SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
Računovodski standardi so kot kompas, ki organizacijo usmerja po labirintu finančnih podatkov
Kristjan Dolinšek
Priprava občinskih proračunov v povezavi s financiranjem javnih zavodov občin
Proračun občine je njen temeljni dokument, s katerim načrtuje financiranje nalog v korist njenih prebivalcev. Priprava proračuna občine in finančnih načrtov javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, je zahteven proces, ki se ga morajo vsi deležniki lotiti pravočasno, tako da je proračun sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša. S tem se zagotovi normalno poslovanje in financiranje občinskega proračuna in javnih zavodov ter ni potrebno začasno financiranje, ki prinaša bistvene omejitve pri poslovanju tako občine kot javnih zavodov. Za izvrševanje proračuna se lahko tako občina kot javni zavodi zadolžujejo, pri tem pa morajo upoštevati zakonske omejitve in pravila tako z vidika višine zadolžitve kot predvsem samega postopka zadolževanja in pridobitve potrebnih soglasij. Ministrstvo za finance je leta 2024 opravilo temeljito analizo sprejetih odlokov o proračunih vseh slovenskih občin in ugotovilo, da imajo občine kljub usmeritvam v proračunskem priročniku za pripravo proračunov občin, ki vsebuje tudi vzorec odloka, te zelo različno pripravljene. Članek osvetljuje vidike navedenih vsebin tako z vidika občin in javnih zavodov kot tudi Ministrstva za finance.
Gordana Gliha
Enotni zakladniški sistem
Proračunski uporabniki svoja plačila izvajajo prek podračunov enotnega zakladni- škega računa. Ti podračuni so del sistema enotnega zakladniškega računa države ali občine. Država in občine imajo pri Banki Slovenije odprt enotni zakladniški račun, ki ima vlogo skupnega transakcijskega računa države ali občine. Občina se lahko odloči, da svoj enotni zakladniški račun občine tudi zapre in s svojimi proračunskimi uporabniki preide v sistem enotnega zaklad- niškega računa države. Z vzpostavitvijo enotnih zakladniških računov se omogoča upravljanje večjega obsega sredstev in tudi notranja konsolidacija sredstev, saj se zaradi obsega sredstev lahko dosegajo ugodnejši pogoji nalaganja tako za upravljavca sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države ali občine kot tudi za imetnike podračunov.
Tatjana Jevševar
Izzivi računovodenja osnovnih sredstev v javnih zavodih
Računovodenje osnovnih sredstev se v javnem sektorju bistveno razlikuje od tovrstnega računovodenja v zasebnem sektorju zaradi posebnosti pri financiranju nabave osnovnih sredstev. Temeljno pravilo, ki so ga pri računovodenju osnovnih sredstev javni zavodi obvezani upoštevati, je, da morajo obračunavati amortizacijo po predpisanih stopnjah. Knjiženje stroškov amortizacije pa je odvisno predvsem od tega, ali so ti stroški pokriti z ustvarjenimi prihodki ali ne. Če niso, se stroški amortizacije pokrijejo v breme obveznosti do virov sredstev. Stroški amortizacije ne morejo in ne smejo biti razlog za izkazovanje negativnega izida v javnih zavodih. V prispevku so poudarjene tudi aktivnosti, ki pomembno vplivajo na pravilnost računovodenja osnovnih sredstev, kot so redni letni popis, ravnanje s stvarnim premoženjem in prenos osnov- nih sredstev v upravljanje javnim zavodom s strani ustanovitelja.
Damjana Žun
Priprava, sprejetje in uresničevanje finančnih načrtov javnih zavodov
Finančno načrtovanje se v javnem sektorju bistveno razlikuje od načrtovanja v zasebnem. S pripravami na sestavo načrta poslovanja pristopijo javni zavodi po tem, ko država in njihovi ustanovitelji sprejmejo zakonodajo in izdajo navodila ter smernice in usmeritve za načrtovanje. Sestavni del finančnega načrta so osnovni podatki javnega zavoda, zakonske podlage in osnovna izhodišča za sestavo finančnega načrta, kratkoročni cilji poslovanja, načrt delovnega programa, poročanje o revizijah, načrt prihodkov in odhodkov po obračunskem in denarnem toku, plan obvladovanja kadra in oblike dela, zunanjim izvajalcem oddane dejavnosti, izobraževanja in specializacije ter pripravništvo, plan investicij in vzdrževalnih del ter plan zadolževanja. V prispevku so izpostavljeni tudi trenutno največji izzivi, s katerimi se srečujejo javni zdravstveni zavodi pri sestavi finančnih načrtov za tekoče leto.
mag. Aleksandra Heinzer
DDV pri ekonomski in neekonomski dejavnosti v primerjavi s poslovno in zasebno rabo
Direktiva Sveta 2006/112/ES določa strukturo DDV-ja v EU-ju in poudarja pomen identifikacije ekonomske dejavnosti za določitev davčnega zavezanca. Ker se v praksi prepletajo ekonomske dejavnosti z neekonomskimi ter poslovna in zasebna raba, je razumevanje teh pojmov ključnega pomena. V prispevku podrobno obravnavamo vpliv ekonomske dejavnosti na obveznosti DDV-ja, razlikovanje med ekonomsko in neekonomsko sfero ter posledice za obračunavanje DDV-ja pri zasebni rabi. Razprava temelji na evropski sodni praksi in analizi situacij, vključno z obravnavo poslovanja oseb javnega prava v luči sistema DDV-ja. Kljub razmeroma jasnim definicijam v Direktivi Sveta 2006/112/ES se v praksi soočamo z izzivi pri določanju, kaj točno pomeni ekonomska dejavnost in kdaj se šteje, da ima dobava zasebni namen. Prispevek kaže na potrebo po jasni zakonodaji in natančni uporabi pravil DDV-ja tudi zaradi zagotavljanja pravičnosti in preprečevanja izkrivljanja konkurence.
Nina Bakovnik
Dileme pri obračunu nadomestila plač in izzivi pri upoštevanju efektivnega delovnega časa skladno s sodno prakso
Članek obravnava ključne izzive pri obračunu nadomestila plač in evidentiranju efektivnega delovnega časa v skladu s sodno prakso. Delodajalci se pogosto soočajo z dilemami glede višine in osnove nadomestila plače, zlasti pri vključevanju dodatkov ali posebnih stimulacij. Sodna praksa ponuja usmeritve, vendar hkrati odpira nova vprašanja o pravilni obravnavi delavcev. Drugi pomemben vidik je evidentiranje efektivnega delovnega časa, še posebej v primeru službenih poti. Kot efektivni delovni čas šteje vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti. Napačno evidentiranje lahko vodi do sporov in finančnih posledic, zato morajo delodajalci ta vprašanja skrbno obravnavati in pri tem upoštevati smernice, ki jih je oblikovala sodna praksa. Pravilna razlaga zakonskih obveznosti ter prilagajanje internih pravil zmanjšujeta tveganja in zagotavljata pravično obravnavo delavcev. Podjetja naj redno preverjajo svoje obračunske prakse ter prakse evidentiranja delovnega časa in se po potrebi posvetujejo s strokovnjaki, da zagotovijo skladnost z zakonodajo ter stabilne delovnopravne odnose.
Tilen Božič
Lastništvo zaposlenih 2.0, izbrani vidiki lastništva
V zadnjih letih so zamisli o (so)lastništvu zaposlenih v podjetju ponovno čedalje pomembnejše. Prispevek se osredotoča na model (so)lastništva zaposlenih, znan kot ESOP (Employee Share Ownership Plan), ki se je razvil v Združenih državah Amerike v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za model, ki sistematično in trajno rešuje vprašanje lastniškega nasledstva ter prinaša številne pozitivne eksternalije tako v smislu motivacije in pripadnosti zaposlenih kot tudi izboljšanih obetov za dolgoročno uspešno poslovanje podjetja. V slovenskem prostoru je model že mogoče implementirati, o čemer priča tudi podjetje INEA, katerega 100-odstotni lastniki so prek namenske zadruge zaposleni. Tema je še posebej primerna v času, ko se številni podjetniki, ki so začeli svojo pot ob prehodu Slovenije v tržno gospodarstvo, počasi umikajo iz aktivne vloge. ESOP predstavlja eno izmed posebej ustreznih alternativ za odplačen prenos lastništva na naslednjo generacijo.
Robert Horvat, Nika Pučko
Raziskava vpliva samoselekcije na osebnostne lastnosti, vrednote in kakovost študentov računovodstva
V prispevku predstavljamo izide raziskave vpliva procesa samoselekcije na izbrane osebnostne lastnosti, vrednote in kakovost študentov računovodstva. Izbrane osebnostne lastnosti, vrednote in pokazatelji študijske sposobnosti in zavzetosti študentov prvega letnika usmeritve računovodstvo in davščine na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze $v$ Mariboru smo primerjali z osebnostnimi lastnostmi, vrednotami in pokazatelji študijske sposobnosti in zavzetosti študentov drugih usmeritev na fakulteti. Pri osebnostnih lastnostih sta se statistično značilni razliki pokazali samo pri lastnosti poštenost in skromnost ter njeni razsežnosti izogibanje pohlepu. V obeh primerih je bil povprečni rezultat v skupini računovodskih študentov višji kot pri drugih. Pri vrednotah se je statistično značilna razlika pokazala samo pri vrednoti višjega reda samoizboljšanje - njen povprečni rezultat v skupini računovodskih študentov je bil nižji kot pri drugih. Z vidika potreb računovodske stroke ugotovljene izide ocenjujemo kot pozitivne. Še posebej, ker sta tudi oba pokazatelja študijske sposobnosti in zavzetosti pri študentih računovodstva statistično značilno močnejša kot pri študentih drugih študijskih usmeritev. To kaže, da študij računovodstva priolači nadpovprečno študijsko zavzete in sposobne študente ter odvrača tiste, ki imajo s študijem težave ali niso dovolj prizadevni.
Iz prakse za prakso
Fizična zastarelost dogotrajnih sestavin nepremičnine
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OC 2-2/25) Odbor pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je prejel pobudo glede fizične zastarelosti dolgotrajnih sestavin nepremičnine, kadar je starost dolgotrajnih sestavin nepremičnine višja od njihovega teoretičnega fizičnega trajanja. Pobudo je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Potrditev notranje revizije glede izvajanja pripočil ali načrtov ukrepanja
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 2-1/25) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval izvajanje nekaterih določb iz novih Globalnih standardov notranjega revidiranja (v nadaljevanju: GIAS). V zvezi s t. i. spremljanjem napredovanja je pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Določanje dobe najema
STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE ŠT. 4, 8. APRIL 2025 (SR-RAC 2-4/25) V praksi se postavlja vprašanje, kako določiti dobo najema, če pogodbeno ni opredeljena oziroma če pogodba vključuje tudi možnost podalǰ̌anja ali odpovedi. Zato je Komisija za SRS-je sprejela strokovno razlago za pomoč uporabnikom pri določanju dobe poslovnih najemov.
Iz prakse za prakso
Računovodenje fiduciarnih računov
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAC 2-2/25) Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij je na svoji seji obravnaval računovodenje fiduciarnih računov ter o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Proizvodnja električne energije za lastne potrebe
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAC 2-3/25) Proizvodnjo električne energije za lastne potrebe je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij ter o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Porajajoča se tveganja na področju informacijskih sistemov v letu 2025
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 2-2/25) Za register tveganj je bistveno, da je aktualen in ažuren. Zaradi hitrega razvoja tehnologij in hitrih sprememb v okolju informacijskih sistemov se postavljajo vprašanja, katera porajajoča se tveganja je treba upoštevati pri ažuriranju registra tveganj. Tudi ENISA v poročilu kibernetskih großenj 2030 iz marca 2024 izpostavlja past uporabe preteklih podatkov za analizo tveganj, saj zgodovinski podatki ne vključujejo podatkov o porajajočih se tveganjih.
Novosti in obvestila
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu