SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar
Uvodnik
Človek naj bi bil najvišje razvito bitje in gospodar sveta. Tako vsaj pravijo. Pa je res tako? Nedavno neurje, poplave, plazovi in druge nesreče ponujajo drugačen razmislek.
Mag. Maja Hmelak
Umetna inteligenca – kje smo v letu 2023
Razvoj področja umetne inteligence v letih 2022 in 2023 je vrtoglavo hiter. Ker je na 31. konferenci o revidiranju in kontroli informacijskih sistemov vrsta z umetno inteligenco povezanih tem, smo v uvodni del konference vključili kratek povzetek ključnih trendov, ki so zaznamovali leto 2023. V pričujočem prispevku predstavimo: tehnologije, ki so omogočile razvoj najbolj razširjenih modelov umetne inteligence; glavne igralce na trgu storitev umetne inteligence in njihove ključne izdelke; storitve, ki jih omogočajo najbolj razširjeni modeli umetne inteligence; delovanje platform za razvoj in delovanje umetne inteligence; napovedi sprememb, ki jih uporaba teh storitev pomeni za gospodarstvo in širšo družbo; ter nekatere napovedi sprememb, ki jih bodo modeli umetne inteligence prinesli na področje revidiranja. Prispevek je namenjen predvsem seznanjanju udeležencev konference s ključnimi novostmi, ki jim bodo pomagale razumeti kontekst komplksnejših nadaljnjih predavanj.
Jaka Kosmač
Novosti v EU-ju na področju kibernetske varnosti: od NIS 2 do kibernetske solidarnosti
Direktiva NIS je bila prvi akt, ki je področje kibernetske varnosti urejal na ravni EU-ja. Šest let kasneje je bila sprejeta nova direktiva – NIS 2, s katero želi EU dodatno izboljšati kibernetsko odpornost in odzivnost javnega in zasebnega sektorja ter Unije kot celote. Z direktivo NIS 2 je tudi uradno vzpostavljena Evropska organizacijska mreža za povezovanje v kibernetski krizi (EU-CyCLONe),ki podpira usklajeno upravljanje velikih kibernetskih incidentov. Direktiva razširja seznam zavezancev, deli jih na bistvene in pomembne subjekte, ki bodo dolžni v 24 urah poročati o varnostnih incidentih ter v enem mesecu o incidentu in vzroku ter vpeljanih in načrtovanih ukrepih za odpravljanje tveganj. Podobno kot Splošna uredba o varstvu podatkov – GDPR tudi direktiva NIS 2 predvideva visoke globe za kršitev določil. Poleg direktive NIS 2 sta bili decembra 2022 na sektorskem področju sprejeti še Direktiva o odpornosti kritičnih subjektov (direktiva CER) in Uredba o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor. Aktivnosti EU-ja na področju zagotavljanja varnega in odpornega kibernetskega prostora se nadaljujejo tudi v letu 2023. Evropska komisija je aprila sprejela predlog Akta EU o kibernetski solidarnosti, da bi se okrepila zmogljivost v EU-ju za odkrivanje pomembnih in obsežnih kibernetskih groženj in napadov ter odzivanje nanje.
Alvar Nõuakas
EUROSAI IT working group – the power of cooperation
V prispevku je opisano delo delovne skupine za informacijsko tehnologijo pri organizaciji EUROSAI (v nadaljevanju: EUROSAI ITWG) med digitalno revolucijo in z njo povezanimi spremembami. Revizorji informacijskih sistemov se srečujemo z veliki izzivi ter pri svojem delu nenehno razvijamo nova orodja, ki nam omogočajo učinkovito in uspešno izvajanje postavljenih ciljev. V prispevku so povzeti cilji vrhovne revizijske ustanove oziroma nacionalnih revizijskih ustanov – računskih sodišč (v nadaljevanju: NAO), na kratko pa je predstavljeno tudi povezovanje teh ustanov v Evropi in po svetu (INTOSAI). V nadaljevanju so navedeni projekti in izobraževanja EUROSAI ITWG ter delo revizorjev informacijskih sistemov v vrhovni revizijski ustanovi v Estoniji.
Alenka Blas in Ruti Rous
Evropska strategija za podatke: regulativni okvir za upravljanje podatkov
Za spodbujanje evropskega gospodarstva je Evropska komisija sprejela strategijo, s katero želi izkoristiti vrednost podatkov, ki so na voljo v evropskem prostoru. Na njeni podlagi se sprejema vrsta aktov, namenjenih povečanju prostega pretoka podatkov, njihovi ponovni uporabi in premišljenemu upravljanju. EU želi s tem vzpostaviti regulativni okvir, ki bi zagotovil usklajeno ravnanje držav članic in okrepil varstvo zasebnosti ter pravice potrošnikov. Z novimi akti si EU prizadeva ohraniti in nadgraditi standarde, ki so bili vzpostavljeni v obstoječih aktih, povezanih z varstvom osebnih podatkov in prostim pretokom neosebnih ter odprtih podatkov javnega sektorja. Akti urejajo široko področje, ki zajema upravljanje podatkov in njihovo interoperabilnost, digitalne storitve in trge ter umetno inteligenco, pri čemer hkrati sledijo tako cilju svobodne izmenjave podatkov in njihove uporabe v pridobitne namene kot tudi cilju krepitve varstva zasebnosti in kibernetske varnosti. Posledično zagotavljanje medsebojne usklajenosti aktov in preprečevanje kolizij predstavlja izziv že ob oblikovanju aktov, kakšen bo njihov dejanski učinek, pa se bo izkazalo šele ob uporabi teh aktov.
Mag. Matjaž Štiglic
Revidiranje skladnosti hrambe gradiva v digitalni obliki z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA)
Revizorji so z rednimi pregledi elektronske hrambe zelo pomemben institut zagotavljanja varne in zakonsko skladne elektronske hrambe dokumentov, saj je pri taki hrambi nadvse pomembno, da sta dolgoročno zagotovljeni veljavnost in dokazna vrednost elektronskih dokumentov. V prispevku je na začetku nekaj splošnih informacij o pomenu varstva dokumentarnega gradiva, nato je povzeta osnovna zakonodaja na tem področju, ki vzpostavlja okvir zakonsko skladne elektronske hrambe. V nadaljevanju opredeljujemo vrste revizijskega posla, ki jih revizor lahko opravi pri revidiranju skladnosti z ZVDAGA-jem. Osrednji del prispevka je osredotočen na ustrezno pripravo revizijskega posla, ki mora postaviti dobre temelje tako za razumevanja problemskega področja kot za učinkovito in sistematično izvedbo revizijskega dela.
Mitja Trampuž
Artificial Intelligence and Projects in Slovenia
Umetna inteligenca (UI) lahko preoblikuje poslovanje v Sloveniji. Lahko se uporablja za izboljšanje učinkovitosti, storilnosti, storitev za stranke in upravljanje tveganj. Slovenija ima številne priložnosti za uporabo umetne inteligence v svojo korist, na primer pri analizi podatkov, odkrivanju goljufivega poslovanja in upravljanju oskrbnih verig. Organizacije v Sloveniji morajo biti pripravljene sprejeti UI, da bi ostale konkurenčne. Pri uvajanju UI se podjetja soočajo z izzivi, kot so potreba po novih veščinah in virih, nevarnost pristranskosti in pomanjkanje regulative. Poleg tega morajo organizacije upoštevati še varnostne izzive umetne inteligence ter sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito svojih podatkov in sistemov. Slovenske organizacije, ki želijo uspešno uvesti UI, morajo te izzive obravnavati z vlaganjem v usposabljanje zaposlenih, zbiranje in čiščenje podatkov, ustrezno varovanje podatkov in sistemov umetne inteligence ter razvijanje etičnih praks UI. Na področju uvajanja umetne inteligence je zaradi dostopa do financiranja in virov iz EU-ja veliko priložnosti za slovenske organizacije. S sestavljanjem pravih veščin, tehnologij in virov si slovenska podjetja lahko pridobijo položaj za uspešno uvedbo umetne inteligence v redno poslovanje.
Iz prakse za prakso
Kombiniranje primerjalnih meril za določanje pomembnosti pri reviziji računovodskih izkazov
Iz prakse za prakso (PR-REV 5-5/23) Revizijski svet Slovenskega inštituta za revizijo je v sodelovanju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem v septembru 2023 obravnaval način določanja pomembnosti za namene revidiranja računovodskih izkazov s kombiniranjem različnih primerjalnih meril in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Primernost uporabe modelov AVM pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin
Iz prakse za prakso (PR-OCV 5-5/23) Na Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je bilo naslovljeno vprašanje, ali je pri vrednosti nepremičnin (pravic na nepremičninah) dovoljena uporaba modelov AVM in ali so tovrstne ocene usklajene z zahtevami MSOV-jev. Problematiko ocenjevanja vrednosti uporabe modelov AVM pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin (pravic na nepremičninah) je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Računovodenje zalog, ki jih kupec ne prevzame, stroški vračila pa presegajo čisto iztržljivo vrednost ali stroške uničenja
Iz prakse za prakso (PR-RAC 6-5/23) Računovodenje zalog, ki jih kupec ne prevzame, stroški vračila pa presegajo čisto iztržljivo vrednost ali stroške uničenja, je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Status davčnega zavezanca pri presoji kraja obdavčitve storitev
Iz prakse za prakso (PR-DAV 5-5/23) Vprašanje dokazovanja statusa davčnega zavezanca pri presoji kraja obdavčitve storitev je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
IT kontrole in MSR 315
Iz prakse za prakso (PR-RIS 3-5/23) Problematiko pregledov področij, ki so ključna za revizije računovodskih izkazov po Mednarodnem standardu revidiranja 315 (v nadaljevanju: MSR 315), sta obravnavala Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov in Revizijski svet ter o tem pripravila strokovno razlago.