Marko Mehle
Akcijski načrt za zajezitev erozij davčnih osnov BEPS, v zvezi s katerimi je OECD oktobra 2015 izdal končna poročila, vključuje tudi posebne ukrepe proti davčnemu izogibanju. Strokovna javnost je bila v tem času še razdeljena in ni bilo malo nasprotnikov BEPS-a ter tudi skeptikov, ki so bili prepričani, da ukrepi ne bodo zaživeli. Vendar pa se je izkazalo, da je politična volja evropskih držav dovolj močna, saj je Svet EU-ja že v letu 2016 sprejel t. i. ATAD, tj. Direktivo o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Ta je bila v letu 2017 še spremenjena in dopolnjena z Direktivo o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (odslej ATAD). ATAD se nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb in tako v evropski pravni red uvaja pet ukrepov proti davčnemu izogibanju, in sicer splošno pravilo o preprečevanju davčnih zlorab, pravilo o nadzorovanih tujih družbah, omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti, izstopno obdavčitev ter pravilo za obravnavo hibridnih neskladij. Glede na zahtevo direktive po implementaciji v lokalni pravni red držav članic Slovenija sledi pravilom. Tako je bil v decembru 2017 v Državnem zboru sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v slovenski pravni red s 1. januarjem letošnjega leta za začetek uvaja dva izmed ukrepov ATAD-a, in sicer splošno pravilo o preprečevanju davčnih zlorab, t. i. GAAR, in pravilo o nadzorovanih tujih družbah, t. i. CFC Rule.
FURS bo tako na nivoju DDPO-ja po novem še bolj preverjal samo naravo transakcij davčnega zavezanca v smislu, da bo meril njihovo ekonomsko vrednost. Tako bo v okviru davčnih nadzorov z DDPO-jem obdavčil transakcije, za katere bo ugotovil, da je bil davčni prihranek izključni ali pretežni motiv za njihovo izvedbo.
