SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar
Uvodnik
Pa smo v novem letu, pred novimi izzivi, upanji in pričakovanji, pa tudi kakšne malo manj prijetne zadeve nas morda čakajo. Pesem pravi, da bo po novem letu boljše.
Valentin Bajuk
Aktualna problematika obdavčitve dobička iz kapitala fizičnih oseb
Obdavčitev dobička iz kapitala je odvisna od več medsebojno povezanih vsebinskih sklopov, ki poleg poznavanja davčnih predpisov zahtevajo tudi dobro poznavanje drugih pravnih področij, predvsem s področja prava družb. V tem prispevku so analizirane in predstavljene možne razlage nekaterih v praksi aktualnih vprašanj s področja obdavčitve dobička iz kapitala fizičnih oseb, kot so: (a) vpliv povečanja osnovnega kapitala d.o.o.-ja iz sredstev družbe na čas pridobitve kapitala; (b) način porazdelite prodajne vrednosti kapitala na posamezne poslovne deleže; (c) obdavčitev variabilnega dela kupnine od odsvojitve kapitala; (d) vračilo preveč plačanega davka iz poslov odkupa lastnih poslovnih deležev.
Danuška Bobek Gospodarič
Izzivi določanja transfernih cen in dokumentacije za obdobji covida-19 in ukrajinske krize
Od začetka leta 2020 dalje se srečujemo z izrednimi razmerami, ki sta jih povzročila pandemija covida-19 in napad Rusije na Ukrajino. Zaradi posledic pandemije smo bili soočeni z doslej največjo svetovno zdravstveno, gospodarsko, socialno in humanitarno krizo, ki je ustvarila ozka grla in motnje v mednarodni trgovini, kakršnih še ni bilo. Le dve leti kasneje je ukrajinska kriza močno vplivala na cene energentov ter povzroča težave z dobavo surovin in materialov. Sprejete sankcije proti Rusiji so še dodatno prizadele panoge, ki so najbolj vpete v trgovinsko menjavo z Ukrajino in Rusijo. Zaradi pomembne vloge, ki jo imajo v svetovni trgovini mednarodna podjetja, so se tudi na področju transfernih cen pojavila številna vprašanja, kako ravnati ob edinstvenih okoliščinah, ki sta jih ustvarili pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini.
Mag. Joži Češnovar
Upravni spor na področju davkov – v vlogi odvetnika in sodnika
Kot nekdanji davčni svetovalki in odvetnici, specializirani za davčno pravo, zdaj pa višji sodnici na oddelku za javne finance Upravnega sodišča Republike Slovenije je bil naslov prispevka izbran z namenom predstaviti naloge pooblaščenca in sodnika v upravnem sporu na področju davkov in ob tem podati tudi svoja opažanja glede obeh vlog. V prispevku izhajam iz zakonske ureditve davčnega postopka in upravnega spora, kot izhaja iz Zakona o davčnem postopku, Zakona o upravnem sporu v povezavi z Zakonom o pravdnem postopku, pa tudi iz sodne prakse zlasti Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Poleg tega neizbežno črpam še iz lastnih izkušenj in doživljanja, ki pa se lahko razlikuje od kolegov. Menim, da kljub zakonski urejenosti davčnega postopka, ki je specialni upravni postopek, in postopka upravnega spora na potek konkretnega postopka vplivajo vse vpletene osebe s svojim celotnim vložkom v zadevo, s svojim znanjem, izkušnjami, osebnim pristopom in angažiranostjo. Zato je izid postopka v določeni meri vedno odvisen tudi od oseb, ki sodelujejo v zadevi, torej od pooblaščene osebe davčnega organa, zavezanca za davek in njegovega pooblaščenca ter od sodnika oziroma senata treh sodnikov. Bolj ko ti poznajo svoj del nalog in odgovornosti, večja je verjetnost, da bo končni izid pravilna in zakonita, s tem pa tudi pravična odmera davka.
Mag. Rosana Dražnik
Pasti pri izračunu odbitnega deleža in novosti po PZDDV-ju
Davčni zavezanci, ki opravljajo oproščeno ali neobdavčljivo dejavnost, se v praksi pogosto vprašajo, kako pravilno določiti odbitni delež, torej delež DDV-ja, ki se lahko odbija. Formula z upoštevanjem prometa na ravni družbe, podana v Zakonu o davku na dodano vrednost, je po navadi najenostavnejša rešitev in tudi največkrat uporabljena v praksi. Vendar pa glede na naravo dejavnosti ni uporabna za vse. Poleti 2022 je bila sprejeta novela Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, s katero se v določenem delu spreminja izračun odbitka DDV-ja oziroma popravka odbitka DDV-ja pri osnovnih sredstvih, ki se uporabljajo za oproščeno in obdavčeno dejavnost oziroma kjer se spreminja namembnost uporabe. V prispevku so predstavljene najpomembnejše novosti s primeri, kako in kdaj izvesti popravek odbitka DDV-ja.
Jure Mercina
Zahtevki za vračilo davka iz prekvalifikacij kapitalskih dobičkov v dividende
Na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča RS, da izplačila kupnine za nakup lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo ni mogoče samega po sebi šteti za nedovoljeno davčno izogibanje, se je pojavilo vprašanje, kako naj ravnajo zavezanci za davek, ki so v preteklosti plačali dodaten davek na podlagi drugačnega stališča FURS-a. Osnovno pravno načelo pravičnosti je, da mora biti zavezancem za davek v tem primeru neupravičeno plačan davek vrnjen, vendar pa podrobnejša analiza pokaže, da so možnosti za vračilo omejene.
Blaž Pate
Postopek skupnega dogovarjanja – MAP
Postopek skupnega dogovarjanja (MAP) je instrument mednarodnega prava za reševanje mednarodnih davčnih sporov, predvsem za zagotavljanje enotnega izvajanja mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja in za odpravljanje dvojne obdavčitve. MAP izvajajo pristojni organi zadevnih držav, sproži pa se lahko na podlagi Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja ali na podlagi Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi s preračunom dobička povezanih podjetij. MAP se lahko začne tudi na zahtevo davčnega zavezanca, ki jo ta praviloma vloži v državi, katere rezident je, in sicer takrat, kadar meni, da so ali bodo odločitve oziroma dejanja davčnega organa ali davčnega organa druge države povzročile obdavčenje, ki ni v skladu z mednarodno pogodbo. Zahtevo za MAP pa lahko vloži ne glede na morebiti vložena domača pravna sredstva, tudi če še niso izčrpana. V skladu s slovenskim pravnim redom MAP ni več mogoč, če je glede vprašanja obdavčitve v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba. Upoštevajoč dolgotrajne domače pritožbene in tožbene postopke je MAP v praksi za davčne zavezance pogosto hitrejša pot do rešit- ve mednarodnega davčnega spora, pri dvojni obdavčitvi pa pogosto edina pot do njene popolne odprave.
Dr. Saša Prelič
Korporacijskopravne in premoženjske posledice datuma obračuna združitve ali delitve
V prispevku obravnavamo korporacijskopravno učinkovanje opredelitve datuma zaključnega poročila prevzete oziroma prenosne družbe pri združitvah in delitvah gospodarskih družb. Pri tem ugotavljamo, da ta opredelitev na povzroča neposrednih pravnih posledic glede pripadnosti pravic, obveznosti in pravnih razmerij, ampak te nastopijo šele z vpisom združitve oziroma delitve v sodni register.
Sara I. James
Reporting before, during and after (?) Covid
Internal audit communication has evolved greatly over the past few years. This paper presents some insights and advice about internal audit reporting during what we can call the Covid-19 era. As organisations across the world changed their ways of working, the importance of effective communication became even clearer. Internal auditors in any sector or context can benefit from improving relationships, using plain language, and exploring new media.
Dr. Aljoša Valentinčič, Katarina Sitar Šuštar
Koncepti vrednosti, cene in kapitalskega trga v luči globalne finančne krize
V prispevku prikažemo opredelitve temeljnih pojmov, povezanih s kapitalskim trgom (likvidnost, aktivnost in učinkovitost), vrednostjo in ceno. Analiziramo delovanje kapitalskih trgov v Sloveniji in tujini med globalno finančno krizo ter izpostavimo razloge, ki so vplivali na drugačen odziv slovenskega kapitalskega trga na krizo, kot ga lahko opazujemo na tujih kapitalskih trgih in kot smo ga bili na slovenskem kapitalskem trgu vajeni pred globalno finančno krizo. Nadalje razpravljamo o uporabni vrednosti računovodskih informacij med krizo. Globalna finančna kriza je razgalila pomanjkljivosti opredelitev in zahtev, ki so jih vključevali standardi (računovodski, ocenjevanja vrednosti) in regulatorne zahteve. Ker na vrsto vprašanj, s katerimi so se srečevali razni udeleženci kapitalskih trgov, niso imeli odgovorov ne standardi ne regulativa, je globalna finančna kriza povzročila obsežne spremembe na teh področjih. V prispevku prikažemo spremembe v opre- delitvah nekaterih ključnih kategorij (v MSOV-jih npr. opredelitev vrednosti, trga, tržne in poštene vrednosti) ter opredelitev novih kategorij (npr. pravična vrednost). Ob koncu predstavimo vlogo in delovanje finančnih analitikov na trgu kapitala ter povzamemo ključne ugotovitve analize.
Iz prakse za prakso
Kateri minimalni pogoji morajo biti izpolnjeni, da revizor lahko sprejme posel dajanja zagotovil
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 1-1/23)Revizijski svet je na svoji seji obravnaval problematiko pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da revizor lahko sprejme posel dajanja zagotovil.
Iz prakse za prakso
Uporaba pribitka za velikost pri ocenjevanju nadomestljive vrednosti odvisnih družb
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OC 1-1/23)Odboru sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je bilo postavljeno vprašanje, ali pri oceni nadomestljive vrednosti odvisnih družb za preveritev potreb po slabitvi uporabiti pribitek za velikost celotne skupine povezanih družb oziroma holdinga ali posamezne odvisne družbe. Problematiko uporabe pribitka za velikost je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Razvrstitev prihodkov in odhodkov iz obresti
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAC 1-1/23)Komisija za Slovenske računovodske standarde (SRS) je na svoji seji obravnavala razvrstitev (izkazovanje) obresti v skladu s SRS-ji (2016), kadar gre za odhodke in prihodke v zvezi z njimi, ter o tem pripravila strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Vključevanje DDV-ja pri najemu v merjenje pravice do uporabe sredstva
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 2-1/23)Komisija za Slovenske računovodske standarde (SRS) je na svoji seji obravnavala računovodenje neodbitnega DDV-ja pri najemnikih. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) določa, da prejemnik storitev ne sme odbiti DDV-ja pri nabavi, če storitev ni namenjena njegovi nadaljnji dejavnosti, obdavčeni z DDV-jem, ali transakcijam, za katere je DDV izrecno lahko odbiten. Če je najemodajalec dolžan najemniku DDV v celoti zaračunati ob sklenitvi pogodbe, se postavi vprašanje, kako najemnik zaračunani DDV obračuna pri merjenju pravice do uporabe sredstva.
Iz prakse za prakso
Davčni odtegljaj od dohodkov z virom v tujini
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 1-1/23)Računovodsko pripoznavanje in davčno obravnavo davčnega odtegljaja od dohodkov z virom v tujini sta obravnavala Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in Odbor sekcije preizkušenih računovodij ter o tem pripravila strokovno razlago.