Navigacija
Spoštovani, zaradi nadgradnje optičnega omrežja bo prihajalo do občasnih prekinitev v delovanju portala. Predvidene prekinitve bodo v soboto, 26.9.2020 in v nedeljo, 27.9.2020 med 10.00 in 14.00 uro. Zaradi tega bo posledično moten dostop tudi do vseh vsebin na portalu Tax-Fin-Lex. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.
Portal TFL

Revus - številka 40, letnik 2020

Revus

Revus je prva revija za ustavno teorijo in filozofijo prava na Zahodnem Balkanu. Z večjezičnostjo se ponuja tudi kot edini regionalni pravni forum. Strogi izbirni postopek in mednarodna indeksiranost vsebine pa zagotavljata kakovost in odmevnost v njej objavljenih razprav in člankov.

Strokovna revija
Andrej Kristan
Luka Burazin
Matija Žgur
Klub Revus - Center za raziskovanje evropske Ustavnosti in demokracije
Lawrence Alexander (San Diego), Robert Alexy (Kiel), Manuel Atienza (Alicante), Lidija Basta Fleiner (Beograd), Petar Bojanić (Beograd), Bartosz Brożek (Krakow), Eugenio Bulygin (Buenos Aires), Pierluigi Chiassoni (Genova), Timothy Endicott (Oxford), Riccardo Guastini (Genova), Kenneth Himma (Seattle), Eric Millard (Paris), François Ost (Bruxelles), Ivan Padjen (Rijeka), Marijan Pavčnik (Ljubljana), Ciril Ribičič (Ljubljana), Branko Smerdel (Zagreb), Andraž Teršek (Koper), Michel Troper (Paris), Jan Woleński (Krakow), Boštjan M. Zupančič (Ljubljana)
Matej Avbelj, Bojan Bugarič, Karine Caunes, Bruno Celano, Paolo Comanducci, Luís Duarte d'Almeida, Franc Grad, Stefan Haussler, Giulio Itzcovich, András Jakab, Rajko Knez, Arne Mavčič, Marko Milanović, Luka Omladić, Dennis Patterson, Giorgio Pino, Francesca Poggi, Veronica Rodriguez-Blanco, Juan Ruiz Manero, Vasilka Sancin, Dale Smith, Maja Smrkolj, Vojko Strahovnik, Antal Szerletics, Katja Šugman Stubbs, Dominika Švarc, Massimiliano Vignolo

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Francesca Poggi

Francesca Poggi

Against the conversational model of legal interpretation

Zoper pogovorni model pravnega razlaganja. O razliki med zakonodajnim in govorčevim namenom. Avtorica kritizira trditev t. im. pogovornega modela, po kateri se pravno razlaganje bistveno ne razlikuje od običajnega razumevanja. Skladno s tem modelom gre namreč v obeh primerih za postopek sklepanja, kakršnega je Paul Grice opisoval s svojim naukom o pogovornih implikacijah. Cilj te razprave je dokazati nasprotno, in sicer da t. im. zakonodajni namen ne more igrati enake vloge, kot jo ima namen govorca v običajnem razumevanju.

María José Añón

María José Añón

Transformations in anti-discrimination law: progress against subordination

Preobrazbe protidiskriminacijskega prava. Napredek v boju proti podrejenosti. Avtorica te razprave ponudi razmislek o nekaterih novejših predlogih feministične teorije v okviru protidiskriminacijskega prava. Izhajajoč iz pojma strukturne diskriminacije razišče dva pomembna vidika protidiskriminacijskih argumentov: najprej preuči utemeljitev tipske primerjave in težo, ki se pripisuje relevantnemu kriteriju primerjave; nato preuči še pomen oz. namen identifikacije spolnih stereotipov. K razvoju protidiskriminacijskega prava končno prispeva z analizo, ki stremi h krepitvi boja proti podrejenosti.

Claudina Orunesu

Claudina Orunesu

Conventionality control and international judicial supremacy

Nadzor konvencionalnosti in vrhovnost mednarodnega pravosodja. Nekaj pomisli o Medameriškem sistemu varstva človekovih pravic. Na podlagi Ameriške konvencije o človekovih pravicah ima Medameriško sodišče pristojnost nad vsemi zadevami, ki so mu predložene v zvez z razlago in uporabo določb Ameriške konvencije. V tem normativnem okviru je Sodišče leta 2006 vzpostavilo t. im. doktrino konvencijskega nadzora. Pri tem se ni omejilo na stališče, da morajo nacionalni sodniki presojati skladnost domače zakonodaje z besedilom konvencije, temveč je trdilo, da morajo pri tem upoštevati tudi razlago konvencije, ki jo poda Sodišče kot njen poslednji razlagalec. Tovrstno razumevanje konvencijskega nadzora, ki vključuje tudi posebej močno pojmovanje vrhovnosti mednarodnega pravosodja, predstavlja ustaljeno doktrino tega mednarodnega sodišča. Vendar pa so se v zadnjem času pojavili določeni ugovori zoper to doktrino in zoper način, na katerega jo Medameriško sodišče izvršuje. Avtorica te razprave pokaže, da doktrina konvencijskega nadzora v sedanji obliki, ki vrhovnost pripisuje tako konvencijskemu pravu kot razlagalnim kriterijem, ki jih vzpostavlja Sodišče, lahko vodi do paradoksalnih posledic in vzbuja dvom v vlogo Sodišča v sodnih postopkih povezanih s Konvencijo. Ob tem nekaj alternativnih oblik doktrine konvencijskega nadzora avtorica preuči tudi v luči nedavne kritične odločitev Argentinskega Vrhovnega sodišča.

Isabel Lifante Vidal

Isabel Lifante Vidal

In defence of a constructivist conception of legal interpretation

V bran konstruktivističnemu pojmovanju pravnega razlaganja. Avtorica tu oblikuje konstruktivistično oziroma na vrednotah osnovano pojmovanje pravnega razlaganja, ki ga obenem brani pred konkurenčnimi pojmovanji. Pravno razlaganje je dejavnost, ki predpostavlja sodelovanje v pravni praksi (praxis). Zato je zavezano tistim ciljem in vrednotam, ki prakso osmišljajo. Z drugimi besedami, razlaganje je zavezano k izboljšanju omenjene prakse. Da bi odgovorili na vprašanje, kako razlagati pravo, moramo – skladno s tem razumevanjem prakse – najprej odgovoriti na vprašanje, zakaj je pravo dragoceno. Ocena, ali je neka razlaga boljša ali slabša od alternativ, je odvisna prav od tega, v kolikšni meri prispeva h maksimizaciji tistih načel, zaradi katerih pravo štejemo za dragoceno. Pravna argumentacija kot orodje pravnega razlaganja ima torej nujno moralno in politično sestavino. To priznanje pa ne zanika posebnosti pravne argumentacije, med katerimi so je pomembnost njenih avtoritativnih sestavin.

Daniela Accatino

Daniela Accatino

Legal evidence theory: are we all “rationalists” now?

Dokazna teorija: ali smo sedaj res vsi »racionalisti«? Članek obravnava jedro racionalistične teorije dokazov. Ob tem prepozna sklop osnovnih trditev in filozofskih predpostavk, ki so skupne tako anglo-ameriškim kot romanskim različicam racionalizma: to so trditev o zasledovanju resnice kot preferenčnemu cilju pravnega dokazovanja, trditev o dokaznem utemeljevanju kot posebni vrsti splošnega spoznavnostnega utemeljevanja, predpostavka o korespondenčnem pojmovanju resnice in ontološko ter spoznavoslovno razlikovanje racionalizma od skepticizma in naivnega kognitivizma. Avtorica zatrjuje, da so omenjene trditve in predpostavke v pomembnih ozirih nejasne, prav zaradi teh nejanosti pa da lahko v sodobnih razpravah o teoriji pravnih dokazov posvojitev racionalistišnega pojmovanja deluje kot skupni okvir, ki ene razprave zapira (posebej tisto o pojmovanju resnice), medtem ko druge odpira (takšni sta razprava o stopnji posebnosti dokaznega utemeljevanja v pravu in razprava o primernost razporeditve tveganja napak).

María Cristina Redondo

María Cristina Redondo

Institutional concepts

Institucionalni pojmi. Kritika redukcionističnega in interpretativističnega stališča. Predmet te razprave so institucionalni prvani pojmo, tj. pojmi, ki služijo prepoznavi in zamejitvi pravnih institucij. V prvem delu članka so predstavljeni trije različni pogledi na tovrstne institucionalne pojme: Dworkinovo interpretativno-utemeljevalno pojmovanje, redukcionistično pojmovanje povezano z Rossovo realistično teorijo prava in kriterijsko pojmovanje, ki je značilno za normativni pravni pozitivizem. V drugem delu članka to vsa tri pojmovanja uporabljena v pojasnitev iste pravne institucije, in sicer kaznivega dejanja čarovništva. Avtorica ima ob tem dva cilja. Po eni strani želi pokazati, da je analitični in meta-teoretični pristop normativnega pravnega pozitivizma praktično pomemben in obenem nezvedljiv na katero od drugih dveh pojmovanj. Po drugi strani opozarja, da je razumevanje omenjenih treh pristopov kot alternativ zavajajoče. Omenjeni pristopi namreč ne delijo istega predmeta, vodijo jih različnih metodološki cilji, predvsem pa so vprašanja o pravnih institucijah, na katera odgovarjajo, različna.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window