Navigacija
Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

Revija SIR*IUS - številka 2, letnik 2018

Revija SIR*IUS

SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.

Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar

Dr. Marjan Odar

Uvodnik

Politične karte se na novo mešajo. Čakamo na volitve, nov parlament, novo vlado. Čakamo na nekaj drugega, kot smo imeli do zdaj na političnem parketu. S prikritim, pohlevnim upanjem, da bo morda z istimi, drugimi ali pa starimi obrazi le nekaj drugače. Ne pravijo zastonj, da upanje umre zadnje. Seveda bomo spet priča sajenju rožic in obljubam, ki bodo kmalu postale lanski sneg. In tako skoraj vsaka štiri leta. Pa vendar kljub opisanemu posploševanju še vedno upam, da vse ni tako stereotipno. Kar priznam, da me je zelo prijetno presenetil predsednik vlade, ko je odstopil. Ne trdim, da je bila to njegova edina dobra odločitev, zagotovo pa vsaj zame najboljša. In ravno ta je tudi pokazala srž problema: skoraj nič se ne da narediti, ker skoraj na vseh področjih vladajo predvsem egoistični interesi raznih skupin in posameznikov, ki jih popolnoma nič ne briga skupno dobro. Nekateri mi bodo takoj oporekali, da je to pač demokracija, ko vsakdo zagovarja le svoje interese. Ne, pa ni! Se ne dam odpraviti tako na hitro.

Mojca Bartol Lesar

Mojca Bartol Lesar

Prepoznavanje z DDV-jem obdavčljivih in neobdavčljivih transakcij (javni sektor in gospodarstvo) – I. del

Z vidika DDV-ja razvrščamo transakcije kot obdavčljive in neobdavčljive. Obdavčljive transakcije opredelita že sama Direktiva o DDV-ju in ZDDV-1 v obliki seznama, in sicer so to dobave blaga, opravljanje storitev ter pridobitve blaga iz Unije za plačilo ter uvoz blaga. Vse ostalo so neobdavčljive transakcije. Za dejansko obdavčljivost neke transakcije je bistvenega pomena, da jo izvede davčni zavezanec, saj zakonodaja o DDV-ju obvezuje le davčne zavezance. V skladu s tem sta lahko dva razloga za neobdavčljivost transakcije: ali transakcijo sicer opravi davčni zavezanec, vendar sama kot taka ne izpolnjuje meril, da bi jo lahko uvrstili v opredelitev obdavčljivih transakcij iz zakonodaje o DDV-ju, ali pa na drugi strani sicer gre za transakcijo, ki izpolnjuje pogoje za obdavčljivost, jo pa opravi oseba, ki ni davčna zavezanka. Osebe javnega prava načeloma opravljajo neobdavčljive transakcije, vendar morata biti izpolnjena dva pogoja – ta oseba mora imeti javno priznan status osebe javnega prava in opravljati dejavnost kot organ oblasti. Kljub temu pa lahko štejejo za zavezance, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence. Prispevek v prvem delu obravnava glavne značilnosti obdavčljivih transakcij v skladu z zakonodajo o DDV-ju in sodbami Sodišča Evropske unije, v drugem delu pa bodo podrobneje predstavljene najznačilnejše neobdavčljive transakcije.

mag. Robert HORVAT, višji predavatelj za področje računovodstva in revizije, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor

mag. Robert HORVAT, višji predavatelj za področje računovodstva in revizije, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor

SRS 15 (2019) – Prihodki po novem

V prispevku predstavljamo in analiziramo nekatere najpomembnejše spremembe, ki jih v računovodenje prihodkov prinaša predlog prenove SRS 15 – Prihodki, v primerjavi s trenutno veljavnimi rešitvami v SRS 15 (2016). Kot razkriva naša analiza, v večini primerov spremembe niso tako radikalne, kot se morda zdi na prvi pogled, ampak gre v glavnem za nadgradnjo in podrobnejšo vsebinsko opredelitev rešitev oz. zamisli, ki so v veliki meri že v obstoječem SRS 15 (2016). Deloma je to zagotovo tudi zato, ker je bila večina novih konceptov v MSRP 15 (Prihodki iz pogodb s kupci) upoštevana že ob pripravi SRS 15 (2016), ko je bil novi MSRP 15 še v fazi javne obravnave. Nekaj začetne zmede zato lahko povzročijo predvsem številne terminološke novosti, ki pa so v glavnem posledica uskladitve s terminologijo v novem MSRP 15.

Saša Jerman

Saša Jerman

Računovodski vidik konverzije terjatev v kapital dolžnika

Konverzija terjatev v kapital dolžnika je korporacijska transakcija, po kateri dotedanji upniki svoje terjatve prenesejo na dolžnika zaradi povečanja kapitala dolžnika. Čeprav gre za transakcijo, ki jo v razmerju do družbe izvedejo lastniki, je IASB v Pojasnilu OPMSRP 19 zaključil, da gre za transakcijo zaradi poravnave dolgov v obliki kapitalskih instrumentov družbe. Razlika med pošteno vrednostjo izdanih kapitalskih instrumentov in odplačno vrednostjo dolgov dolžnika se pripozna v izkazu poslovnega izida. V tem prispevku podrobneje analiziramo konverzijo terjatev v kapital dolžnika tako z vidika ZFPPIPP-ja kot ZGD-1, v sklepu pa je lasten pogled na zaključke v OPMSRP 19. Čeprav SRS 2016 nimajo izrecnih določb glede tega vprašanja, je davčni organ s pojasnilom že privzel vsebino OPMSRP 19 kot razlago za obravnavo takih transakcij tudi za uporabnike SRS-jev.

mag. Mojca Koder

mag. Mojca Koder

Splošno o prevarantskem računovodskem poročanju

Pomembnost zgodnjega odkrivanja in preiskovanja finančnih in računovodskih prevar je v svetu začela naraščati v zadnjih dveh desetletjih, po razkritju velikih finančnih škandalov. V prispevku smo predstavili najpogostejše vrste računovodskih prevar, motive in kazalnike računovodskih prevar, metode njihovega preiskovanja in sodno prakso pri njihovi obravnavi. Pokazali smo, da so lahko finančni in računovodski podatki predmet znatnih manipulacij, zlasti glede na obstoječe alternative pri izbiri računovodske politike. O računovodskih prevarah zato govorimo takrat, ko načini kreativnega računovodstva izražajo popačeno realnost zaradi določenih interesov, zaradi česar se deležniki ne morejo zanesti na objavljene računovodske informacije. Stabilnost trgov in gospodarstva temelji predvsem na zaupanju deležnikov, ki morajo imeti vse potrebne informacije, da lahko primerjajo poslovanje družb, ovrednotijo tveganja in sprejemajo razumne odločitve. Za to pa potrebujejo točne, pregledne in popolne finančne informacije, ki obsegajo tudi realno ovrednotenje tveganj. Odločitve, ki jih deležniki sprejemajo na podlagi nepopolnih, zavajajočih ali popolnoma izkrivljenih in neresničnih informacij, imajo lahko uničujoče posledice za žrtve računovodskih prevar.

Blaž Pate

Blaž Pate

Aktualnosti pri obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb, rezidentov Slovenije v tujini in Republiki Sloveniji

Decembrska davčna reforma, ki se je začela uporabljati 1. 1. 2018, v pretežnem delu posega na področje obdavčitve dohodkov delavcev, napotenih na delo v tujino. Bistvene spremembe je prinesla glede možnosti izplačevanja neobdavčenih povračil stroškov napotenim delavcem, pod določenimi pogoji dopušča možnost določitve in uveljavitve posebne davčne osnove omenjenih delavcev, delodajalcem pa določa nove, dodatne obveznosti glede poročanja posameznih prejemkov napotenih delavcev Finančni upravi RS (obrazci REK-1). Z davčnimi pravicami in obveznostmi napotenih delavcev in njihovih delodajalcev je tesno povezana tudi pravica delodajalca do izvajanja čezmejnih storitev. Gre za vprašanje obveznosti plačevanja prispevkov za socialno varnost napotenega delavca v določeni državi in s tem povezano obveznost pridobitve obrazca A1, kar od 1. 1. 2018 podrobneje ureja Zakon o izvajanju čezmejnih storitev.

Uporaba odstavka o poudarjanju zadeve in odstavka o drugih zadevah

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 2-2/18). Revizijski svet je na seji pojasnil stališče glede uporabe odstavka o poudarjanju zadeve in odstavka o drugih zadevah.

Podlaga vrednosti pri ocenjevanju vrednosti zemljišč, ki so opredeljena kot zelene površine

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 2-2/18). Problematiko izbora ustrezne podlage vrednosti pri ocenjevanju vrednosti zemljišč, ki so opredeljena kot zelene površine, je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Obvezne sestavine letnega poročila notranje revizije pri proračunskem uporabniku – 1. del

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 2-2/18).

Izvedba občasnega samoocenjevanja notranje revizije

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 3-2/18).

Evidentiranje prihodkov od zavarovalnin

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 2-2/18). Evidentiranje prihodkov od zavarovalnin je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Davčna obravnava obresti iz posojil med povezanimi osebami

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 2-2/18). Problematiko vključevanja obračunanih obresti povezanim osebam v obračun DDPO-ja, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje med prihodki, je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Certifikacija lastne programske opreme za elektronsko hrambo pri javnopravnih osebah

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 2-2/18). Problematiko certifikacije lastne programske opreme za elektronsko hrambo pri javnopravnih osebah je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju: PRIS) in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu

V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin in pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij ter pridobitev strokovnega naziva preizkušena davčnica.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window