SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
V svetu, v katerem nas vsakodnevno preplavljajo efemerne informacije brez prave vsebinske vrednosti, hitri (in včasih zavajajoči) odgovori umetne inteligence ter nenehne, pogosto kaotične zakonodajne spremembe, se marsikdo vpraša, kakšna je sploh še vloga strokovne revije v letu 2026.
dr. Saša Prelič
Korporacijski vidiki določitve dneva obračuna združitve ali delitve in njegove premoženjsko-pravne posledice
Ena od osrednjih pravnih značilnosti združitev ali delitev gospodarskih družb je prenos pravic, obveznosti in pravnih razmerij prevzete ali prenosne družbe na nove ali prevzemne družbe. Ta prenos se opravi z univerzalnim pravnim nasledstvom, pravni učinki pa nastopijo z vpisom združitve ali delitve v sodni register. Za izvedbo združitve ali delitve mora prevzeta ali prenosna družba sestaviti zaključna poročila ter opredeliti dan obračuna združitve ali delitve ter s tem omogočiti potrebno bilančno kontinuiteto.
dr. Martin Čarni
Razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda
V prispevku obravnavamo razkrivanje informacij in dokumentacije v okviru skrbnega pregleda družbe z omejeno odgovornostjo s strani potencialnega kupca poslovnega deleža v tej družbi. Uvodoma so navedene pravne podlage za skrbni pravni pregled družbe, pri čemer kot običajno podlago za to štejemo pravico družbenika do informacij oziroma vpogleda v knjige in spise, to pa nato upoštevamo kot izhodišče za obravnavo nadaljnjih raziskovalnih vprašanj. Pri preučevanju skrbnega pregleda družbe raziščemo, ali ima družba obveznost razkritja informacij in dokumentacije ter pod katerimi pogoji in v kakšnem obsegu jo mora izpolniti. Prispevek se osredotoča na položaj družbe pri skrbnem pregledu, zlasti v zvezi z obveznostjo razkritja informacij in dokumentacije ter v zvezi z drugimi vprašanji, povezanimi s skrbnim pregledom družbe.
Mark Jo Moggi
Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje o trajnostnosti (2. del)
Po prvem delu prispevka o pravnih vidikih CSRD (SIR*IUS 1/25) se v pričujočem delu osredotočamo na pravno ureditev glavnih elementov obveznega poročanja o trajnostnosti. Uvodoma povzemamo bistvene točke zakonodajne reforme Omnibus I na ravni EU-ja, ki se je začela neposredno po objavi prvega dela prispevka in bo vplivala tudi na v tem prispevku obravnavane teme. V osrednjem delu pričujočega prispevka opravimo analizo zakonske ureditve poročila o trajnostnosti po noveli ZGD-1M, jo primerjamo z izvornimi normami CSRD, ob tem obravnavamo pravne in praktične dileme pri uporabi novih pravil ter na ustreznih mestih opozarjamo na pričakovane spremembe po Omnibusu I. S tem pristopom najprej analiziramo (a) predpisano vsebino poročila o trajnostnosti, kot izhaja iz enajstih odstavkov 70.c člena ZGD-1, vključno z osnovnimi potezami standardov poročanja o trajnostnosti ESRS, ter (b) zahteve v zvezi z evropsko enotno elektronsko obliko in digitalnim označevanjem poročila o trajnostnosti. Nadaljujemo z obravnavo (c) revizorjevega pregleda in dajanja zagotovila o zanesljivosti poročila o trajnostnosti ter (d) sprejetja in (e) objave letnih poročil zavezancev za poročanje o trajnostnosti. Sklepno pregledamo še (f) ureditev nadzora nad izvajanjem obravnavanih pravil in sankcije za njihovo kršitev.
Nina Kelemen
Od skladnosti k vrednosti: trajnostna razkritja, upravljanje in konkurenčnost
V letu 2026 velika podjetja vstopajo v drugo leto obveznega trajnostnega poročanja po CSRD-ju in ESRS-jih, pri čemer se težišče postopno premika od izpolnjevanja zahtev k bolj kakovostnim razkritjem in tesnejši povezavi trajnostnosti s strategijo. Ob tem se krepi pričakovanje deležnikov glede večje transparentnosti, pravočasnega prepoznavanja in obvladovanja tveganj ter odgovornega ravnanja, podprtega z dokazili. Trajnostno poročanje se posledično utrjuje kot standardiziran in primerljiv sistem, pri čemer evropsko načelo dvojne pomembnosti podjetja usmerja k celovitejšemu pogledu. V času večje geopolitične negotovosti se vse bolj uveljavlja t. i. trajnostnost 2.0 – pragmatičen pristop, ki temelji na odpornosti, jasnem lastništvu in odgovornostih, vitkih procesih, učinkovitem upravljanju podatkov in notranjih kontrolah ter komunikaciji z integriteto.
Nina Kravanja Novak
Revizor informacijskih sistemov – ključni akter pri trajnostnem poročanju
Trajnostno poročanje je postalo ključen element sodobnega korporativnega upravljanja, saj podjetja poleg finančnih informacij razkrivajo tudi vplive svojega poslovanja na okolje, družbo in upravljanje. Z uveljavitvijo evropske direktive CSRD in standardov ESRS so se povečale zahteve po zanesljivem, preverljivem in sledljivem poročanju o trajnostnosti. Ker se večina podatkov, uporabljenih v trajnostnih poročilih, zbira, obdeluje in shranjuje v informacijskih sistemih, je kakovost in integriteta teh podatkov neposredno odvisna od učinkovitosti in varnosti IT-okolja. V tem okviru ima revizor informacijskih sistemov ključno vlogo. Njegovo interdisciplinarno znanje s področja informacijske tehnologije, revizije in upravljanja tveganj omogoča podjetjem, da zagotovijo pravilnost, sledljivost in skladnost trajnostnih podatkov. Revizor informacijskih sistemov sodeluje pri načrtovanju, implementaciji in preverjanju informacijskih rešitev za zbiranje podatkov, ocenjuje notranje kontrole, svetuje pri zagotavljanju transparentnosti podatkovnih tokov ter preverja pravilnost metodologij in izračunov v avtomatiziranih sistemih. Njegova vloga je ključna tako v fazi priprave trajnostnih poročil kot tudi pri njihovi zunanji reviziji, pri kateri je revizorjev veščak. Z vključitvijo revizorja informacijskih sistemov podjetje poveča zaupanje deležnikov v točnost in popolnost razkritij, izboljša upravljanje tveganj in okrepi notranje kontrole. S tem postane revizor informacijskih sistemov nepogrešljiv člen pri vzpostavljanju zanesljivega, preglednega in skladnega sistema trajnostnega poročanja, ki podpira dolgoročno odgovorno in trajnostno poslovanje podjetja.
Jerneja Potočnik
Poznavanje poslovanja podjetja in kontrolnega okolja kot temelj kakovostne revizije
Kontrolno okolje je temelj celotnega sistema notranjih kontrol in pomembno oblikuje kulturo organizacije, odnos do tveganj ter učinkovitost vseh drugih kontrolnih mehanizmov. Za revizorja je razumevanje kontrolnega okolja ključno, saj neposredno vpliva na oceno tveganj pomembno napačnih navedb in tveganj pri kontroliranju ter s tem na obseg, naravo in časovni okvir revizijskih postopkov. Močno in dobro vzpostavljeno kontrolno okolje zmanjšuje verjetnost napak in prevar ter revizorju omogoča večje zanašanje na notranje kontrole, medtem ko šibko kontrolno okolje zahteva obsežnejše podrobnejše testiranje. Zato mora revizor oceniti elemente, kot so integriteta in etika vodstva, struktura odgovornosti, nadzorni organi, kadrovske politike in splošna organizacijska kultura. Razumevanje teh dejavnikov omogoča boljše načrtovanje revizije, učinkovitejšo presojo tveganj in zanesljivejše revizijske ugotovitve.
Damjan Ahčin
Tveganje prevare
Revidiranje tveganja prevare v računovodskih izkazih je gotovo eden izmed zahtevnejših in kompleksnejših postopkov revizije. Prevara v računovodskih izkazih se lahko izvede s prevarantskim računovodstvom ali poneverbo sredstev. Za prevaro v računovodskih izkazih pa morajo biti prisotni in medsebojno povezani trije ključni elementi: pritiski oziroma spodbude, priložnost in racionalizacija, ki skupaj tvorijo t. i. trikotnik prevare. Revidiranje tveganja prevare v računovodskih izkazih in revizorjevo odgovornost pri tem opredeljuje MRS 240 – Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov.
dr. Stanko Čokelc, dr. Vesna Štager
Gibanje cen revizijskih storitev
Namen preučevanja gibanja cen revizijskih storitev v Sloveniji je opozoriti strokovno javnost na podatek o gibanju cen revizijskih storitev v Evropi z vidika objavljenega kazalnika, ki se nanaša na delež revizijskih stroškov glede na prihodke naročnika revizije računovodskih izkazov. Po tem kazalniku je Slovenija med najcenejšimi evropskimi državami s kazalnikom 0,04 %. Nižji kazalnik (0,02 %) imata samo Romunija in Ukrajina, medtem ko je povprečni kazalnik v EU-ju 0,13 %. Cene revizijskih storitev v Sloveniji bi se morale bistveno zvišati, ker se povečuje revizijsko tveganje, med drugim tudi zaradi znižanja ravni znanja računovodskih delavcev, kar zahteva dodatne revizijske postopke (podaljšanje časa revidiranja). Agencija za javni nadzor nad revidiranjem naj za revizijske družbe spremlja tri kazalnike, ki opozarjajo na tveganje nekakovostno opravljene revizije, ter o tem obvešča revizijske družbe in javnost zaradi tveganja nadzora, in sicer: • razmerje med deležem revizijskih stroškov in prihodki naročnika revizije računovodskih izkazov; • povprečne prihodke iz revizije računovodskih izkazov na pooblaščenega revizorja; • odstotek cene revizije računovodskih izkazov v primerjavi z normativno ceno. Regulator, Ministrstvo za finance, Slovenski inštitut za revizijo in odgovorne osebe revizijskih družb naj se poglobijo v opisano problematiko in sprejmejo ukrepe, da Slovenija ne bo več med najcenejšimi evropskimi državami pri revizijskih storitvah ter da se zagotovi oziroma ohrani kakovost revidiranja. Ukrepanje je nujno predvsem zaradi nevarnosti gospodarske krize, ki bo lahko ponovno uničujoče vplivala na cene revizijskih storitev kot kriza leta 2008.