sprejeta Direktiva št. 2015/720 glede zmanjševanja potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki smo jo v Sloveniji s spremembo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ter Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže vnesli v naš notranji pravni red. Zmanjševanje potrošnje plastičnih vrečk je bil šele prvi korak na področju zmanjševanja potrošnje plastičnih proizvodov, saj je bila na podlagi Direktive (EU) 2019/904 o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje pred kratkim sprejeta Uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov, ki je po eni strani omejila dajanje nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg v Republiki Sloveniji po drugi pa je uvedla obvezno označevanje nekaterih drugih plastičnih proizvodov.