Navigacija
Portal TFL

Zbornik sodobno insolvenčno pravo - letnik 2021

Zbornik sodobno insolvenčno pravo

Zbornik sodobno insolvenčno pravo je revija, s strokovnimi pravnimi članki s področja insolvenčnega prava, ki izhaja 1x letno.

Strokovna revija
TAX-FIN-LEX, pravno-poslovni portal, založništvo in izobraževanja, d.o.o., Ljubljana
ABC Nepremičnine d.o.o., Ljubljana
dr. Nina Plavšak
Zlata Tavčar
COBISS.SI-ID=49097219
ISBN 978-961-94281-6-0 (pdf)
ISBN 978-961-94281-7-7 (html)

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Urh Šuštar

Urh Šuštar

Zunajsodno prestrukturiranje (MRA)

Pravni vidiki zunajsodnega finančnega prestrukturiranja in sporazuma o finančnem prestrukturiranju, t. i. MRA (Master Restructuring Agreement), so bili v Sloveniji od 2011 že večkrat tema različnih konferenc in člankov, namen katerih je bil udeležencem zagotoviti sistematičen pregled nad prakso v zvezi s procesom finančnega prestrukturiranja.1 Tema je bila dodatno obravnavana tudi ob uzakonitvi instituta preventivnega prestrukturiranja z novelo ZFPPIPP-F,2 kjer gre za postopek, ki omogoča sodno potrditev sporazuma finančnega prestrukturiranja na način, da nekatere določbe veljajo tudi za finančne upnike, ki tega sporazuma ne sklenejo.

dr. Nina Plavšak

dr. Nina Plavšak

Sodobni model prestrukturiranja v postopku prisilne poravnave v luči Direktive (EU) 2019/1132

V juniju 2019 je bila sprejeta Direktiva (EU) 2019/1132 o prestrukturiranju in insolventnosti (v nadaljevanju: Direktiva). Njen prenos v slovenski pravni red moramo zagotoviti do junija 2021. Da bi bila pravna ureditev kateregakoli pravnega področja učinkovita v tem pomenu, da bi zagotavljala ustrezne pravne okvire za uresničevanje interesov subjektov pravnih razmerij, ki nastajajo na tem področju, mora ustrezati dvema meriloma. Ureditev mora biti (1) funkcionalna ter (2) jasna, notranje skladna in pregledna.

Marko Zaman

Marko Zaman

Posodobljena vloga in naloge upravitelja in upniškega odbora

Bogata praksa prestrukturiranj je pokazala, da je potrebno prenoviti postopke prisilnega prestrukturiranja dolžnikov. To nenazadnje zahteva tudi Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20.junija 2019 o okvirih preventivnega prestrukturiranja, odpustu dolgov in prepovedih opravljanja dejavnosti ter ukrepih za povečanje učinkovitosti postopkov glede prestrukturiranja, insolventnosti in odpusta dolgov ter o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 v nadaljevanju: Direktiva).

izr. prof. dr. Jaka Cepec

izr. prof. dr. Jaka Cepec

»Pre-packs« v postopkih prestrukturiranja

Angleška besedna zveza »pre-pack« v resnici nima enotnega pomena in se v posameznih pravnih redih vedno razume nekoliko drugače.41 Skupno vsem pojmovanjem je, da gre za določene aktivnosti v smeri finančnega prestrukturiranja podjetja (in ne nujno gospodarske družbe), ki se izvršujejo pred predlogom za začetek formalnega postopka zaradi insolventnosti. »Pre-pack« postopke lahko razumemo kot hibrid med izvensodnim in sodnim prestrukturiranjem. V okviru izvensodnega dela dosežemo sporazum z večino upnikov in tudi z morebitnim kupcem podjetja insolventnega dolžnika, dokončen sporazum z vsemi upniki ali pa prodajo podjetja insolventnega dolžnika pa opravimo v sodnem postopku. Sodni postopek je v primeru prodaje premoženja dolžnika uporabljen predvsem zaradi pravila, da se premoženja stečajnega dolžnika prodaja prosto bremen, v okviru prestrukturiranja dolžnika pa je sodni del namenjen formaliziranju izvensodnega dogovora in prisilni ureditvi razmerji med dolžnikom in tistimi upniki, ki se niso prostovoljno strinjali z načrtom reševanja insolventnosti dolžnika, a so hkrati pristali v manjšini.

Dr. Nina Plavšak

Dr. Nina Plavšak

Določitev cene in kupnine, prevalitev davkov na kupca in druga pravila dobre prakse pri prodajah v stečaju

V stečajnih postopkih se izvajajo številne prodaje za unovčenje stečajne mase. Večinoma se te prodaje izvajajo na enega od licitacijskih načinov – po postopku dražbe ali zbiranja ponudb. Analiza številnih razpisov licitacij (dražb ali zbiranja ponudb), ki so jih pripravili upravitelji in so jih sodišča objavila na portalu AJPES v zadnjih letih kaže, da se upravitelji pri pripravi teh razpisov »zvesto« držijo obveznih sestavin teh razpisov, določenih v ZFPPIPP. Vendar pogosto pa prezrejo, da večine pravnih vprašanj v zvezi s postopkom licitacije in pravilno izpolnitvijo obveznosti stečajnega dolžnika kot prodajalca ne ureja ZFPPIPP, temveč se za ta vprašanja uporabljajo splošna pravila OZ.

doc. dr. Gregor Dugar

doc. dr. Gregor Dugar

Razporeditev stroškov na splošno in posebne stečajne mase

Temeljni namen stečajnega postopka je, da upniki dosežejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakem deležu kot drugi upniki, ki so v razmerju do stečajnega dolžnika v enakem položaju. S tem namenom se po začetku stečajnega postopka oblikuje stečajna masa, ki se uporabi za kritje stroškov stečajnega postopka in plačilo terjatev upnikov (prvi odstavek 224. člena ZFPPIPP). V stečajno maso spada vse premoženje, katerega imetnik je stečajni dolžnik ob začetku stečajnega postopka in ki ga pridobi med trajanjem stečajnega postopka (drugi odstavek 224. člena ZFPPIPP).

dr. Damjan Orož

dr. Damjan Orož

Stroški in potroški v postopku osebnega stečaja

Stroški stečajnega postopka so obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tiste obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP). To zakonsko pravilo vsebuje pomemben časovni mejnik. Terjatve, ki nastanejo pred začetkom stečajnega postopka, morajo upniki prijaviti v stečajnem postopku, razen če zakon določa drugače (296. člen ZFPPIPP). Terjatve se poplačajo iz razdelitvene stečajne mase. Terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, so stroški stečajnega postopka in se poplačajo iz stečajne mase pred terjatvami stečajnih upnikov.

Maja Lajevec

Maja Lajevec

Zaseg dobroimetja na denarnih računih v postopku osebnega stečaja

Namen postopka osebnega stečaja je poplačilo upnikov, zato ZFPPIPP ureja tudi zaseg dolžnikovega denarnega dobroimetja na njegovih računih. V stečajno maso v postopku osebnega stečaja sodi celotno dolžnikovo premoženje, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja in ki ga pridobi v času trajanja postopka (tudi v času, ko teče preizkusno obdobje). Zaradi razlik med postopkom stečaja pravne osebe in osebnega stečaja, je določeno dolžnikovo premoženje v osebnem stečaju iz zasega izvzeto oziroma je zaseg določenega dolžnikovega premoženja zakonsko omejen. Med premoženje, za katerega veljajo omejitve, sodi tudi denarno dobroimetje dolžnika na denarnih računih (transakcjski račun, varčevalni račun, vezana sredstva). ZFPPIPP ureja izvedbo zasega dolžnikovega dobroimetja na računih pri izvajalcih plačilnega prometa v 394. členu. Skopa ureditev napotuje na posamezne določbe 393. člena ZFPPIPP, ki ureja izterjavo stalnih prejemkov dolžnika, na 389. člen ZFPPIPP, ki določa, kaj sodi v stečajno maso in na ZIZ.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window