Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

SIR*IUS - številka 3, letnik 2026

SIR*IUS

SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.

Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik

Dr. Samo Javornik

Uvodnik

Sodobno poslovno okolje od podjetij zahteva več kot le konkurenčne plače. Zahteva vzpostavitev dolgoročnega partnerstva med kapitalom in delom. Delniško nagrajevanje, ki je v mednarodnem prostoru že desetletja standard, naj bi se z zakonodajnimi spremembami, ki so v Sloveniji začele veljati 1. januarja 2025, končno močneje umestilo tudi v naš gospodarski prostor. Pa se bo res?

Maruša Hauptman

Maruša Hauptman

Uporaba računovodskih ocen in zanesljivost merjenja

V prispevku je najprej na kratko pojasnjeno, kaj so računovodske ocene in v čem se razlikujejo od usmeritev in napak. Navedeni so primeri računovodskih ocen in pregled dejavnikov, ki najbolj vplivajo na zanesljivost merjenja. Pri tem izpostavljamo subjektivnost, negotovost, izkušnje iz preteklosti, časovni horizont, nove informacije ter pravilnost uporabe modelov in metod kot ključne dejavnike, ki vplivajo na zanesljivost merjenja. Za pet v praksi največkrat uporabljenih računovodskih ocen so nato predstavljene presoje in dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri pripravi računovodske ocene, glavni izzivi v zvezi s tem ter postopki, s katerimi se običajno potrdi sprejemljivost predpostavk.

Kristjan Dolinšek

Kristjan Dolinšek

Pomen stanja in strukture sredstev na računih proračuna občine na dan 31. 12. ter napake občine

Sredstva na računih proračuna občine na dan 31. 12. je bilančna kategorija, ki ima pri planiranju proračuna in pripravi zaključnega računa ter tudi za samo izvrševanje proračuna občine velik pomen. Vendar ni dovolj, da občina pozna samo stanje sredstev, poznati mora tudi strukturo. Če občina v zaključnem računu proračuna ugotovi, da je pri pripravi proračuna planirala bistveno drugačen znesek sredstev na računih proračuna, ga mora upoštevati in po potrebi v najkrajšem možnem času pripraviti rebalans proračuna. Če pa ugotovi bistveno drugačno strukturo sredstev, je to lahko še večji problem.

Gordana Gliha

Gordana Gliha

Zakon o plačilnih in javnofinančnih storitvah

Zakon o plačilnih in javnofinančnih storitvah, kot izhaja iz njegovega naslova, ureja plačilne in javnofinančne storitve za proračunske in druge uporabnike, ki sodelujejo s proračunskimi uporabniki. Te storitve se izvajajo prek Uprave RS za javna plačila (v nadaljevanju UJP), ki ima tudi status ponudnika plačilnih storitev. Obravnavani zakon je nadomestil predhodni Zakon o opravljanju plačilih storitev za proračunske uporabnike. Novi zakon podrobneje ureja posamezne naloge in storitve, ki jih izvaja UJP, pri čemer so posamezna poglavja vsebinsko dopolnjena. Opredeljuje naloge, načela delovanja in organiziranost UJP, register proračunskih uporabnikov, račune in plačilne storitve, negotovinska plačilna mesta, sistem za spletno plačevanje, plačevanje – razporejanje in poročanje o obveznih dajatvah, opravljanje izvršbe na denarna sredstva imetnikov računov, menice in izvršnice, izmenjavo e-računov in e-dokumentov, podporo za poročanje o usklajevanju medsebojnih terjatev in obveznosti za sredstva v upravljanju, nadomestila in stroške, povezane s plačilnimi storitvami, obdelavo osebnih podatkov, hrambo podatkov in dokumentov, informacije javnega značaja in kazenske določbe. Določbe zakona urejajo tudi obveznosti ponudnikov plačilnih storitev, ki pa ne veljajo za Banko Slovenije.

mag. Jana Trbižan

mag. Jana Trbižan

Učinkovit analitični sistem za razvrščanje prihodkov in odhodkov oziroma stroškov za različne namene poročanja v javnih zavodih

V javnih zavodih so podatki iz poslovnih knjig ključni pri izpolnjevanju številnih poročevalskih zahtev – od potreb statistike, davčnih organov in ustanoviteljev do zahtev revizorjev, financerjev in širše javnosti. Vsaka od teh skupin zahteva podatke v nekoliko drugačni obliki, vsem pa je skupno, da potrebujejo zanesljive in jasne informacije o uspešnosti poslovanja. Pri tem si javni zavodi lahko pomembno pomagajo z dodatnimi analitičnimi podatki, ki jih vežejo na posamezne knjižbe oziroma konte. Tak pristop omogoča izpis poslovnih knjig po različnih kriterijih ter pregledno prikazovanje podatkov z vidika poslovnoizidnih mest. Bistveno je, da zavod prepozna, katere knjižbe je smiselno dopolniti z dodatnimi podatki, saj le tako zagotovi uporabnost in preglednost poročil. V članku je na praktičnih primerih prikazano, kako zasnovati učinkovit sistem poslovnoizidnih mest, ki zagotavlja vse potrebne analitične informacije, omogoča transparentno spremljanje rezultatov ter računovodjem javnih zavodov olajša pripravo notranjih in zunanjih poročil.

Tatjana Jevševar, Damjana Žun

Tatjana Jevševar, Damjana Žun

Ugotavljanje zneska amortizacije, priznanega v obračunani ceni storitev

Amortizacija pomeni postopno prenašanje vrednosti osnovnih sredstev med stroške poslovanja. Z določenimi izjemami se vsa pripoznana opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva amortizirajo, dokler višina popravka vrednosti ni enaka nabavni vrednosti osnovnega sredstva. Način izkazovanja stroška v poslovnih knjigah je odvisen od vira, iz katerega se ta strošek pokriva. Kot vir se lahko pojavljajo prihodki poslovanja, prejete donacije, sredstva iz projekta ali namenska sredstva ustanovitelja. Zato je ključna natančna kalkulacija cene prodanega blaga oziroma opravljenih storitev.

Jerneja Potočnik

Jerneja Potočnik

Povezava računovodstva in kontrolinga: ključni izzivi sodobnega poslovanja

Računovodstvo in kontroling sta ključni funkciji, ki skupaj omogočata kakovostno podatkovno podprto odločanje v organizacijah. Kljub tesni povezanosti pa se podjetja pogosto soočajo z izzivi pri učinkovitem povezovanju obeh področij. Med najpogostejšimi so različni cilji in časovni horizonti poročanja, neenotna interpretacija podatkov ter pomanjkljiva informacijska podpora. V članku je poudarjeno, da računovodstvo zagotavlja zanesljive in skladne finančne informacije, kontroling pa te podatke nadgradi z analitiko, načrtovanjem in usmerjanjem menedžmenta. Zato je za optimalno delovanje podjetja ključno, da sta področji usklajeni tako v metodologiji kot v komunikaciji. Članek poudari pomen standardizacije podatkov, krepitve sodelovanja med oddelki, jasne razdelitve odgovornosti ter vlaganj v digitalne rešitve, ki omogočajo hitrejšo izmenjavo informacij. Le s skupnim sodelovanjem in usklajenostjo ciljev med računovodstvom in kontrolingom lahko podjetja v prihodnjem hitro spreminjajočem se poslovnem okolju okrepijo preglednost, proaktivnost in sposobnost strateškega odločanja.

Aleksandra Heinzer

Aleksandra Heinzer

DDV problematika razmejevanja med dobavo blaga in opravljanjem storitev

Prispevek obravnava problematiko razmejevanja med dobavo blaga in opravljanjem storitev v sistemu DDV-ja, ki predstavlja eno ključnih in hkrati praktično zahtevnih vprašanj pri pravilni davčni obravnavi transakcij. Izhajajoč iz sodne prakse Sodišča Evropske unije, članek sistematično predstavi temeljna merila za presojo kompleksnih in mešanih transakcij, zlasti načelo ekonomske enotnosti, razlikovanje med glavnimi in pomožnimi elementi ter določitev prevladujočega elementa transakcije. V nadaljevanju so navedena merila, uporabljena na tipičnih primerih iz prakse, med drugim v gradbenem sektorju, pri dobavah blaga z namestitvijo, predelavah in popravilih ter v gostinski in tiskarski dejavnosti. Posebna pozornost je namenjena razmerju med sodno prakso Sodišča EU in upravno prakso davčnega organa, pri čemer analiza pokaže, da upravna praksa davčnega organa sicer sledi evropskim izhodiščem, vendar ni vedno metodološko dosledna. V prispevku ugotavljamo, da je za pravilno DDV obravnavo odločilna celovita presoja ekonomske vsebine posamezne transakcije, ne pa tudi formalni elementi. Ob tem opozarjamo na pomen pravne varnosti in potrebo po enotnejši ter preglednejši uporabi meril v praksi.

dr. Simon Čadež, Viktor Medja

dr. Simon Čadež, Viktor Medja

Vpliv ovir za trajnostno poročanje na odnos podjetij do trajnostnega poročanja v Sloveniji

Nanašajoč se na Direktivo glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) in Evropske standarde poročanja o trajnostnosti (ESRS) raziskava preučuje vpliv štirih ovir za trajnostno poročanje na odnos podjetij do tega poročanja. Preučevane ovire v konceptualnem modelu so pomanjkanje virov (finančnih, človeških in tehnoloških), nezadostna usposobljenost zaposlenih, stroški poročanja ter nejasnost smernic in standardov. Podatki za raziskavo so bili zbrani z anketo med slovenskimi podjetji. Ugotovitve multiple regresijske analize kažejo, da na odnos negativno vplivajo stroški trajnostnega poročanja in pomanjkanje jasnih smernic. Presenetljivo in v nasprotju s hipotezo ima pomanjkljiva usposobljenost zaposlenih pozitiven vpliv na odnos do trajnostnega poročanja. Nobenega vpliva na odnos nismo zaznali pri pomanjkanju virov. Ugotovitve raziskave pripomorejo k boljšemu razumevanju izzivov pri uvajanju poročanja o trajnostnosti.

dr. Stanko Čokelc

dr. Stanko Čokelc

Primerjalna analiza davčne kompleksnosti

V prispevku je analizirana davčna kompleksnost v Sloveniji kot večdimenzionalen pojav, ki izhaja iz zakonodajnih, institucionalnih in postopkovnih značilnosti davčnega sistema. Na podlagi mednarodnih primerjav, empiričnih raziskav in indeksa davčne kompleksnosti (TCI) smo ugotovili, da se Slovenija uvršča med države z razmeroma visoko kompleksnostjo obdavčitve pravnih oseb, pri čemer se ta v zadnjem desetletju giblje v naraščajočem trendu. Analiza pokaže, da davčna kompleksnost povečuje stroške skladnosti, zmanjšuje pravno predvidljivost ter negativno vpliva na vrednost podjetij, naložbe, inovacije in davčno moralo. Posebna pozornost je namenjena učinkom kompleksnosti na delovanje davčnih uprav, fizične osebe in tuje neposredne investicije ter primerjavi z državami z nizko stopnjo kompleksnosti. Ugotavljamo, da trajno zmanjševanje davčne kompleksnosti zahteva sistemski pristop, ki presega delne zakonodajne spremembe in vključuje večjo stabilnost predpisov, omejevanje izjem, konsistentno izvajanje ter učinkovito digitalizacijo davčnih postopkov.

Jerneja Potočnik

Jerneja Potočnik

Revidiranje prodajnega procesa: ključni izzivi prepoznavanja tveganj

Prodaja predstavlja osrednji vir prihodkov iz poslovanja, zato je pogosto največji generator poslovnih tveganj v podjetju ter posledično veliko tveganje tudi za revizijo. Strateška, operativna, finančna, pravnoskladnostna tveganja izgube ugleda in tveganja prevare vplivajo na stabilnost poslovanja, tako da so izziv za notranje in zunanje revizorje. Revidiranje prodaje je med najzahtevnejšimi področji revizije, saj združuje razumevanje kompleksnih procesov, tveganj in računovodskih pravil, ki neposredno vplivajo na pripoznavanje prihodkov. Za uspešno in učinkovito presojo področja prodaje mora revizor poznati strategijo podjetja, prodajne procese, IT sisteme, cenovno politiko in zakonodajne okvire, hkrati pa ves čas uporabljati analitični pristop in ohranjati izrazito poklicno nezaupljivost. Potrebna znanja revizorja obsegajo analitično presojo, razumevanje notranjih kontrol, presojo operativnih tveganj in tveganja prevar ter sposobnost povezovanja poslovnih odločitev poslovodstva in njihovega vplivanja na računovodske izkaze, da lahko revizor presodi o resničnosti, poštenosti in skladnosti postavk v računovodskih izkazih, povezanih s procesom prodaje. Namen članka je povzeti najpomembnejša tveganja, ki jih mora revizor obravnavati pri reviziji prodajnega procesa.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Podpisnik pogodbe o revidiranju pri majhni delniški družbi

Iz prakse za prakso (PR-REV 2-2/26) Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede pristojnega organa za podpis pogodbe o prostovoljnem revidiranju v majhni delniški družbi.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Uporaba umetne inteligence pri ocenjevanju vrednosti: priložnosti, tveganja in standardi

Iz prakse za prakso (PR-OC 2-2/26) Uporabo umetne inteligence pri ocenjevanju vrednosti in razprave na to temo v mednarodnih strokovnih organizacijah je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti ter o tem pripravil poročilo.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Revidiranje sistema PPDFT – ključna področja notranjerevizijske presoje

Iz prakse za prakso (PR-NR 2-2/26) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval vprašanje, katera ključna področja in tveganja mora notranja revizija presojati pri pregledu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ter pripravil strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Evidentiranje poslovnih terjatev do kupcev – etažnih lastnikov

Iz prakse za prakso (PR-RAC 2-5/26) Vprašanje evidentiranja poslovnih terjatev do kupcev – etažnih lastnikov in izterjavo kupcev je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij ter o tem pripravil strokovno razlago.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Računovodska obravnava od kupca prejetih storitev ali blaga za izpolnitev pogodbe s kupcem

Strokovna razlaga Komisije za Slovenske računovodske standarde, št. 11, 12. marec 2026 (SR-RAC 2-6/26) Na Slovenski inštitut za revizijo je bilo naslovljeno vprašanje, kako pravilno računovoditi blago ali storitve, ki jih organizacija1 prejme od kupca za izpolnitev pogodbe z njim. Dilema glede tega v praksi je, ali mora organizacija obravnavati blago ali storitve, ki jih za izpolnitev pogodbe s kupcem prejme od njega, kot prejem nedenarnega nadomestila ter zanje v ustrezni višini pripoznati prihodke in stroške oziroma odhodke, ali pa se takšno blago ali storitve ne šteje(jo) kot prejem nedenarnega nadomestila. 1 V tej strokovni razlagi se pojem organizacija uporablja generično za opisovanje vseh pravnih oblik, v katerih se lahko izvaja gospodarska dejavnost, vključno s samostojnimi podjetniki.

Iz prakse za prakso

Iz prakse za prakso

Redni pregled pooblastil: skladnost ni nujno varnost

Iz prakse za prakso (PR-RIS 2-1/26) Organizacije skladno s standardi vse pogosteje izvajajo redne preglede uporabniških pooblastil. Pregled je dokumentiran, potrditve so zbrane, revizijska sled obstaja. Z vidika dokumentiranih informacij je zahteva izpolnjena.

Mojca Lukač

Mojca Lukač

Davčna obravnava delniškega nagrajevanja pri zaposlenih v Sloveniji po spremembah zakonodaje od 1. januarja 2025

Od 1. januarja 2025 veljajo pomembne spremembe slovenske davčne zakonodaje, ki vplivajo na poročanje o dohodkih iz zaposlitve, vključno z delniškim nagrajevanjem v obliki delnic oziroma deležev.

Novosti in obvestila

Novosti in obvestila

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu

Po uspešno opravljenem zaključnem delu je Slovenski inštitut za revizijo izdal potrdilo o strokovnem znanju za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin: