Navigacija
Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

SIR*IUS - številka 1, letnik 2020

SIR*IUS

SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.

Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar

Dr. Marjan Odar

Uvodnik

Prva letošnja številka. Spet smo v točki nič, na začetku. Pripravljeni za naslednji krog, naslednje leto. Kakšno bo? Kam bodo usmerjene naše misli in dejanja? Še mnogo podobnih vprašanj in odgovorov. Pa vendar, prihodnosti ni brez sedanjosti in preteklosti.

Mojca Bartol Lesar

Mojca Bartol Lesar

Davek na dodano vrednost pri prodaji poslovnih deležev

Prodaja oz. nakup podjetij je pomemben instrument za rast ali reorganizacijo podjetij v vseh fazah gospodarskega cikla. Na voljo sta dva glavna načina transakcij, in sicer prenos poslovnega deleža oz. delnic (share deal) in prenos poslovnih sredstev (asset deal). V prispevku so obravnavane DDV-jeve implikacije pri transakcijah "share deal". Direktiva o DDV-ju predvideva oprostitev, vendar sodna praksa Sodišča EU pokaže kompleksnejšo sliko. Te transakcije lahko predstavljajo neobdavčljiv ali obdavčljiv promet, v skladu s tem pa je pomemben vidik odbitka DDV-ja od transakcijskih stroškov in morebitne vključitve tega prometa v odbitni delež. Poseben izziv predstavlja odbitek DDV-ja pri t. i. holdinških družbah.

Mag. Joži Češnovar

Mag. Joži Češnovar

Obdavčitev naknadnih vplačil v luči sodne prakse in sprememb davčne zakonodaje

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je 22. 1. 2019 na javni obravnavi razglasilo sodbo, s katero je razsodilo o stališču Finančne uprave Republike Slovenije, po katerem se naknadna vplačila družbenika v kapital družbe niso vštevala v nabavno vrednost poslovnega deleža družbenika družbe z omejeno odgovornostjo. Posledica te davčne prakse je bilo obdavčevanje fizičnih oseb z davkom od dobička iz kapitala na del dosežene vrednosti, ki so jo realizirali ob odsvojitvi poslovnega deleža, ki pa ni bila ustvarjeni dobiček odsvojitelja, temveč povračilo njegovega vložka v kapital družbe. Vrhovno sodišče je z izhodiščnim argumentom, da je treba pri obdavčevanju z dohodnino izhajati iz dejansko ustvarjenega povečanja premoženja, to stališče zavrnilo. Sodba Vrhovnega sodišča je precedenčna in je spremenila davčno prakso Finančne uprave Republike Slovenije. Zaradi te sodbe je zakonodajalec z novelo Zakona o dohodnini (ZDoh-2V) dopolnil določbe v 6.2. in 6.3. poglavju Zakona o dohodnini. V prispevku analiziram razloge za odločitev Vrhovnega sodišča, predstavljam spremembe v zakonodaji ter dileme s tem v zvezi.

mag. Saša Jerman

mag. Saša Jerman

Davčna in računovodska obravnava amortizacije ter obresti iz najemov

Sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe sredstev iz najemnih pogodb ter obveznosti iz najema, so nove kategorije, ki bodo z amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, ter z odhodki iz obresti učinkovale tudi na poslovni izid in davčno osnovo. Vendar bodo učinki v celotni dobi najema popolnoma davčno nevtralni. Predmet novele ZDDPO-2R so zgolj stroški amortizacije, ki bodo nižji od sedanjih stroškov najemnin, medtem ko novela ne ureja posebnosti za davčno priznavanje odhodkov iz obresti iz obrestovanja obveznosti iz najema. Ključno vprašanje novele ZDDPO-2 je davčno priznavanje amortizacije: ali se davčno prizna amortizacija od sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, ali pa amortizacija sredstva, ki je predmet najema? Prva se namreč obračunava z vidika najemnika, druga pa z vidika najemodajalca. Prispevek najprej analizira pravice najemnika iz najemne pogodbe in s tem povezano sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, nato pa še sprejeto novelo ZDDPO-2R v tej povezavi.

Mihael Kranjc

Mihael Kranjc

Dajatve od dohodkov iz zaposlitve po sodnih odločbah

Veliko sodnih sporov privede do izplačila dohodkov po sodnih odločbah. Kadar se ti nanašajo na dohodke iz zaposlitve iz preteklih let, se uporabi poseben način obračuna dohodnine, povprečenje. Kljub povprečenju pa je skupna davčna obremenitev z dohodnino višja, kot bi bila, če bi bili dohodki pravočasno (in prostovoljno) izplačani, kar je prikazano v zgledih. Zato bi bilo dobro spremeniti način povprečenja, da bi bili zavezanci v približno enakem (davčnem) položaju.

mag. Blaž Pate

mag. Blaž Pate

Ali je odkup lastnega poslovnega deleža obdavčen?

S sprejetjem zadnje novele Zakona o dohodnini se je temeljito spremenila davčna obravnava odkupa lastnih poslovnih deležev v d. o. o. Odkup lastnih poslovnih deležev od 1. 1. 2020 ni več obdavčen po pravilih o obdavčitvi dobičkov iz kapitala (oz. izjemoma po pravilih o obdavčitvi dividend, če se ugotovi zloraba), temveč vedno skladno s pravili o obdavčitvi dividend. Navedeno seveda nima nobenega pravnega učinka na samo pravno podlago pridobitve lastnega deleža, kot je zamišljena v okviru korporacijskega prava. Zato je kot uvertura predstavljen sistem pridobivanja lastnega poslovnega deleža, ki pa služi zgolj sistematski obravnavi celotnega postopka odkupa lastnega poslovnega deleža. Članek predstavlja pregled pretekle (do 31. 12. 2019), predlagane in nove (od 1. 1. 2020) ureditve davčne obravnave odkupa lastnega poslovnega deleža v okviru ureditve družbe z omejeno odgovornostjo, s poudarkom na kritiki novega sistema. Bistvo kritike je, da se nova ureditev oddaljuje od obdavčenja po ekonomski vsebini in približuje obdavčenju po formalnih kriterijih, ki pa ne upoštevajo morebitne ekonomske utemeljenosti. Zakonska in dejanska stvarnost se oddaljujeta druga od druge, pri čemer ni popolnoma jasno, v čem je legitimni namen takšne regulacije.

Rosana Dražnik

Rosana Dražnik

Hitri ukrepi' na področju DDV-ja in nekatera odprta vprašanja

Decembra 2018 je bila sprejeta Direktiva Sveta EU 2018/1910/ES, v katero so države članice vnesle določene hitre ukrepe zaradi poenotenja in poenostavitve prakse ter preprečevanja davčnih utaj v EU-ju. Septembra 2019 je Generalni direktorat Evropske komisije za obdavčenje in carinsko unijo sprejel Osnutek pojasnil o EU DDV spremembah v zvezi s posebno ureditvijo skladiščenja na odpoklic, zaporednih dobav in oprostitev za dobave blaga v EU-ju (''2020 hitri ukrepi''), kjer so predstavljene rešitve oziroma možni odgovori na nekatera vprašanja v zvezi z novostmi na področju DDV-ja. Novembra 2019 je bil objavljen nov dopolnjen osnutek teh pojasnil. Namen prispevka je povzeti novosti in predstaviti določene predloge TAXUD-a, ki bi zavezancem lahko pomagali pri implementaciji novosti v praksi.

Nadja Ovčar

Nadja Ovčar

Priprava razvojnega programa za namene uveljavljanja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter izzivi pri davčnem nadzoru

Trenutno veljavni Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) predvideva možnost uveljavljanja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100-% zneska stroškov, ki predstavljajo vlaganja v raziskave in razvoj, in vključuje tako stroške v povezavi z notranjo kot tudi zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnostjo. Kot posledica ugodne ureditve področja je obseg uveljavljanih davčnih olajšav v preteklih letih precej narasel, obenem pa ni zaznati enako izrazitega povečanja gospodarske učinkovitosti družb. Pomanjkljiva ureditev v nacionalni zakonodaji in sklicevanje na mednarodne priročnike zavezancem povzročata težave, tako v zvezi z samim uveljavljanjem kot tudi v kasnejših primerih davčnega nadzora tega področja.

Tjaša Črnko in dr. Iztok Kolar

Tjaša Črnko in dr. Iztok Kolar

Implementacija Direktive EU na področju sankcij in sodnega varstva v Veliki Britaniji

27. maja 2014 sta bila v Uradnem listu Evropske unije objavljena dva pomembna dokumenta v zvezi z revizijo računovodskih izkazov, in sicer Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze in Uredba (EU) št. 537/2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa. Države članice EU-ja so morale omenjeno direktivo implementirati v svojo nacionalno zakonodajo v dveh letih po začetku veljavnosti, to je najkasneje do 17. junija 2016. Istega dne je začela veljati tudi Uredba (EU) 537/2014. V Veliki Britaniji je Direktiva 2014/56/EU o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze implementirana v Zakon o revizorjih in predpisih o revizorjih tretjih držav 2016 (angl. The Statutory Auditors and Third Country Auditors Regulations 2016), ki je začel veljati 17. 6. 2016. V članku predstavljamo implementacijo Direktive 2014/56/EU, ki je bila izpeljana v Veliko Britaniji, omejili pa smo se izključno na področje sankcij in sodnega varstva, predstavljamo pa tudi nadzorni organ v Veliki Britaniji na področju revidiranja.

mag. Maja Hmelak

mag. Maja Hmelak

Revizija dostopnih pravic – drugi del

Dostop do informacijskih virov je ključni pogoj za učinkovito delo. Ker pa informacijski viri organizacij pogosto vključujejo osebne in druge zaupne podatke, morajo biti dostopi do njih omejeni skladno z zakonskimi zahtevami in dobrimi praksami varovanja informacij. Usklajevanje nasprotujočih si zahtev učinkovitosti in zaščite ter varovanje informacij je lahko zelo kompleksno. Revizorji lahko pri reviziji dostopnih pravic uporabijo najrazličnejše pristope. V prispevku Revizija uporabniških pravic, ki smo ga zaradi obsežnosti razdelili na dva dela, predlagamo možen praktični pristop k reviziji področja. Pri tem se osredotočamo na notranjerevizijski vidik izvajanja tovrstnega posla, seveda pa ga je mogoče izvesti tudi kot revizijo informacijskih sistemov. Prispevek smo zasnovali tako, da smo v prvem delu pojasnili temeljne pojme s področja dostopnih pravic z vidika njihovega pomena v kontekstu notranjerevizijskega ali revizijskega pregleda informacijskih sistemov. V drugem delu prispevka predlagamo pristop k načrtovanju in izvedbi takega posla.

Milan Jagrič

Milan Jagrič

Izvedba notranjerevizijskega posla – prvi del

Izvedba notranjerevizijskega posla zajema nekaj različnih skupin aktivnosti, ki so organizirane za načrtovanje izvedbe notranje revizije, preizkušanje kontrol, izvedbo del na terenu in zaključevanje notranjerevizijskih del. Posel se začne s seznanitvijo revidiranca o nameravani izvedbi revizije. Nato se revizor in revidiranec dogovorita o predvidenih postopkih izvedbe, času izvedbe posameznih notranjerevizijskih aktivnostih, namenu revizije in sredstvih, ki naj bi bile na razpolago notranjemu revizorju. Notranji revizor nato izvede predhodni pregled področja revidiranja, da bi pridobil zadostno razumevanje organizacije in notranjih kontrol. Naslednja skupina nalog je preizkušanje notranjih kontrol in pridobivanje čim več informacij o njihovem delovanju. Na osnovi pridobljenih rezultatov izvedenih del notranji revizor pripravi osnutek formalnega revizijskega poročila, ki ga posreduje revidirancu. Na njegovi osnovi se izvede zaključni sestanek, ki je namenjen obravnavi revizijskih zaključkov in priporočil. Notranji revizor predloži končno revizijsko poročilo in vprašalnik, ki je namenjen pripombam o kakovosti izvedene revizije. Notranji revizor običajno zaključi revizijo v šestih mesecih po izvedbi revizije s pregledom izpolnitve revizijskih priporočil.

Pomembnost zakonsko zahtevanih razkritij pri revidiranju računovodskih izkazov

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 1-1/20) Revizijski svet je na svoji seji obravnaval problematiko pomembnosti pri revidiranju zakonsko zahtevanih razkritij v računovodskih izkazih.

Ocena vrednosti nepremičnin za namen računovodskega poročanja

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 1-1/20) Problematiko ocenjevanja vrednosti nepremičnin za namen računovodskega poročanja je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in sprejel naslednjo strokovno razlago.

Izjava o neodvisnosti notranje revizije in nepristranskosti notranjih revizorjev

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 1-1/20)

Stroški izposojanja v organizaciji glede na sredstva izgradnje ali izdelave

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 1-1/20) Upoštevanje stroškov izposojanja v organizaciji v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi v izgradnji ali izdelavi, v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in v zvezi z naložbenimi nepremičninami v izgradnji je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Pogoji za uveljavljanje poenostavitve iz 9.a. člena ZDDV-1 za skladiščenje na odpoklic v povezavi z (ne)obstojem stalne poslovne enote

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 1-1/20) Odbor sekcije preizkušenih davčnikov je na svoji seji obravnaval problematiko uveljavljanja poenostavitve iz 9.a. člena ZDDV-1, ki se uporablja za ureditev skladiščenja na odpoklic, v povezavi z izpolnjevanjem pogoja, da sme navedeno poenostavitev uporabiti le dobavitelj, ki v državi, v katero se blago odpošilja, nima stalne poslovne enote. Strokovna razlaga povzema stališča Evropske komisije, objavljene v Working Paper No. 968.

Skladnost izvajalcev bistvenih storitev

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 1-1/20) Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju: PRIS) je obravnaval problematiko dajanja zagotovil v skladu z Zakonom o informacijski varnosti in v zvezi z njo pripravil naslednjo strokovno razlago.

Matija Filiplič

Matija Filiplič

Poročilo iz ASA 2019, skupne konference ocenjevalcev vrednosti podjetij in mednarodne konference ocenjevalcev

Letna konferenca ocenjevalcev vrednosti podjetij ASA je letos potekala avgusta v New Yorku. Istočasno je potekala tudi mednarodna konferenca ocenjevalcev vrednosti, tako da so bili prisotni strokovnjaki z različnih področij ocenjevanja. V nadaljevanju so na kratko predstavljena strokovna področja, ki so bila poudarjena v okviru konference in so pomembna z vidika ocenjevanja podjetij.

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window