Navigacija
Pošljite povpraševanje
Portal TFL

Javna uprava - številka 1 - 2, letnik 2016

Javna uprava
Znanstveno-strokovna revija
Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
prof. dr. Bojan Bugarič
Boštjan Koritnik
prof. dr. Bojan Bugarič, doc. dr. Mitja Horvat, doc. dr. Erik Kerševan, prof. dr. Rajko Pirnat, prof. dr. Senko Pličanič, prof. dr. Gorazd Trpin, prof. dr. Grega Virant in Boštjan Koritnik

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
dr. Senko Pličanič

dr. Senko Pličanič

Sreča, trajnostni razvoj in pravo

Avtor v članku analizira glavne razloge za neuspešnost pri uresničevanju trajnostnega razvoja. Ugotavlja, da je glavni razlog za neuspeh pri uresničitvi trajnostnega razvoja v preveliki in enostranski usmerjenosti zahodne civilizacije v materialno. Ugotavlja tudi, da je za tem še globlji razlog. To je človekova želja »biti srečen«. Meni, da se nismo dovolj zavedali, da je pot do sreče povezana zlasti z duhovno rastjo, ne le materialno. Po njegovem mnenju naša »obsedenost« z materialnim izvira iz prepričanja, da je to pot k sreči. Zaradi takšnega prepričanja smo tudi tako agresivni do okolja in do so-ljudi. Za naše življenje pa je bistvena ljubezen. Do nje lahko pridemo le, če gojimo tudi duhovno plat našega bivanja. Avtor je zato prepričan, da moramo v naša življenja spet vrniti duhovno plat. In za to »uporabiti« tudi državo in pravo. Da bi lahko uresničili trajnostni razvoj, po avtorjevem mnenju potrebujemo sodobno »trajnostno državo« in »trajnostno pravo«.

mag. Njives Prelog

mag. Njives Prelog

Uporaba pravil javnega naročanja v primeru sodelovanja med javnimi organi

Naročniki si pri izvajanju svojih nalog velikokrat pomagajo, kar v praksi pogosto dviguje vprašanje, ali je potrebno za takšno sodelovanje uporabiti pravila javnega naročanja. Horizontalno sodelovanje naročnikov je nastalo na podlagi nacionalnih zakonodaj posameznih držav članic, ki osebam javnega prava omogočajo, da posamezne naloge iz svoje pristojnosti izvajajo skupaj, brez ustanavljanja ločenih pravnih subjektov in brez uporabe pravil javnega naročanja. Na drugi strani obstajajo tudi druge oblike sodelovanja naročnikov, za katere pa velja, da je uporaba pravil javnega naročanja odvisna predvsem od vsebine kot pa od oblike takšnega razmerja.

mag. Teja Golobič in dr. Rajko Pirnat

mag. Teja Golobič in dr. Rajko Pirnat

Pravna ureditev oskrbe z vodo

V članku je obravnavana ureditev oskrbe z vodo, pri čemer je glavni poudarek na ureditvi v pravu Evropske unije, ki ne vključuje sektorske zakonodaje za to področje, poleg tega države članice same določajo lastninskopravno ureditev. Analizirane so glavne karakteristike vodnega sektorja, to so lokalna narava oskrbe s pitno vodo, položaj naravnega monopola, neelastično povpraševanje in močan javni interes, ki je prisoten zaradi esencialnega pomena vode. Ugotovljeno je, da obstajajo razlike med vodnim in drugimi infrastrukturnimi sektorji, vendar pa je, tudi v primeru, da glede sektorske liberalizacije vodni ne sledi drugim, mogoče v obravnavanem sektorju uvesti več konkurence in več transparentnosti. V članku je s sodno prakso podkrepljena analiza uporabe konkurenčnega prava Evropske unije za primer opredelitve dejavnosti kot storitve splošnega gospodarskega interesa. Z evropsko državljansko pobudo »Right2water« je bil ob predlogu Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb izražen močan odpor splošne javnosti do zasebnih izvajalcev, izrecen zapis pravice do pitne vode v nacionalni ustavi pa je zaenkrat moč najti le v peščici držav po svetu. Predstavljeni so tudi izsledki vodilnih študij participacije zasebnega kapitala v zadevnem sektorju, ki kažejo na neobstoj enoznačnega odgovora o optimalnem modelu organiziranja oskrbe s pitno vodo.

mag. Mojca Kunšek, direktorica AJPES; članica Nacionalnega sveta za plačila pri Banki Slovenije

mag. Mojca Kunšek, direktorica AJPES; članica Nacionalnega sveta za plačila pri Banki Slovenije

Z AJPES in pravo informacijo do dobrih odločitev

Poslanstvo AJPES je zbirati podatke o poslovnih subjektih in njihovem poslovanju na uporabniku prijazen način, s ciljem zagotavljanja transparentnosti poslovnega okolja in povečevanja pravne varnosti. Čeprav je institucija AJPES večini deležnikov poznana, pa le malokdo ve, da preko portala AJPES vsak lahko preveri poslovnega partnerja, in sicer ne le z vpogledom v računovodske izkaze, temveč tudi v njegovo plačilno sposobnost, preveri statusne spremembe in zastavljene premičnine. Pri tem predstavlja pomemben segment stalen in preprost dostop do podatkov, tako z vpogledi v registre in evidence, kot tudi z uporabnikom naravnanimi spletnimi servisi. Temeljna pravica državljana je pravica vedeti, zato se AJPES zavzema za čim boljšo informiranost vseh deležnikov, saj lahko uporaba podatkov ob pravem času bistveno zmanjša tako poslovna kot osebna tveganja pri različnih življenjskih korakih.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window