SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
dr. Samo Javornik
Uvodnik
Davčne reforme so stare skoraj toliko, kot so stari davki. In davki niso prav mladi.
Alenka Dolinšek
Novejša sodna praksa Upravnega sodišča RS o davčnih zlorabah
V zadnjih letih je bilo v sodni praksi sprejetih kar nekaj novih stališč glede nedovoljenega davčnega izogibanja. Ustavnosodna praksa je tako v nekaj letih naredila ogromen preskok, čemur je sledilo tudi Upravno sodišče RS. Boj proti davčnim zlorabam je bil v sodni praksi Upravnega sodišča že prej prepoznan kot eden od pomembnih ciljev, vendar iz starejše sodne prakse ni bilo mogoče vedno povsem jasno razbrati ločnice med dovoljeno davčno optimizacijo in nedovoljenim davčnim izogibanjem oziroma davčno zlorabo, pri kateri je meja dopustnega ravnanja zavezanca za davek presežena. Novejša stališča se osredotočajo prav na iskanje omenjene ločnice, ki pa je, kot je razvidno iz predstavljenih primerov, vedno odvisna od okoliščin posameznega primera. V članku so predstavljeni najbolj tipični primeri, ki so bili predmet presoje v upravnem sporu. Davčni organ v postopku nadzora dokazuje obstoj zlorabe, torej obstoj umetne sheme, katere namen je pridobitev nedovoljene davčne koristi. Nasprotno pa zavezanec za davek dokazuje, da so ga k točno taki izvedbi pravnih poslov primarno vodili drugi, tj. poslovni oziroma ekonomski razlogi, in da so posledično davčni razlogi lahko zgolj drugotnega pomena.
Mag. Rosana Dražnik
Novosti v ZDDV-1 od 1. januarja 2025 dalje, s poudarkom na novi ureditvi za skupino za DDV
Leta 2025 se bodo začele uporabljati določene spremembe ZDDV-1, ki so bile v Državnem zboru RS sprejete 28. novembra 2024 in objavljene 10. decembra 2024 v Uradnem listu RS, št. 104. Ureditev za male davčne zavezance, ki poslujejo v več državah članicah, se spreminja zaradi sprememb Direktive 2006/112/ES, večina drugih sprememb pa je posledica odločitev slovenskega zakonodajalca, da se spremenijo stopnje DDV-ja za določene izdelke, omejitev možnosti prenosa presežka DDV-ja in drugo. Najobsežnejša sprememba, ki bo neposredno pomembna za vse davčne zavezance in se bo začela uporabljati 1. julija 2025, se nanaša na obvezno posredovanje davčnih evidenc davčnemu organu. Velika novost bo za marsikoga tudi uvedba skupine za DDV v slovensko zakonodajo o DDV-ju. Ta ureditev je znotraj EU-ja izbirna, a jo uporablja že večina držav članic, 1. januarja 2026 pa se bo začela uporabljati tudi v Sloveniji. Čeprav gre na prvi pogled za enostavno ureditev, je v praksi precej kompleksna. Razumevanje delovanja skupin za DDV je pomembno tako za zavezance, ki bodo del take skupine, kot za vse, ki bodo s tako skupino poslovali.
Blaž Pate
Zastaranje v davčnem postopku
Institut zastaranja je namenjen zagotovitvi pravne varnosti in pravne predvidljivosti za davčnega zavezanca, ob vračilu preveč plačanega davka pa tudi za davčni organ. Zastaranje v davčnem pravu pomeni prekluzijo (ugasnitev) davčne obveznosti davčnega zavezanca in tudi njegove pravice zahtevati vračilo preveč plačanega davka. Poleg tega še pomeni, da davčni organ nima več pristojnosti odmeriti, izterjati ali vrniti davek. Novela Zakona o davčnem postopku prinaša poenotenje relativnega zastaralnega roka za vse davke (izjema ostaja davek na nenapovedane dohodke). Pomembna je razlika med pravnimi posledicami, ki jih povzročita pretrganje in zadržanje zastaranja: zadržanje zastaranja podaljšuje absolutni zastaralni rok, pretrganje pa nanj ne vpliva. Ob koncu izpostavljamo predvsem vprašanje začetka teka zastaralnega roka za odmero davčnega odtegljaja od prikritih izplačil dobička, ki je v praksi pogost spor med davčnimi zavezanci in davčnim organom
Dr. Robert Horvat
Posebnosti računovodenja prihodkov iz pogodb s kupci v dejavnosti prodaje na drobno
V prispevku predstavljamo računovodske rešitve za nekatere najpogostejše primere odlaganja prihodkov iz pogodb s kupci v dejavnosti trgovine na drobno, in sicer: (1) prodaja blaga s podelitvijo kupona za brezplačno pridobitev dodatnega blaga, (2) prodaja blaga s podelitvijo kupona z ugodnostmi v obliki popustov ali dobroimetij, ki jih kupec lahko (u)porabi pri svojih prihodnjih nakupih, (3) prodaja blaga s podelitvijo dobroimetja (točk zvestobe) na kartico zvestobe, (4) prodaja darilnih kartic/bonov in (5) prodaja blaga z možnostjo vračila.
Tatjana Jevševar
Posebnosti ekonomike, računovodenja in poročanja javnih zdravstvenih zavodov (2. del)
Po Zakonu o javnih financah in Zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema ter po določilih 30.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti so javni zdravstveni zavodi, katerih ustanoviteljica je država, obvezani zagotavljati notranje revidiranje in revidiranje računovodskih izkazov. Pri izvajanju teh revizij in še posebej v okviru revizij računovodskih izkazov, ki so za revizijske družbe in javne zdravstvene zavode novost, so bila izpostavljena številna vprašanja glede posebnosti pri poslovanju in računovodenju v javnih zdravstvenih zavodih, saj je način delovanja in financiranja javnih zdravstvenih zavodov pomembno drugačen kot pri drugih javnih zavodih javnega sektorja v Sloveniji. Zato so v članku pojasnjene posebnosti ekonomike v zdravstvu, poleg tega pa še sistema financiranja in s tem računovodenja v javnih zdravstvenih zavodih.
Matjaž Česen
Taksonomija EU
Taksonomija EU, vzpostavljena z Uredbo 2020/852, določa merila za opredelitev okoljsko trajnostnih dejavnosti glede na šest okoljskih ciljev: blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, varstvo vodnih virov, krožno gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja in varstvo biotske raznovrstnosti. Za skladnost mora dejavnost znatno prispevati k vsaj enemu cilju, ne sme bistveno škodovati drugim in mora izpolnjevati minimalne socialne varovalke. Taksonomija EU omogoča primerljivost podjetij glede okoljske trajnostnosti in spodbuja trajnostne naložbe. Taksonomija EU loči med gospodarskimi dejavnostmi, ki so taksonomsko sprejemljive ali taksonomsko usklajene. Po uredbi morajo podjetja poročati o treh kazalnikih uspešnosti v obliki deležev v: prihodkih, naložbah v osnovna sredstva in naložbah v obratna sredstva. Taksonomija EU je poleg analize trenutnega stanja pomembna za usmerjanje načrtov podjetij, za pritegnitev vlagateljev, za EU in države pri pripravi finančnih produktov ter politik. Analiza poročanja kaže, da večina podjetij že poroča o skladnosti s taksonomijo, vendar bo treba takso- nomsko usklajenost še izboljšati. Poleg tega se podjetja srečujejo z izzivi pri zbiranju podatkov in kompleksnem poročanju ključnih kazalnikov, interpretaciji zakonodaje, doseganju tehničnih meril ter negotovosti pri minimalnih socialnih varovalkah. V prihodnje se bo obseg dejavnosti povečal, spremenila se bodo tehnična merila, poleg tega se bo obveznost poročanja razširila še na nekatera srednja in mala podjetja.
Mark Jo Moggi
Pravni vidiki CSRD: kontekst, prenos v slovensko pravo in skladno poročanje o trajnostnosti (1. del)
Direktiva EU o poročanju podjetij o trajnostnosti (t. i. CSRD) prinaša povsem novo obveznost poročanja o trajnostnosti, zasnovanega kot obsežen, standardiziran in digitalen sestavni del poslovnega poročila, ki je predmet zunanjega pregleda in posla dajanja zagotovila neodvisnega revizorja. Krog zavezancev in vsebina poročanja po CSRD sta široka, učinki direktive mestoma presegajo meje EU-ja, začetek uporabe novih pravil pa je pred vrati. Zato sta priprava in uskladitev z novimi obveznostmi poročanja o trajnostnosti za predvidene zavezance precejšen izziv. Namen prispevka v dveh delih je doprinesti k razumevanju: (a) širšega konteksta novih pravil CSRD in (b) natančnega obsega poglavitnih obveznosti poročanja o trajnostnosti v slovenskem pravu. V prvem delu prispevka je najprej povzeta vloga CSRD v trajnostnem finančnem sistemu EU-ja, vključno z bistvenimi povezavami te direktive z Uredbo o taksonomiji in SFDR. Sledi splošno pojasnilo prenosa CSRD v slovensko zakonodajo z novelami ZGD-1M, ZTFI-1C in ZRev-2C. Nato preidemo k podrobni obravnavi prvega elementa pravno skladnega poročanja o trajnostnosti, in sicer presoje, ali je izbrani subjekt zavezanec po pravilih CSRD, kot so prenesena v slovensko zakonodajo. Obravnava preostalih elementov sledi v drugem delu prispevka v naslednji številki SIR*IUS-a.
Laura Skledar, Dr. Daniel Zdolšek
Nerevizijske storitve in kakovost revidiranja
V prispevku po zgledu tuje literature opredeljujemo nerevizijske storitve v ožjem smislu kot storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov. Gre za storitve, ki vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijska družba. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizor in revizijska druž- ba pozorna, da ni ogrožena revizorjeva neodvisnost. Evropska unija je z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve, kadar gre za revizije pri subjektih javnega interesa. Slovenija je leta 2019 dodatno sprejela nov Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb, ki se nanaša predvsem na revizije pri subjektih, ki niso subjekti javnega interesa. Opravljanje nerevizijskih storitev namreč lahko postavlja revizorje v težaven položaj, v katerem je zaradi opravljanja nerevizijskih storitev ogrožena njihova neodvisnost. Pretekle raziskave sicer kažejo, da imajo nerevizijske storitve poleg negativnega lahko tudi pozitiven vpliv na kakovost revidiranja.
Dr. Daniel Zdolšek, Dr. Peter Podgorelec
Notranja revizija in področje upravljanja notranje revizije po novih Standardih GIAS
Notranja revizija v Sloveniji mora najprej slediti zahtevam v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in drugih pravnih predpisih. Nato pa sledi pravilom notranjerevizijske stroke, kot so na primer novi Globalni standardi notranjega revidiranja (GIAS). Ti standardi predvsem na tretjem področju – upravljanje notranje revizije – določajo zahteve glede obveznih praks ter običajna in prednostna ravnanja pri izvrševanju teh zahtev. Pravila oziroma standardi stroke ne morejo predpisati pristojnosti organoma vodenja in nadzora v gospodarski družbi, vendar imajo odločilno vlogo pri interpretaciji pravnih standardov, kot je standard vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standarde GIAS je treba po vsebini razlagati tako, da ko opredeljujejo dejavnosti t. i. boarda, jih v enotirnem sistemu upravljanja opredeljujejo za upravni odbor. Za dvotirni sistem upravljanja pa je potreben premislek. Analiza pokaže, da namen novih Globalnih standardov notranjega revidiranja ni omejiti njihovo uporabo le na razmerje med notranjo revizijo in upravo, sploh pa ne, kadar je razmerje med nadzornim svetom in notranjo revizijo vzpostavljeno, kot to velja za Slovenijo. Zato se besedilo Standardov GIAS interpretira tako, da načeloma sicer velja, da je board nadzorni svet in senior management uprava, vendar pa je treba pri vsaki alineji standardov, ki določa zahteve in ravnanja boarda, predhodno preveriti, ali so te združljive z zakonskim položajem nadzornega sveta. Prispevek zato vključuje tudi premislek o možnih predlogih, kaj narediti v Sloveniji pri urejanju razmerja med notranjim revizorjem in nadzornim svetom na ravni pravil notranjerevizijske stroke.
Iz prakse za prakso
Ocena Komunalnega prispevka
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OC 1-1/25) Sekcija pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je prejela pobudo za dodatno pojasnilo glede ocen- jevanja vrednosti komunalnega prispevka. Pobudo je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Poročanje pri pošiljčnih poslih
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 1-1/25) Vprašanje pravilnosti poročanja o pošiljčnih poslih v sistemu DDV-ja[1] je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago. -------- [1] Kljub temu da se v zadnjem času precejšen del tovrstnih transakcij poroča po sistemu OSS, je še vedno nekaj zavezancev, ki v ta sistem niso vključeni, zato dobave poročajo v obračunih DDV-O. Z morebitnim napačnim poročanjem v drugi državi članici ali v Sloveniji so možna neskladja glede poročanih dobav v drugo državo članico, s čimer se povzročajo dodatne administrativne obremenitve tako davčnemu organu kot tudi zavezancem, ki morajo odkrivati in pojasnjevati razloge zanje.
Iz prakse za prakso
Model vrednotenja nepremičnin, ki se deloma uporabljajo kot opredmetena osnovna sredstva, deloma pa kot naložbene nepremičnine
STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE ŠT. 1, 27. NOVEMBER 2024 (SR-RAC 1-1/25) Na Slovenski inštitut za revizijo je bilo naslovljeno vprašanje, ali lahko organizacija za merjenje nepremičnin, ki jih deloma uporablja kot opredmetena osnovna sredstva, deloma pa kot naložbene nepremičnine, po začetnem pripoznanju izbere različna modela vrednotenja za del, ki se uporablja kot osnovno sredstvo, in za del, ki se uporablja kot naložbena nepremičnina. Primer: model poštene vrednosti za del, ki se uporablja kot naložbena nepremičnina, in model nabavne vrednosti za del, ki se uporablja kot opredmeteno osnovno sredstvo, ali model nabavne vrednosti za del, ki se uporablja kot naložbena nepremičnina, in model revaloriziranja za del, ki se uporablja kot opredmeteno osnovno sredstvo.
Iz prakse za prakso
Računovodsko izkazovanje od države prejetih povračil škode zaradi neurij in poplav avgusta 2023
STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE ŠT. 2, 3. DECEMBER 2024 (SR-RAC-1-2/25) Na Slovenski inštitut za revizijo je bilo naslovljeno vprašanje, kako pravilno računovodsko evidentirati prejete državne pomoči iz naslova povračila škode zaradi neurij in poplav avgusta 2023. Organizacije prejmejo državno pomoč v denarni obliki za različne kategorije škode, in sicer (1) za škodo na opremi in strojih (MGTŠ), (2) za škodo na zalogah (MGTŠ), (3) za škodo zaradi izpada prihodka (MGTŠ), (4) za škodo na poslovnih objektih (MNVP) in za škodo zaradi izpada dela (MDDSZ). Dilema se pojavlja v zvezi s pravilnim evidentiranjem državne pomoči za škodo na opremi in strojih – in sicer, ali je za to prejeto državno pomoč treba pripoznati kot dolgoročno odložene prihodke (PČR), ki se med prihodke prenašajo postopoma skladno z amortiziranjem z njo kupljene opreme in strojev, ali pa jo je treba takoj pripoznati med poslovnimi prihodki.
Iz prakse za prakso
Variabilni del nadomestila pri prodaji finančnih naložb v odvisne in pridružene organizacije ter skupne podvige
STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE ŠT. 3, 3. DECEMBER 2024 (SR-RAC-1-3/25) Pri uporabi SRS-jev se je izkazalo, da nimajo določenih pravil glede računovodske obravnave prodaje finančnih naložb z variabilnim delom nadomestila. Ker je pri prodaji finančnih naložb, zlasti v odvisne organizacije, pogodbeno nadomestilo pogosto dogovorjeno variabilno (na primer, kadar prodajalec prejme določen nespremenljivi del nadomestila, poleg tega pa še variabilni del, ki ga bodisi prejme bodisi ga je dolžan vrniti v obdobju, daljšem od leta dni, odvisen pa je od doseganja pogodbeno dogovorjenih kazalnikov uspešnosti, od naknadno ugotovljenih obvez itd.), se postavlja vprašanje, kako je treba skladno s SRS-ji računovodsko obračunati variabilni del nadomestila, ki ga organizacija prejme v letih, ki sledijo prodajni transakciji.
Iz prakse za prakso
Računovodsko evidentiranje stroškov za promocijo zdravja na delovnem mestu
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAC 1-1/25) Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij je na svoji seji obravnaval računovodsko evidentiranje stroškov za promocijo zdravja na delovnem mestu ter o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Obveščevalne informacije o kibernetskih grožnjah
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 1-1/25) Zadnji standard SIST EN ISO/IEC 27001:2023 za sisteme upravljanja informacijske varnosti je uvedel novo kontrolo 5.7 – Obveščevalne informacije o kibernetskih grožnjah. V praksi se pojavljajo težave pri razumevanju ciljev in načina izvedbe te kontrole.