Navigacija
Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

SIR*IUS - številka 3, letnik 2022

SIR*IUS

SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.

Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar

Dr. Marjan Odar

Uvodnik

Poletje in z njim zaslužen dopust nas čakata. Naj bo oboje dolgo, dolgo, nevirusno, pa tudi vremensko prijetno. Morali se bomo navaditi na dobre stare čase, jih nekako obuditi v novi sedanjosti, pa tudi vse težave in probleme pustiti za seboj, vsaj nekatere pozabiti.

James Chalmers, Emma Cox, Nadja Picard, with contribution from Hilary Eastman

James Chalmers, Emma Cox, Nadja Picard, with contribution from Hilary Eastman

Economic Realities of ESG

Raziskava, ki jo je leta 2021 pripravila družba PwC, je bila izvedena med 325 vlagatelji po vsem svetu. Večina vključenih anketirancev je bila aktivnih upravljavcev premoženja, ki sledijo dolgoročnim investicijskim ciljem. Rezultati raziskave so razkrili, da anketiranci v svojem delovanju sicer izražajo zavezanost ciljem ESG, vendar niso pripravljeni sprejeti, da bi zaradi njih donosnost tako naloženih sredstev za več kot eno odstotno točko zaostajala za pričakovano donosnostjo. Mnogi so izrazili tudi zadržke glede kakovosti informacij, ki so jim na voljo pri ocenjevanju prednostnih nalog ESG-ja, ki jih zasledujejo družbe, v katere investirajo. Za upravljavce premoženja je ključen izziv, kako doseči poslovno preobrazbo, ki vključuje zahtevane kriterije ESG in hkrati zagotavlja donose, ki jih vlagatelji od njih kot fiduciarjev pričakujejo. Raziskava razkriva prednostne naloge in ponuja svež pogled na način vodenja družb, ki je potreben za uspešno izvedbo ESG-transformacije.

Mag. Matjaž Filipič

Mag. Matjaž Filipič

Alternativni investicijski skladi v Sloveniji

Alternativni investicijski skladi predstavljajo za vlagatelje alternativo borzi in vzajemnim skladom. Predvsem za mala in srednja podjetja pa pomenijo dodatno ponudbo na kapitalskem trgu. Najpogostejši naložbeni razredi so: terjatve, zasebni kapital, privatno financiranje, nepremičnine, zagonska podjetja in energetika.

Eva Janžek, Miroslav Petrič

Eva Janžek, Miroslav Petrič

Predstavitev dejavnikov ESG in njihov pomen pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin

Ocenjevanje tveganj ESG za nepremičnine, zastavljene v zavarovanje terjatev bank, je novo področje upravljanja tveganj v bančnem sektorju. Razvoj zakonodaje in pristopov je v zgodnji fazi, pričakovanja bančnih regulatorjev in nadzornikov pa so že danes določena in se bodo še povečevala. Obseg razpoložljivih podatkov je majhen, vendar se stanje izboljšuje. Trenutno banke zbirajo in spremljajo podatke za en dejavnik za tranzicijsko in en dejavnik za fizično tveganje. Tudi stroka ocenjevanja vrednosti sledi razvoju regulative na področju ESG, pričakovati je, da bo za to v prihodnje pripravljenih tudi nekaj podrobnejših navodil.

Mag. Ivan Kebrič

Mag. Ivan Kebrič

Ocenjevanje netvegane mere donosa

Vrednost podjetja je pogosto enaka sedanji vrednosti pričakovanih denarnih tokov, ki naj bi jih podjetje ustvarilo v obdobju svojega poslovanja. V trenutnih razmerah predstavlja kritično točko ocenjevanja netvegana mera donosa. V prispevku so obravnavani različni načini ocenjevanja netvegane mere donosa.

Dr. Črt Lenarčič

Dr. Črt Lenarčič

Trg stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji in njegova dinamika

Članek ponuja podrobnejši pregled dinamike glavnih kazalnikov na trgu stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji. Hkrati se v članku osredotočamo na strukturnejšo analizo s pomočjo sestavljenih kazalnikov precenjenosti oziroma podcenjenosti stanovanjskih nepremičnin (po metodologiji Lenarčič in Damjanović, 2015). Nadalje uporabimo in preverimo robustnost in konsistentnost ekonometričnega modela za napovedovanje gibanja cen stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji, ki temelji na bayesianskem modelu vektorske avtoregresije. Ekonometrični model temelji na modelu, ki so ga uporabili Lenarčič, Zorko, Herman in Savšek (2017). Celovit pristop k razumevanju dinamike trga stanovanjskih nepremičnin je lahko tudi pomembno orodje pri vodenju makrobonitetne politike in investicijske politike zasebnega sektorja. Kljub temu je nadaljnji razvoj ekonometričnih in statističnih orodij za analizo trga cen stanovanjskih nepremičnin potreben ne glede na omejitve, ki bi jih lahko predstavljale razmeroma kratke in omejene podatkovne časovne serije za cene stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji.

Michael MacBrien

Michael MacBrien

EU climate law will transform real estate. Valuation practice had better follow

Pred dvajsetimi leti je zakonodaja državam v Evropski uniji naložila obveznost izboljšanja energetske učinkovitosti, tako da morajo na letni ravni energetsko prenoviti 3 % državnega nepremičninskega premoženja. Kot alternativna rešitev je bila ponujena možnost pridobitve energetske izkaznice (EPC), ki temelji na predhodnih pregledih sistemov ogrevanja in hlajenja. Zastavljeni cilji niso bili doseženi. Prenova v Evropi ostaja na ravni od 1 do 2 %, kar kaže na podaljševanje energetske neučinkovitosti. Evropska komisija je izračunala, da nas nadaljevanje takega trenda do podnebne nevtralnosti pripelje šele v približno sto letih. Evropska unija je zaradi nedoseganja ciljev vzporedno postavila še cilje za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Cilj zmanjšanja emisij za leto 2020 je bil v glavnem dosežen. Težava pa nastaja, ker cilji, postavljeni pred tremi leti, niso sledili podnebnemu segrevanju. Zato si je Evropska unija zadala dva dodatna cilja: podnebno nevtralnost do leta 2050 in 55- odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030. Komisija je sprožila postopke, s katerimi želi zastavljene cilje vključiti v zavezujočo lokalno zakonodajo.

Mojca Müller

Mojca Müller

Davčna obravnava vozil

Nedavne spremembe davčne zakonodaje na področju dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja želijo spodbuditi rabo okolju prijaznih vozil. Nova olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod spodbuja davčne zavezance, da svoja sredstva investirajo v izgradnjo trajnostne javne ali zasebne infrastrukture, ki bo omogočala čistejši, bolj zdrav in cenejši prevoz. Zaposlenim, ki uporabljajo osebno motorno vozilo na električni pogon tudi v privatne namene, skladno z 2.a odstavkom 43. člena ZDoh-2, ni treba plačati dohodnine, saj je vrednost bonitete enaka nič. Vrsto let je veljala izrecna prepoved odbitka DDV-ja od nabave osebnih avtomobilov in motornih koles, goriv in maziv ter nadomestnih delov in storitev, ki so tesno povezane s temi vozili. Z uvedbo 66b. člena ZDDV-1 je dopuščen odbitek DDV-ja, če gre za motorno vozilo brez izpusta ogljikovega dioksida in so izpolnjeni še nekateri drugi pogoji. Vedno aktualni temi za razpravo sta tudi popravek odbitka DDV-ja in plačilo DDV-ja od zasebne rabe vozila. Skladno z 69. členom ZDDV-1 se popravek odbitka DDV-ja pri vozilih razporedi na pet let, razen če gre vozilo iz 106a. člena ZDDV-1. Novi 38a. člen P-ZDDV-1 opredeljuje osnovo, od katere davčni zavezanec obračuna DDV, če se vozilo uporablja za neposlovne namene.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Arhiviranje elektronske revizijske dokumentacije

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 3-3/22) Revizijski svet je na svoji seji obravnaval problematiko shranjevanja oziroma arhiviranja revizijske dokumentacije v elektronski obliki in pripravil strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Izgubljanje strank kot ključni dejavnik pri oceni vrednosti neopredmetenih sredstev, povezanih s kupci

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OC 3-3/22) Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je obravnaval vprašanja o merjenju izgubljanja strank pri ocenjevanju neopredmetenih sredstev, povezanih s strankami, in o tem pripravil strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Dostop notranjega revizorja do zunanjih izvajalcev

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR-2-3-22) Odbor sekcije preizkušenih notranjih revizorjev je obravnaval vprašanje, pod katerimi pogoji lahko notranji revizor dostopa do zunanjih izvajalcev, in o tem pripravil strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Računovodenje nadomestil, ki jih kolektivne organizacije pri uporabnikih zbirajo v imenu in za račun imetnikov pravic

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAC 4-3/22) Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij je na svoji seji obravnaval problematiko računovodenja nadomestil, ki jih kolektivne organizacije pri uporabnikih del iz njihovega repertoarja zbirajo v imenu in za račun imetnikov pravic, ki jih po njihovem ali zakonskem pooblastilu upravljajo, povezano zlasti z vprašanjem, ali gre za poslovne prihodke, ali pa je zanje treba pripoznati obveznosti iz poslovanja za tuji račun.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Davčno priznani odhodek iz slabitve poslovnih terjatev

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 3-3/22) Zakonske pogoje za davčno priznavanje slabitev poslovnih terjatev je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem oblikoval strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Vodenje revizijske sledi

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 2-3/22) Izzive vodenja revizijske sledi je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju: PRIS) in o tem oblikoval strokovno razlago.

Novosti in obvestila

Novosti in obvestila

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window