SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
Umetna inteligenca revizorjem ne bo vzela službe; tisti, ki ji ne bodo sledili, jo bodo izgubili.
Damjan Ahčin
Predpostavka delujočega podjetja
V računovodstvu veljata dve temeljni računovodski predpostavki – predpostavka upoštevanja nastanka poslovnega dogodka in predpostavka časovne neomejenosti delovanja. Časovna neomejenost delovanja pomeni, da bo podjetje nadaljevalo poslovanje vsaj 12 mesecev po datumu bilance stanja, kar krajše poimenujemo predpostavka delujočega podjetja. Za družbe, ki poročajo v skladu z okvirom Mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), predpostavko delujočega podjetja opredeljuje Mednarodni računovodski standard (MRS) 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov. Za družbe, ki računovodijo po Slovenskih računovodskih standardih (SRS), pa je dikcija predpostavke delujočega podjetja opredeljena v Uvodu v SRS-je. Revizorjeve naloge in odgovornosti v povezavi s presojanjem izpolnjevanja predpostavke delujočega podjetja so opredeljene v Mednarodnem standardu revidiranja (MSR) 570 (Prenovljen) – Delujoče podjetje.
Nena Cvetkovska, Simon Podvinski
Mednarodni standard revidiranja 600 (prenovljen) – Posebne presoje – Revizije računovodskih izkazov skupin (vključno z delom revizorjev sestavnih delov): ključne spremembe in njihov vpliv
Mednarodni standard revidiranja 600 (prenovljen) prinaša pomembne spremembe v revizijah računovodskih izkazov skupin, ki so začele veljati po 15. decembru 2023. Povečuje odgovornost revizorjev skupine za usklajevanje dela revizorjev sestavnih delov, kar zahteva učinkovito nadziranje podatkov in razvoj strategij za analizo tveganj. MSR 600 (prenovljen) poudarja izboljšanje kakovosti revizij in povečanje zaupanja v računovodsko poročanje. Ključni elementi vključujejo sistematično določanje obsega revizije, jasno načrtovanje postopkov in dvosmerno komunikacijo med revizorji. Revizorji se morajo prilagoditi novim zahtevam in posodobiti svoje prakse, da bi učinkovito obvladovali kompleksnost in tveganja, povezana z več pravnimi entitetami. Mednarodni standard revidiranja 600 (prenovljen) je bil razvit za izboljšanje kakovosti revizij računovodskih izkazov skupin, ki vključujejo več pravnih entitet ali lokacij poslovanja. Standard velja za obdobja po 15. decembru 2023 (obdobja, končana 31. 12. 2024) in prinaša pomembne spremembe v pristopu k revizijam, ki so zasnovane za obvladovanje kompleksnosti in tveganj, povezanih z revizijami skupin. MSR 600 (prenovljen) se osredotoča na odgovornosti revizorjev skupine, ki morajo učinkovito nadzorovati vire podatkov, zagotoviti ustrezno dokumentacijo in razviti strategije za analizo tveganj. V članku podrobno obravnavamo ključne spremembe, ki jih prinaša MSR 600 (prenovljen), in njihov vpliv na revizijsko prakso.
mag. Mitja Skitek
Tehnološka transformacija malih in srednjih revizijskih družb
Tehnološki napredek bistveno spreminja delo revizorjev, predvsem zaradi vpeljave digitalnih orodij in nastajajočih tehnologij. Digitalna transformacija v reviziji vključuje uvajanje novih orodij, kot so umetna inteligenca, strojno učenje, veriženje blokov, robotska avtomatizacija procesov, računalništvo v oblaku in druge sodobne tehnologije. Vpliv teh tehnologij se kaže v večji učinkovitosti in uspešnosti dela, vendar njihova uvedba ni preprosta. Zaznani ključni dejavniki, ki določajo hitrost in uspešnost transformacije, so med drugim okolje (regulativa, konkurenca na trgu, zahteve naročnikov …) ter stroški in ljudje (usposobljenost, izobraževanje, pripravljenost na spremembe …). Proces tehnološke transformacije vključuje več faz: oceno trenutnega stanja, prepoznavanje ključnih akterjev, postavitev jasnih ciljev, pripravo načrta in proračuna, usposabljanje zaposlenih, integracijo novih tehnologij in stalno spremljanje uspešnosti. Postopen pristop je še posebej pomemben za manjše revizijske družbe. Za avtomatizacijo so najprimernejši strukturirani, ponavljajoči se in nizkokompleksni revizijski postopki, ki temeljijo na pravilih in digitalnih podatkih. Kljub številnim priložnostim pa tehnološka transformacija v reviziji ostaja izziv in zahteva premišljeno izvajanje, da bodo koristi čim večje.
Hristina Chagorska, dr. Daniel Zdolšek
Vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja
V prispevku analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje izvajalcev revidiranja in s tem na njihovo ravnanje ter kako ti dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku je opredeljen pojem delovnega okolja, kako poteka delo v revizijski skupini in sestava revizijske skupine. Dejavniki delovnega okolja so lahko pozitivni (ugodni) in negativni (neugodni) glede na vpliv na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo na primer, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Menjavanje revizorjev lahko zmanjša kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Ugotovimo, da dejavniki možnosti uravnavanja poklicnega dela in zasebnega življenja, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja ter izobraževanja in rasti izvajalcev revidiranja izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem kakovost revidiranja. Na koncu prispevka na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možno odpravo neugodnih in izboljšavo ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih.
mag. Marjeta Končar, mag. Karin Lušnic, Dean Mikolič, dr. Samo Javornik
Ocenjevanje vrednosti programske opreme
Vrednotenje programske opreme je kompleksen proces, ki zahteva upoštevanje njenih specifičnih značilnosti. Programska oprema se uvršča med neopredmetena sredstva, saj je nefizične narave, opredeljiva, ustvarja gospodarske koristi, ima dolgo dobo uporabnosti in se lahko pridobi ali razvije. Potreba po ocenjevanju vrednosti programske opreme se pojavlja iz različnih razlogov, kot so računovodsko poročanje, transakcije in združitve, davčni nameni, financiranje in investicije, upravljanje intelektualne lastnine, notranje upravljanje in strateško načrtovanje ter reševanje sporov. Pri ocenjevanju vrednosti programske opreme je treba upoštevati njene specifične značilnosti, kot so funkcionalnost, tržni potencial ter tehnološka, funkcionalna in ekonomska zastarelost. Za ocenjevanje vrednosti programske opreme se uporabljajo različni načini ocenjevanja, najpogosteje pa na donosu zasnovani način in nabavnovrednostni. V prispevku so predstavljeni osnovni načini in metode ocenjevanja vrednosti programske opreme ter najpogostejše dileme in rešitve, ki se pojavljajo pri tem procesu. Poudarjeno je, da je za strokovno ustrezno oceno vrednosti programske opreme ključno sodelovanje strokovnjakov z različnih področij, kot so računovodstvo, informacijska tehnologija in ocenjevanje vrednosti.
Veronika Avbar, Adam Čeru in Katarina Sitar Šuštar
Raziskava poročanja o trajnostnosti za leto 2024
Z uveljavitvijo Direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD) in Evropskih standardov poročanja o trajnostnosti (ESRS) je bilo leto 2024 za slovenska podjetja, zavezana poročanju, prelomno. V raziskavi so sodelovali pripravljavci poročil, notranji revizorji ter člani nadzornih svetov in revizijskih komisij v družbah v pretežni lasti države, in sicer tako v tistih družbah, ki so v letu 2024 dolžne poročati, kot v družbah, ki še niso zavezane k poročanju v lanskem letu. Rezultati kažejo, da respondenti dobro poznajo zakonodajne zahteve (povprečna ocena 3,42 od 5), a uporabnost trajnostnih informacij ocenjujejo kot razmeroma nizko (povprečna ocena 2,73 od 5). Ključni motiv za poročanje ostaja skladnost s predpisi, med največje izzive pa respondenti uvrščajo kompleksnost zakonodaje in proces zbiranja podatkov. Presenetljivo nizko so bili med izzive poročanja uvrščeni stroški implementacije. Pričakovane koristi poročanja o trajnostnosti vključujejo zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in krepitev ugleda podjetij. Statistično značilnih razlik glede na spol, starost in vlogo respondentov v družbah ni bilo zaznati.
Aleksander Jakobčič
Mirno upravljanje konfliktov in mediacija (konceptualizacija)
Konflikti in mirno upravljanje konfliktov je zapleteno in večplastno področje. V našem osebnem in poklicnem življenju imajo konflikti vse pomembnejšo vlogo. Pri tem izstopa mediacija, postopek, ki je normativno že dobro vpeljan v naš prostor, a v praksi za zdaj ostaja le alternativa sojenju. Razlog je tudi v nezadostnem razumevanju konfliktov ter postopkov upravljanja konfliktov in mediacije. Prispevek sistematično obravnava tako konflikt kot tudi upravljanje konfliktov s ciljem konceptualizacije mediacije. To je prvi, a pomemben korak pri razumevanju mediacije in njenem učinkovitem implementiranju v svet medosebnih in gospodarskih ter drugih odnosov.
Jerneja Potočnik
Digitalizacija ne zmanjšuje pomena notranjega revizorja, ampak zahteva njegovo preobrazbo
Vloga notranjega revizorja se je v dobi digitalizacije temeljito preobrazila. Iz tradicionalnega pristopa, osredotočenega na preverjanje skladnosti in predvsem dajanja zagotovil, se je notranja revizija razvila v oddelek, ki s podatkovno analitiko, robotizacijo procesov (RPA), umetno inteligenco (UI) in tehnologijo veriženja podatkovnih blokov omogoča stalno zagotavljanje spremljanja procesov in s tem proaktivno svetuje organizaciji pri upravljanju tveganja. V članku obravnavamo razvoj revidiranja notranjih kontrol – od ročnih pregledov do digitalno podprtega sprotnega spremljanja – ter njegov vpliv na korporativno upravljanje. Poudarjeni so pomen kibernetske varnosti, dejavniki ESG ter preoblikovana vloga notranjega revizorja kot strateškega partnerja, ki ne le prepoznava tveganja, temveč podpira odpornost organizacije in njen prihodnji razvoj. Z analizo sodobnih izzivov in vpogledom v prihodnost notranje revizije članek izpostavlja, kako digitalizacija oblikuje nov profil notranjega revizorja, ki združuje tehnično znanje, informacijsko podprto ocenjevanje tveganj in strateško usmerjenost.
Iz prakse za prakso
Revizorjev pristop k preveritvi inventure zalog, opravljene med poslovnim letom
Iz prakse za prakso (PR-REV 4-1/25) Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede pridobivanja dokazov o stanju zalog, če je bil popis zalog opravljen na datum, ki se (relativno pomembno) razlikuje od datuma računovodskih izkazov.
Iz prakse za prakso
Mnenje ocenjevalca po 185.a in 221.k členu ZFPPIPP-a
Iz prakse za prakso (PR-OC 3-4/25) Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede pridobivanja dokazov o stanju zalog, če je bil popis zalog opravljen na datum, ki se (relativno pomembno) razlikuje od datuma računovodskih izkazov.
Iz prakse za prakso
Implementacija strategije notranje revizije
Iz prakse za prakso (PR-NR 4-3/25) Odbor preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo je obravnaval izvajanje nekaterih določb iz Globalnih standardov notranjega revidiranja. V zvezi z implementacijo strategije notranje revizije v praksi je pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Davčna obravnava skupinskih zavarovanj odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora
Iz prakse za prakso (PR-DAV 4-2/25) Vprašanje davčne obravnave skupinskih zavarovanj odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Roki hrambe poslovnih knjig, knjigovodskih listin in druge dokumentacije v organizaciji
Iz prakse za prakso (PR-RAC 4-5/25) Roke hrambe poslovnih knjig, knjigovodskih listin in druge dokumentacije je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij ter o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Tveganja informacijske tehnologije
Iz prakse za prakso (PR-RIS 4-4/25) Problematiko upravljanja tveganj informacijske tehnologije je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju: PRIS) in o tem pripravil strokovno razlago.
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu