SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
Naj ne zveni stereotipno, saj je preveč pomembno, da tega ne bi še enkrat poudarili: vstopamo v obdobje temeljnih sprememb revizijskega procesa, ki jih narekuje umetna inteligenca.
Hilde Blomme in Endrin Bitraj
Trends in audit oversight reform
Accountancy Europe poziva k bolj sodelovalnemu in doslednemu nadzoru revidiranja po vsej EU, hkrati pa k ohranjanju sorazmernega nacionalnega nadzora, zlasti za revizije subjektov javnega interesa in lokalne revizije. V Sloveniji nadzor izvaja neodvisna Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (ANR). Ključni predlogi vključujejo enotno razumevanje uporabe mednarodnih standardov revidiranja pri inšpekcijskih pregledih, doslednejšo uporabo skupne metodologije inšpekcijskih pregledov, pregledno poročanje o njihovih rezultatih ter pravične postopke sankcioniranja. Nadzor bi moral temeljiti na tveganju in sorazmernosti z velikostjo ter javnim pomenom revizijskih poslov. Accountancy Europe priporoča tudi večji poudarek na sistemih vodenja kakovosti podjetij, pravočasne nadzorne postopke, objavo dobrih praks skupaj s pomanjkljivostmi ter konstruktiven pristop, osredotočen na sanacijo, usposabljanje in dialog. Čezmejnim in skupinskim revizijam subjektov javnega interesa bi lahko koristili usklajeni t. i. skupinski inšpekcijski pregledi. Tematski pregledi in medsebojni pregledi med nacionalnimi organi pa bi lahko pomagali prepoznati nastajajoča tveganja ter zmanjšati razlike v nadzornih praksah. Odbor evropskih organov za nadzor nad revidiranjem bi imel pri usklajevanju teh ukrepov lahko pomembnejšo vlogo. Evropska komisija bi po širših reformah nadzora nad trgom, predvidoma leta 2027, lahko razmislila o posebej usmerjenem posvetovanju o revizijskem nadzoru.
mag. Mitja Skitek
Spremembe nekaterih pravil revidiranja
V članku so predstavljene ključne spremembe pravil revidiranja, sprejete v okviru Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake ter prenovljenih standardov MSR 570 in MSR 240. Prenova kodeksa razširja opredelitev subjektov javnega interesa, posodablja pojma naročnika revizije in naročnika revizije skupine ter uvaja podrobnejše zahteve glede uporabe tehnologije, neodvisnosti in davčnega načrtovanja. Poseben poudarek je namenjen tveganjem pretiranega zanašanja na avtomatizacijo in umetno inteligenco ter odgovornosti revizorja pri presoji ustreznosti tehnoloških rešitev. Prenovljeni MSR 570 krepi obravnavo delujočega podjetja z jasnejšo opredelitvijo pomembne negotovosti, podaljšanjem obdobja ocenjevanja poslovodstva, strožjim preverjanjem metod, predpostavk in podatkov ter večjo preglednostjo v revizorjevem poročilu. Revizor mora sistematično presojati tudi izvedljivost načrtov poslovodstva in zanesljivost finančne podpore tretjih oseb. Prenovljeni MSR 240 pa povečuje zahteve glede poklicne nezaupljivosti, nepristranskosti, obravnave prijav nepravilnosti, tveganja neupoštevanja kontrol s strani poslovodstva ter odzivanja na ugotovljene ali domnevne prevare. Večji pomen dobivajo ključne revizijske zadeve, poročanje zunanjim organom in uporaba naprednih analitičnih orodij. Spremembe skupaj krepijo kakovost revizij, javno zaupanje, odgovornost revizorjev in preglednost finančnega poročanja. Njihov skupni cilj je prilagoditi revizijsko stroko sodobnim tehnološkim, gospodarskim in družbenim razmeram ter zagotoviti doslednejše prepoznavanje tveganj, bolj utemeljene presoje in jasnejše sporočanje ugotovitev poslovodstvu, regulatorjem, vlagateljem in širši javnosti v vseh pomembnih revizijskih okoliščinah.
Katarina Sitar Šuštar
Pogled uporabnikov na letno poročanje družb
Letna poročila so eden od ključnih komunikacijskih dokumentov družb, vendar o tem, kako jih različne skupine uporabnikov v praksi dejansko uporabljajo, še vedno vemo razmeroma malo. V prispevku so predstavljeni izsledki kvalitativne raziskave, ki temelji na 24 polstrukturiranih intervjujih z uporabniki letnih poročil v Sloveniji. Posebej je izpostavljen pogled uporabnikov na revizorjevo poročilo, identiteto revizorja ter razmerje med zaupanjem v revizijo in lastno presojo uporabnikov. Izsledki kažejo, da uporabniki različnih uporabniških skupin selektivno uporabljajo posamezne dele letnih poročil. Uporaba letnih poročil je odvisna predvsem od vloge oz. nalog posamezne uporabniške skupine in od pomembnosti konkretne poslovne odločitve, ki temelji na informacijah, vključenih v letno poročilo. Uporabniki letnih poročil pogosto dopolnjujejo informacije, ki so na voljo v letnih poročilih, z informacijami, do katerih dostopajo na druge načine (z informacijami bonitetnih agencij, iz lastnih podatkovnih baz v sistemih CRM, iz razgovorov s ključnimi osebami poročajoče družbe, zanesejo se na zagotovila revizorjev). Revizorjevo poročilo za večino uporabnikov ni osrednji predmet branja, je pa pomemben signal zanesljivosti računovodskih izkazov in poročil o trajnostnosti. Uporabniki praviloma najprej preverijo, ali so računovodski izkazi revidirani, kakšno je mnenje revizorja in ali poročilo vsebuje kakršne koli prilagoditve. Zanimivo je, da uporabniki ne vrednotijo le vsebine mnenja, temveč tudi, kdo je revizor. Pri tem zaznavajo razlike v kakovosti med revizijskimi družbami, čeprav se hkrati zavedajo, da velikost ali prepoznavnost revizijske družbe sama po sebi ni jamstvo kakovosti. Pri prvem poročanju o trajnostnosti v skladu z ESRS-ji so se nekateri uporabniki v glavnem zanašali ravno na revizorjeva zagotovila glede poročanja o trajnostnosti.
Tina Igličar, dr. Maja Zaman Groff
Analiza poročanja o ključnih revizijskih zadevah v revizijskih poročilih bank v Sloveniji
V članku obravnavamo poročanje o ključnih revizijskih zadevah (kratica KAM) v revizijskih poročilih bank v Sloveniji za poslovno leto 2024. Namen raziskave je bil proučiti, katere teme revizorji najpogosteje izpostavljajo kot ključne, kako so ključne revizijske zadeve predstavljene in v kolikšni meri uporabnikom računovodskih izkazov omogočajo boljše razumevanje tveganj. Analiza temelji na kvalitativnem pregledu revizijskih poročil bank v Sloveniji ter primerjalni analizi vsebine, jezika, obsega in načina predstavitve ključnih revizijskih zadev. Izidi kažejo, da se med najpogosteje izpostavljenimi ključnimi revizijskimi zadevami pojavljajo oslabitve kreditov strank, vrednotenje finančnih instrumentov in področja z visoko stopnjo strokovne presoje. Ugotovljene so bile precejšnje podobnosti med posameznimi poročili in ponavljanje vsebin med leti, pa tudi razlike v obsegu razkritij, stopnji konkretizacije in razumljivosti zapisov. V raziskavi se potrjuje, da imajo ključne revizijske zadeve pomembno vlogo pri povečanju preglednosti revizijskega poročanja, hkrati pa odpira vprašanje, ali razkritja uporabnikom res ponujajo dodatno informativno vrednost ali v nekaterih primerih ostajajo predvsem formaliziran del revizijskega poročanja.
dr. Samo Javornik
Vpliv vrzeli med ponudbo in povpraševanjem ter gentrifikacije in turistifikacije na preudarno vrednost nepremičnin
Novela Uredbe CRR 3 in Slovenski poslovnofinančni standard 9 (SPS 9) sta uvedla preudarno konservativna merila ocenjevanja vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje. Preudarna vrednost ne sme vključevati pričakovanj o zvišanju cen in mora upoštevati, ali je trenutna tržna cena vzdržna v času trajanja kredita. Metodologija ocenjevanja preudarne vrednosti temelji na tržni vrednosti kot osnovi za prilagoditev. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti morajo pri oceni preudarne vrednosti analizirati in upoštevati vplivne dejavnike za dolgoročno vzdržno raven cen, med katerimi so tudi morebitna strukturna vrzel med ponudbo in povpraševanjem ter turistifikacija in gentrifikacija na območju, kjer je ocenjevana nepremičnina. V Sloveniji obstaja dolgoročni strukturni primanjkljaj ponudbe stanovanjskih nepremičnin, ki pa ni enak v vseh regijah. Analize (npr. IER, 2022) kažejo na največji in kritičen primanjkljaj v Osrednjeslovenski (Ljubljana) in Obalno-kraški regiji. Ocenjevalec mora proučiti in upoštevati tudi morebiten vpliv različnih dejavnikov (npr. vrzel med ponudbo in povpraševanjem, gentrifikacija in turistifikacija ipd.) na dolgoročno vzdržno raven vrednosti ocenjevane nepremičnine. Turistifikacija (množična pretvorba stanovanj v turistične enote) ustvarja investicijsko premijo, kar kratkoročno zvišuje tržno vrednost nepremičnin na lokalnem trgu, hkrati pa povečuje tveganje regulativnega posega na lokalni trg nepremičnin, kar lahko vodi v znižanje tržnih vrednosti nepremičnin med trajanjem kredita. Gentrifikacija (pritok bogatejših prebivalcev) pa zvišuje dolgoročno vzdržno vrednost s trajno izboljšavo soseske. Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti morajo morebitne vplivne dejavnike na preudarno vrednost, specifike in odstopanja, povezana z ocenjevano nepremičnino ali njeno mikrolokacijo, skrbno proučiti, kvantificirati, strokovno utemeljiti, podpreti s podatki, jih vključiti v oceno preudarne vrednosti ter v poročilu o oceni vrednosti dosledno razkriti.
Boris Tuma
The seven drivers of valuation risk in the market approach
V članku obravnavamo tveganja pri ocenjevanju vrednosti po načinu tržnih primerjav in opredelimo sedem ključnih dejavnikov, ki lahko povzročijo pristranske ali nezanesljive ocene vrednosti. Med njimi so izbor in kakovost vhodnih podatkov, prilagoditve na določljive in nedoločljive lastnosti nepremičnin, število in izbor primerljivih poslov ter uskladitev končne ocene vrednosti. Poudarjeno je, da je tveganje vrednotenja pogosto podcenjeno in da izhaja predvsem iz nepopolnih, netočnih ali selektivno izbranih tržnih podatkov. Za zmanjšanje tveganja je smiselna uporaba čim širšega nabora opazovanih podatkov, preverjanje in filtriranje transakcij, uporaba statističnih metod in tehnike omejevanja (angl. bracketing), izogibanje subjektivnim prilagoditvam za nedoločljive lastnosti ter uporaba dovolj velikega in uravnoteženega nabora primerljivih poslov (običajno od 10 do 15). Članek se sklene z ugotovitvijo, da natančne vrednosti ni mogoče določiti, lahko pa se zanesljivo oceni razpon vrednosti, ki je pomemben kazalnik tveganja ocene vrednosti.
Dean Košar
Minimalni davek – ključna spoznanja iz prvega poročanja
V članku obravnavamo ključne vidike uporabe Zakona o minimalnem davku, s katerim je Slovenija v svoj pravni red prenesla pravila minimalne dejanske obdavčitve iz Direktive (EU) 2022/2523 in vzorčnih pravil OECD-ja. Predstavljeni so temeljni elementi tega novega davčnega sistema, vključno z določanjem zajetih skupin in zavezancev, uporabo mehanizmov povrhnjega davka in domačega povrhnjega davka, varnimi pristani ter izračunom davčne obveznosti. Posebna pozornost je namenjena poročevalskim obveznostim in praktičnim izkušnjam iz prvega poročevalskega obdobja, ki kažejo, da največje izzive predstavljajo opredelitev obsega uporabe pravil, zagotavljanje kakovostnih podatkov ter učinkovita koordinacija znotraj mednarodnih skupin. Prispevek izpostavlja tudi pomen pravočasne priprave, standardizacije procesov in avtomatizacije poročanja za uspešno izvajanje pravil minimalne dejanske obdavčitve.
Dr. Barbara Mörec
Javna razprava o predlogu SRS-ja 36: odzivi, dopolnitve in pojasnila
V javni razpravi o predlogu Slovenskega računovodskega standarda (SRS) 36 – Računovodske rešitve za določene uporabnike enotnega kontnega načrta – pravne osebe javnega prava so bila odprta številna vprašanja o posameznih računovodskih rešitvah ter izhodiščih in ustroju standarda. V prispevku so predstavljeni najpomembnejši odzivi in njihov vpliv na končno oblikovanje predloga standarda. Vsebinsko so bile spremenjene oziroma dopolnjene rešitve glede sredstev v uporabi, začetnega vrednotenja doniranih sredstev in oslabitve sredstev za izvajanje javne službe. Rešitve glede ustroja standarda, pripoznavanja sredstev v upravljanju, amortizacije, stroškov po začetnem pripoznanju, prodaje in druge odtujitve sredstev, najemov ter vrednotenja zalog pa so bile kljub pomislekom, izraženim v javni razpravi, po ponovni proučitvi ohranjene.
Robert Rajšp
Kompetenčni model notranje revizije kot orodje za podporo zagotavljanju in dokazovanju usposobljenosti po Globalnih standardih notranjega revidiranja
V Globalnih standardih notranjega revidiranja (GIAS) Standard 3.1 (Usposobljenost) in Standard 3.2 (Stalno strokovno izpopolnjevanje) poudarjata pomen individualne in kolektivne usposobljenosti funkcije notranje revizije kot enega ključnih pogojev za kakovostno izvajanje notranjerevizijskih storitev. Pomen sistematičnega upravljanja kompetenc dodatno povečujejo spremembe poslovnega, tehnološkega in regulativnega okolja ter vse širši nabor področij, ki jih obravnava notranja revizija. Prispevek obravnava kompetenčni model kot orodje za zagotavljanje in dokazovanje usposobljenosti v skladu z zahtevami standardov GIAS. Predstavlja metodologijo razvoja kompetenčnega modela, ki temelji na zahtevah GIAS, oceni tveganj, letnem načrtu dela, strategiji organizacije in pričakovanjih deležnikov. Obravnava določanje kompetenc in njihovih ravni, uporabo kompetenčne matrike, ocenjevanje kompetenc, ugotavljanje kompetenčnih vrzeli ter načrtovanje razvoja zaposlenih. Posebna pozornost je namenjena zagotavljanju kolektivne usposobljenosti funkcije notranje revizije, povezavi kompetenčnega modela z načrtovanjem virov ter vlogi kompetenčnega modela pri dokazovanju skladnosti z zahtevami standardov GIAS, podpori programu zagotavljanja in izboljševanja kakovosti, odločanju o razvojnih in kadrovskih potrebah ter zagotavljanju kolektivne usposobljenosti funkcije notranje revizije. V prispevku je poudarjeno, da kompetenčni model presega klasično vlogo kadrovskega orodja in predstavlja pomemben element upravljanja funkcije notranje revizije. Predstavljena metodologija organizacijam omogoča sistematično upravljanje kompetenc, boljše načrtovanje virov in učinkovitejše prilagajanje spreminjajočim se zahtevam notranjega revidiranja. Hkrati pripomore k večji preglednosti upravljanja kompetenc in objektivnejši presoji usposobljenosti funkcije notranje revizije.
dr. Damjana Pondelek
Komunikacija v konfliktnih situacijah
V konfliktnih situacijah, ko revizor odkrije pomembna tveganja, šibke kontrole ali nepravilnosti, postane komunikacija zahtevna in obenem ključna za sprejemljivost ugotovitev in njihovo implementacijo. Različni interesi, obrambni mehanizmi in strah pred posledicami pogosto povzročijo napetosti in odpor. V uspešni komunikaciji se konflikt lahko pretvori v priložnost za izboljšave, krepitev notranjih kontrol in zaupanja, v slabi komunikaciji pa se revizija praviloma le formalno zaključi brez pravega vpliva. Prispevek osvetljuje komunikacijo kot strateško orodje v reviziji in ponuja praktična priporočila za učinkovito komuniciranje revizorjev v konfliktnih situacijah.
Iz prakse za prakso
Revizorjevo poročanje o objavi poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 5-4/26) Revizijski svet je na svoji seji sprejel strokovno razlago glede načina in vsebine revizorjevega poročanja o objavi poročil o davčnih informacijah v zvezi z dohodki.
dr. Samo Javornik
Ocena korekcijskih faktorjev za prilagoditev tržnih vrednosti na preudarne vrednosti po posameznih tipih nepremičnin na datume ocenjevanja vrednosti po 30. aprilu 2026
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OC 5-4/26)
Iz prakse za prakso
Potrjevanje izvajalca zunanje presoje kakovosti notranje revizije
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 5-4/26) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval izvajanje nekaterih določb iz Globalnih standardov notranjega revidiranja. O potrjevanju izvajalca zunanje presoje kakovosti notranje revizije je pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Uveljavljanje izključitve v začetni fazi dejavnosti po Zakonu o minimalnem davku
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 4-2/26) Vprašanje uveljavljanja izključitve iz obveznosti za povrhnji davek v začetni fazi dejavnosti je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Računovodenje predhodno nepripoznanih sredstev v stečajnem postopku
IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAC 5-8/26) Vprašanje računovodskega izkazovanja predhodno nepripoznanih sredstev v stečajnem postopku je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Računovodska obravnava valorizacije obveznosti do družbenika, ki je izstopil iz družbe
STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE, ŠT. 12, 25. AVGUST 2026 (SR-RAC 5-9/26) Slovenski inštitut za revizijo je od uporabnika SRS-jev prejel vprašanje, kako pravilno računovodsko obravnavati valorizacijo/obrestovanje obveznosti družbe za izplačilo nadomestila družbeniku, ki je izstopil iz družbe. Uporabnika zanima, ali se ta pripozna kot finančni odhodek obdobja, na katerega se nanaša, ali kot neposredno zmanjšanje kapitala družbe. Ker je Komisija za Slovenske računovodske standarde ugotovila, da se v praksi pojavljajo različne rešitve in interpretacije, je vprašanje proučila in pripravila strokovno razlago, kako se tovrstni zneski pravilno računovodsko obravnavajo po Slovenskih računovodskih standardih.
Navodila in obvestila
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu