SIR*IUS - številka 1, letnik 2026

Dr. Samo Javornik

Uvodnik

V stop v leto 2026 prinaša novo stopnjo zrelosti na področju poročanja o trajnostnosti. Če so prvi koraki direktive CSRD minili v znamenju vzpostavljanja okoljskih kazalnikov, se danes težišče seli k vprašanjem korporativne integritete in odgovornega upravljanja.

Alenka Dolinšek

Aktualna vprašanja o obdavčitvi dobička iz kapitala v praksi Upravnega sodišča RS

Sodna praksa na področju obdavčitve dobička iz kapitala je bogata. Zato je glede nekaterih vprašanj verjetno neenotna. Tako je tudi pri obdavčitvi dobička iz kapitala, pri čemer se je pred odsvojitvijo poslovnega deleža v gospodarski družbi povečal osnovni kapital iz sredstev družbe. Upravno sodišče je v nedavni sodbi odločilo, da je napačno stališče Finančne uprave Republike Slovenije, katere odločba je bila predmet sodne presoje, da je davčni zavezanec (tožnik v omenjenem upravnem sporu) na podlagi povečanja kapitala iz sredstev družbe pridobil nov kapital v smislu 93. člena ZDoh-2. Sodišče je dalo prednost ekonomskemu vidiku pred računovodskim. Presodilo je, da bi se za pridobitev kapitala lahko štela le transakcija oziroma sprememba kapitala, ki se odrazi v povečanju njegove vrednosti. Povsem jasno je namreč, da se pri povečanju osnovnega kapitala iz sredstev družbe njena knjigovodska vrednost ne spremeni, saj se le povečajo vezane in zmanjšajo nevezane postavke kapitala, medtem ko se stanje sredstev v družbi oziroma njena vrednost ne spremeni. Tako stališče sledi temeljnemu namenu ureditve iz poglavja 6.3 v Zakonu o dohodnini, torej obdavčitev dobička, ki ga ob pridobitvi in odsvojitvi kapitala v določenem obdobju ustvari fizična oseba.

mag. Rosana Dražnik

Davčna osnova za DDV pri transakcijah med povezanimi osebami – aktualna sodna praksa Sodišča EU

Po direktivi 2006/112/ES države članice lahko zahtevajo prilagoditev davčne osnove oziroma določitev tržne cene za obdavčitev z DDV-jem, da se prepreči davčna utaja ali izogibanje plačilu davka. Slovenija je tako določbo vnesla v 36.a člen Zakona o davku na dodano vrednost, kjer so opredeljeni primeri, v katerih je prilagoditev treba izvajati, pa tudi povezane osebe, ki morajo davčno osnovo prilagajati tržnim cenam. Drugo pomembno vprašanje se postavlja predvsem pri transakcijah med povezanimi osebami, ki morajo zaradi predpisov na področju posrednih davkov ugotavljati tržne cene za medsebojne transakcije. Pri tem lahko zavezanci uporabijo tudi tako imenovane transakcijske dobičkovne metode. Zavezanci, ki delajo prilagoditve davčne osnove na podlagi teh metod, se soočajo z izzivi na področju DDV-ja, predvsem pa z vprašanjem, kdaj je treba od prilagoditev transfernih cen na podlagi transakcijskih dobičkovnih metod obračunati in plačati DDV. Za marsikoga je bila vsaj nekoliko presenetljiva sodba Sodišča EU, izdana v letu 2025, v kateri je sodišče jasno navedlo, da je tudi pri prilagoditvi tržnih cen na podlagi transakcijskih metod po OECD-ju možno skleniti, da je taka prilagoditev predmet obdavčitve z DDV-jem.

Maja Maksimović

Taxation of Real Estate in Croatia

Obdavčitev nepremičnin na Hrvaškem je urejena z vrsto davčnih režimov za nakup, posedovanje, uporabo in prodajo nepremičnin. Med njimi so davek za prenos nepremičnine ali DDV ob prenosu, obdavčitev dohodka od oddajanja v najem, obdavčitev dobička ob prodaji in redna obdavčitev lastništva. Hrvaški davčni sistem temelji predvsem na obdavčitvi potrošnje in dela, obdobno obdavčevanje nepremičnin pa že dolgo ostaja omejeno tako po obsegu kot po fiskalnem pomenu. V zadnjih letih so rast nepremičninskih poslov, vedno višje cene nepremičnin in veliko turistično povpraševanje spodbudili zakonske spremembe za večjo vlogo obdavčenja nepremičnin. V skladu s priporočili OECD-ja je Hrvaška postopoma začela prenašati del davčnega bremena na nepremičnine, ki so fiksne in manj zanimive za selitev. Osrednji element tega procesa je reforma davka na počitniške hiše in njegova nadomestitev s širšim davkom na nepremične od leta 2025 dalje. Kljub takemu razvoju in nepomembnim spremembam v obdavčenju kratkoročnih najemov ostajajo pomembne spremembe v dejanski davčni obremenitvi med kratkoročnim in dolgoročnim oddajanjem v najem, kar še vedno vpliva na obnašanje na trgu ter na razpoložljivost in dostopnost stanovanjskih hiš.

Jure Mercina

Obdavčitev alternativnih investicijskih skladov po noveli ZDDPO-2V

Alternativni investicijski skladi so kolektivni investicijski skladi, ki ne spadajo med sklade UCITS in vlagajo v širši nabor naložb, kot so zasebni kapital, nepremičnine in infrastrukturni projekti. Praviloma so namenjeni profesionalnim ali izkušenim vlagateljem. V Evropski uniji njihov regulativni okvir določa Direktiva AIFMD, ki ureja delovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov, njen namen pa so večja preglednost, stabilnost in zaščita vlagateljev. Obdavčitev alternativnih investicijskih skladov teoretično temelji na načelu davčne nevtralnosti, ki zahteva, da vlagatelji v te sklade niso v slabšem davčnem položaju kot pri neposrednih naložbah. Ta cilj se doseže s posebnim davčnim režimom za sklade, predvsem v obliki popolne ali delne oprostitve obdavčitve za sklad. Alternativni investicijski skladi se v Sloveniji obdavčujejo po splošnih pravilih o obdavčitvi pravnih oseb, ki pa ne upoštevajo posebne narave in namena alternativnih investicijskih skladov, ki se pomembno razlikujejo od gospodarskih družb. Novela ZDDPO-2V uvaja poseben režim z 0-odstotno stopnjo DDPO-ja za regulirane tipe alternativnih investicijskih skladov, pod pogojem razdelitve 75 odstotkov realiziranih dobičkov vlagateljem, kar je dober ukrep po načelu davčne nevtralnosti. Vendarle pa gre za parcialno rešitev, ki ne obravnava in rešuje širših pomislekov in dilem pri obdavčitvi alternativnih investicijskih skladov.

Blaž Pate

Davčni izzivi pri delitvah družb

Prispevek obravnava nekaj novosti iz novele Zakona o dohodku pravnih oseb (ZDDPO-2V) in novele Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2P), ki bodo pomembno vplivale na dosedanjo ureditev izvedbe in davčne obravnave davčno nevtralnih statusnih preoblikovanj gospodarskih družb. Prva novost se nanaša na novo, spremenjeno definicijo obrata po ZDDPO-2, tj. kvalificiran obseg sredstev in obveznosti, ki se pri statusnih preoblikovanjih (npr. oddelitvah) prenašajo na drugo družbo, za katere se lahko uveljavlja davčno nevtralna obravnava. Po dosedanji definiciji je obrat moral biti sposoben oziroma zmožen tvoriti neodvisno poslovanje z lastnim premoženjem. Nova definicija pa zahteva, da ob izvedbi transakcije obrat predstavlja neodvisno poslovanje, s čimer se poudarja časovni vidik izpolnjevanja pogojev za obstoj obrata. Pri tem ostaja odprto, ali gre zgolj za pojasnitev trenutka presoje ali tudi za vsebinsko zaostritev kriterijev. Takšna dikcija tako odpira vprašanje, ali bi se ob morebitni restriktivni razlagi lahko zahtevalo, da obrat že ob izvedbi transakcije izkazuje dejansko samostojno poslovanje, kar bi lahko pomenilo odmik od funkcionalnega standarda, kot ga določa EU pravo. V takem primeru bi se lahko postavilo vprašanje o skladnosti te nove ureditve z EU pravom. Druga novost se nanaša na novo ureditev priglasitve te transakcije FURS-u po ZDavP-2, kar je eden od pogojev za uspešno uveljavljanje davčne nevtralnosti take transakcije. Po novi ureditvi se priglasitev izvede šele po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register (do zdaj se je priglasitev lahko opravila še pred vložitvijo predloga za vpis v sodni register). Hkrati je črtana določba, da lahko FURS v 90 oziroma 45 dneh po priglasitvi izda zavrnilno odločbo (da se davčna upravičenja davčno nevtralne transakcije ne priznajo). Če take odločbe ni izdal, pa je veljala domneva, da je davčno nevtralnost potrdil. Po novi ureditvi lahko FURS davčna upravičenja zavrne v okviru davčnih nadzorov v petletnem zastaralnem roku. Taka nova ureditev v primerjavi z dosedanjo spreminja koncept pravne varnosti zavezancev, saj se presoja pogojev za davčno nevtralnost premika s preventivne na naknadno presojo pri davčnih nadzorih, kar v primerjavi s prejšnjo ureditvijo zmanjšuje predvidljivost davčne obravnave.

dr. Stanko Čokelc

Kazalniki kakovosti dela Finančne uprave RS in davčnih inšpektorjev

Zamisel za raziskavo izvira iz članka, objavljenega v časopisu Delo, z naslovom Milijonska škoda zaradi napačnih odločitev davčnih inšpektorjev. Tam piše, da o škodi, ki nastane zaradi napačnih odločitev inšpektorjev, FURS ne vodi evidence. Zato smo raziskali kazalnike kakovosti dela v izbranih davčnih upravah v EU-ju. Zanimale so nas posledice oziroma sankcije za davčnega inšpektorja zaradi neustrezne kakovosti dela. Z napačno odmero davka je davčni inšpektor povzročil davčnim zavezancem škodo, za katero se izreka kazen, kot so opomin, denarna kazen, znižanje plačnega razreda, odvzem funkcije in odpust iz službe. Ugotavljamo, da o tej temi ni strokovnih in znanstvenih člankov, razlog pa je nerazkrivanje teh podatkov in nepripravljenost davčnih uprav EU za izpolnjevanje vprašalnikov v raziskavah. Da se dogodek o milijonski škodi ne ponovi, lahko veliko naredi politika. Primer dobre prakse je sprejemanje davčnih zakonov po nizozemskem zgledu. Tam obstaja dolgoletna praksa, da pred sprejemom davčnega zakona davčna uprava preveri oziroma oceni: ali je zakon praktično izvedljiv (ali je zakon mogoče učinkovito izvajati v praksi, glede na razpoložljive vire, postopke in informacijske sisteme); ali so določbe razumljive in uresničljive (dovolj jasne, da jih bodo davčni zavezanci in uradniki pravilno razumeli in uporabljali, ter ali je mogoče nadzirati spoštovanje zakona in sankcionirati kršitve); možne posledice (ali bi zakon povzročil veliko pritožb, nesporazumov ali sporov med davčnimi organi in zavezanci). Po zgledu Nemčije pa bi politika lahko uvedla razlagalni in utemeljitveni sestavni del zakona z interpretativno vlogo, da bi ga sodniki, davčni inšpektorji, uprave in strokovnjaki lahko uporabljali kot pripomoček pri razlagi zakona. Hkrati mora politika zagotoviti, da se davčna pravila ne spreminjajo pogosto ali nepredvidljivo, kar bi davčnim zavezancem omogočalo zanesljivo načrtovanje.

Iz prakse za prakso

Vsebina odstavka o drugih informacijah v revizorjevem poročilu pri naročnikih, ki niso gospodarske družbe

Iz prakse za prakso (PR-REV 1-1/26) Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede vsebine odstavka Druge informacije v revizorjevem poročilu pri naročnikih, ki niso gospodarske družbe.

Iz prakse za prakso

Ocenjevanje vrednosti invalidskih podjetij (omejitve, povezane s 57. in 61. členom Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov)

Iz prakse za prakso (PR-OC 1-1/26)

Iz prakse za prakso

Zanašanje notranje revizije na delo drugih dajalcev zagotovil

Iz prakse za prakso (PR-NR 1-1/26) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval problematiko zanašanja na delo drugih dajalcev zagotovil in o tem sprejel strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Odlog plačila davka v postopku skupnega dogovarjanja

Iz prakse za prakso (PR-DAV 1-1/26) Vprašanje odloga plačila davka v postopku skupnega dogovarjanja v razmerju do posebnega odloga plačila davka v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Datum začetnega pripoznavanja zalog materiala in blaga

Iz prakse za prakso (PR-RAC 1-1/26) Vprašanje datuma začetnega pripoznanja zalog materiala in blaga v poslovnih knjigah je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in o tem pripravil strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Odprava oslabitve zalog po SRS-ju 4

STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE ŠT. 7, 21. NOVEMBER 2025 (SR-RAC 1-1/26) Kadar se čista iztržljiva vrednost neke zaloge zniža pod njeno knjigovodsko vrednost, mora organizacija po SRS-ju 4 knjigovodsko vrednost take zaloge znižati (oslabiti) do njene čiste iztržljive vrednosti in v enakem znesku obračunati izgubo zaradi njene oslabitve. V SRS-ju 4 pa ni določb, ki bi urejale ravnanje organizacije, če se po predhodnem znižanju (oslabitvi) knjigovodske vrednosti zalog njihova čista iztržljiva vrednost zviša. Zato se v praksi pojavlja vprašanje, ali je v takem primeru knjigovodsko vrednost zalog dopustno zvišati in obračunati odpravo izgube, pripoznano ob njihovi oslabitvi, ali ne.

Iz prakse za prakso

Enota spremljanja za obračunavanje zalog po SRS-ju 4

STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE, ŠT. 9, 30. DECEMBER 2025 (SR-RAC 1-2/26) Z enoto spremljanja (angl. unit of account) se v računovodstvu opredeljuje raven razčlenjevanja in združevanja posameznih vrst sredstev in obveznosti za njihovo obračunavanje. Pomeni, da enota spremljanja opredeljuje meje tistega, kar se računovodsko pripoznava in meri. To je lahko bodisi posamezno sredstvo bodisi obveznost, skupina sredstev ali obveznosti, ali skupina sredstev in obveznosti. Zato je za pravilno uporabo pravil računovodenja pravilna opredelitev enote spremljanja, na katero se ta nanašajo, bistvenega pomena. V SRS-ju 4 ni določeno natančno, kaj se v posameznem primeru za obračunavanje zalog šteje kot enota spremljanja. Zato se v praksi pojavljajo vprašanja, na primer, ali in kdaj je za obračunavanje zalog treba ali dopustno kot enoto spremljanja opredeliti posamezno količinsko enoto v zalogi in kdaj skupino količinskih enot iste ali različne vrste, ter vprašanja, ali je količinske enote, ki jih organizacija specifično opredeli za izpolnitev že sklenjenih pogodb, treba ali dopustno obračunavati kot samostojne, od drugih količinskih enot iste vrste ločene enote spremljanja. V nadaljevanju podajamo strokovno razlago, kaj se v posameznih primerih kot enota spremljanja šteje za obračunavanje zalog po SRS-ju 4.

Iz prakse za prakso

Usredstveni stroški iz pogodb s kupci

STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE, ŠT. 8, 30. DECEMBER 2025 (SR-RAC 1-3/26) V SRS-ju 11.5 je določeno, da med posebne vrste odloženih odhodkov spadajo tudi usredstveni stroški pridobitve pogodbe s kupcem in usredstveni stroški izpolnitve pogodbe s kupcem. V standardu razen navedenega člena ni dodatnih določb, ki bi podrobneje pojasnjevale naravo navedenih postavk časovnih razmejitev in pravila njihovega računovodenja. Da ne bi bilo nejasnosti in napačnega razumevanja, se je Komisija za SRS-je odločila, da podrobneje pojasni, za katera sredstva gre in kako jih pravilno računovoditi.

Iz prakse za prakso

Računovodenje sredstev, pridobljenih posebej za brezplačno razdelitev za promocijo ali pri aktivnostih oglaševanja in reprezentance

STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE, ŠT. 10, 30. DECEMBER 2025 (SR-RAC 1-4/26) V praksi se pojavljajo primeri, da organizacija pridobi določena sredstva posebej za brezplačno razdelitev za promocijo ali pri aktivnostih oglaševanja in reprezentance. V takih primerih se postavi vprašanje, kako pravilno računovodsko obravnavati takšna sredstva – ali njihovo nabavno vrednost takoj pripoznati med poslovnimi odhodki obdobja, v katerem jih je organizacija pridobila, ali jih najprej pripoznati kot sredstva, med poslovnimi odhodki pa šele, ko se razdelijo. Uporabniki MSRP-jev glede tega niso v zadregi, saj je IFRIC že leta 2017 sprejel razlago, v kateri je pojasnil, da je treba nabavno vrednost takih sredstev takoj pripoznati kot poslovne odhodke, tudi če so morda na presečni bilančni dan še v organizaciji oziroma še niso bila razdeljena. Uporabniki SRS-jev pa jasnih računovodskih usmeritev o tem nimajo, zato se je Komisija za SRS-je (v nadaljnjem besedilu: komisija) odločila, da o tem pripravi strokovno razlago. Sprejeta strokovna razlaga se ne uporablja za sredstva, ki jih organizacija sicer prodaja pri svojem rednem poslovanju, saj se ta izkazujejo kot sestavine zaloge proizvodov oziroma trgovskega blaga organizacije.

JEAN BOUQUOT, PRESIDENT

Nagovor predsednika IFAC-a na 6. kongresu Slovenskega inštituta za revizijo

Address by the IFAC President at the 6th Congress of the Slovenian Institute of Auditors

HILDE BLOMME

Nagovor združenja Accountancy Europe na 6. kongresu Slovenskega inštituta za revizijo

Address by Accountancy Europe at the 6th Congress of the Slovenian Institute of Auditors

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu