TFL Vsebine / TFLGlasnik

In ker bi želeli živeti v državi, v kateri bi imela policija velik ugled, visoko integriteto in se človek, ki ne bi storil ničesar nezakonitega, ali pa bi zabredel v bagatelno in banalno nepomembni lažji prekršek, ne bi bal srečati policijske patrulje, v skrbi, da ga bo brez stvarne potrebe ali utemeljenega razloga vznemirila, razburila, mu povzročila stres, tudi stvarno neutemeljeno posegla v njegove finančne zmožnosti ipd. Želeli bi živeti v državi, kjer se človek, ki ne ravna nezakonito, ali pa njegovo ravnanje ni več od »de minimis non curat praetor« (oziroma priložnosti za »prekrškovno inkasantstvo«), skoraj ali pa zares razveseli policijske patrulje. Ne nujno zato, ker ga ta pozdravi z vljudnim pozdravom, lepim pogledom in nasmeškom (kar bi bilo prav), ampak že zato, ker ga ne vznemiri, užali, poniža, razžalosti ali pahne v stres.

Do policije in njenih predstavnikov sem imel vselej spoštljiv odnos in ga dokazoval tudi ob občasnih srečanjih. In oboje se mi je že pripetilo: tako pristop, kot bi gospodar pristopal do hlapca (a k sreči malokrat), kot spoštljivo prijazni pozdrav in nagovor (večkrat). In ko se mi pripeti slednje, me to zelo razveseli.

Tudi ta esej naslavlja razloge za vprašanja in odgovore, ki se mi zdijo trajno pomembni: kako policija sama razume svoje naloge in pooblastila; kakšen je njen odnos do običajnih ljudi; s čim se ukvarja in s čim se ji zdi vredno, potrebno ali nujno ukvarjati; kakšno je splošno videnje policije in njenega dela pri ljudeh, zakaj je videnje takšno, kakršno je, in ali je to videnje, ali je podoba policije pri ljudeh pomembna – za policijo in za ljudi, končno pa za kakovost pravnega reda, javnega reda, miru in (ob konkretnem primeru) varnost cestnega prometa?

Dogodek po pričevanju oškodovanca

Pričevanje je vzeto iz policijskega zapisnika. V začetku oktobra 2023 se je mladenič okrog 17. ure s kolesom peljal po kolesarski stezi ob Šmartinski cesti v Ljubljani, iz smeri Kajuhove ulice proti Pokopališki. Do prehoda za pešce in kolesarje na Jelinčičevi ulici je kolo poganjal mirno in zmerno. Ob Šmartinski cesti je bila postavljena velika, kovinska zaščitna ograja, ob mestu neke gradnje. Ta je tamkajšnje križišče naredilo nepregledno. To pomeni tudi nevarno. Ko se je kolesar približal prehodu za pešce in kolesarje, je po cesti in v križišče z veliko hitrostjo zapeljala voznica, ki pri prehodu ni zavrla in se je odpeljala naprej po Šmartinski cesti proti centru BTC. Da bi preprečil trčenje in še kaj hudega zraven, je kolesar hipno zavrl, pri tem pa mu je obrnilo krmilo in je treščil ob tla. Voznica je v trenutku, ko se je kolesar znašel na tleh, že peljala dalje. Bilo je očitno, da kolesarja ni niti opazila. V najinem pogovoru je kolesar razmišljal, da je utegnil biti vozničin avto na električni pogon, ker je njegovo hitrost lahko videl, ni pa je uspel slišati. Dan kasneje je kolesar obiskal zdravnico, ki mu je strokovno ocenila in oskrbela lažje telesne poškodbe.

Dogodek po sklepu policije[1]

Policist je v zapisniku poudaril, da kolesar ni vozil po desni strani kolesarske steze, zato naj bi vozil po napačni strani kolesarske steze oziroma v napačni smeri. Policist je sklep utemeljil s sklicevanjem na drugi odstavek 37. člena ZPrCP.[2] Policist zapiše vzročno-posledični sklep: »Zaradi opisanega mu je na prehodu za pešce in kolesarje … pot zaprla neznana voznica, neznanega osebnega avtomobila, neznanih reg. številk, ki je vozila …« in sledi navedba ulic poimensko. Sledi odločilni vzročno-posledični sklep: »Da bi XY preprečil trčenje je pred prehodom za pešce in kolesarje … močno zavrl, pri tem mu je obrnilo krmilo ter je padel po tleh, se telesno poškodoval in tako preprečil prometno nesrečo II. kategorije. Neznana voznica samega padca kolesarja ni videla ter je s kraja odpeljala.

Kolesar je policistoma predlagal, da s pomočjo bližnjih kamer ugotovita identiteto vozila in voznice. Njegov predlog je bil zavrnjen.

Je tako prav?

Dogodek se je zgodil 6. oktobra 2023. Kolesarju je bil dopis s plačilnim nalogom odposlan 11. marca 2024, prejel ga je 15. marca 2024. Vmesni čas pet mesecev in četrt. Plačilni nalog se glasi na četrti odstavek 37. člena ZPrCP, v povezavi z drugim odstavkom istega člena. Iz policijskega Zapisnika o izjavi kršitelja in Kratkega opisa dejanskega stanja z navedbo dokazov, pa tudi iz Pravnega pouka v Plačilnem nalogu pravno nepoučena oseba ne more razbrati, pod katerim pogojem lahko plača polovično kazen. Kot »dokazi« sta v Zapisniku policista navedena »izjava kršitelja« in »ogled kraja« … trenutek … »prometne nesreče.« V zapisniku je tako hkrati navedeno, da je »kolesar z močnim zaviranjem preprečil prometno nesrečo«, kot dokaz pa je naveden »ogled kraja prometne nesreče.« Iz uradnega dokumenta tako jasno ne izhaja, ali je kolesar uspešno preprečil prometno nesrečo ali pa je s svojim padcem, ki ga je rešil pred tem, da bi ga hitra voznica zadela z avtomobilom (in ne, da bi se sam s hitrim kolesarjenjem zaletel v previdno počasno voznico), povzročil prometno nesrečo, za kar je krivda samo njegova. O preglednosti kolesarske steze, pločnika in ceste zaradi tam postavljene gradbene ograje v dokumentih policije ni govora. Tudi ne o morebitni odgovornosti, četudi morda le deljeni (to namreč v pravu obstaja), voznice ne. Niti o poskusu in možnostih ugotavljanja identitete vozila in identitete voznice (zanimivo je, da je kolesar opazil obraz ženske, ki bojda sploh ni opazila kolesarja – kar sklene policist kar ob »ogledu kraja«). Tudi ne o razlogu, zakaj je kolesar vozil tam in tja, kjer je vozil. Sklenemo lahko, da je bil v tem primeru pravni problem samo kolesar. Tudi, da je bil njegov padec s kolesom, ne glede na razlog, povzročitev prometne nezgode, hkrati pa preprečitev hujše prometne nesreče.

Zadevo želim postaviti v širši družbeni in prometni kontekst. Prevozna sredstva so dosegla in bodo še dosegala velik tehnološki napredek. Od električnih avtomobilov (ki nimajo nič pozitivnega opraviti z varovanjem okolja in narave, kot avtomobilski promet nima nič zares velikega opraviti s problemom CO2 in kot uradna mainstream propaganda glede CO2 nima nič opraviti z vlogo in procesi CO2 na tem planetu – razen, kadar, sicer vse redkeje, naslovi genocid nad drevesi in gozdovi), do električnih koles, električnih skirojev in znanstvenofantastičnih dvokolesnih čudes, ki se vsi po vrsti neslišno (!) in z velikimi hitrostmi gibljejo povsod. (Ob teh tehnologijah so vožnje otrok in mladine po zadnjem kolesu skuterjev kot nova splošna subkultura znatno manjši problem – ker so slišni, na daleč in od daleč, a po izkušnjah se zdi, da so tudi ti manjši problem kot pešec, ki prazni in pregledni vozni pas prečka pred zeleno svetlobo semaforja, ki se prižiga in ugaša 24/7, torej tudi vso noč, enako kot omejitve hitrosti in stacionarni radarji.) Električni avtomobil, ki ga kolesar ali pešec ne slišita (predvsem, ko pridrvi mimo tik ob boku, včasih pa še potrobi v neposredni bližini, da prestrašenemu človeku poskoči srce.) Električni skiro, ki drvi po cesti, kolesarski stezi ali pločniku (pred dnevi je bil opažen pretep med voznikom avtomobila in v črno oblečenim voznikom črnega električnega skiroja brez luči, ki ga voznik na neosvetljeni cesti ni opazil). Tudi ob mraku in v noči, brez osvetlitve. Električno kolo, ki se po cesti premika hitreje od avtomobilov in omejitev, jih tudi prehiteva itd. Se bo kateri od pristojnih organov ukvarjal s to zadevo kot pomembno, ali bomo samo še naprej poslušali puhlice o tem, kako so mali hitrostni prekrškarji v sodobnih avtomobilih še naprej najpogostejši razlog prometnih nesreč, zato je treba omejitve hitrosti, ki so veljale tudi leta 1975, zaostriti, prav tako kazni? Kdaj je bila javnosti zadnjič sporočena razlika med hujšimi prometnimi nezgodami v verodostojnih številkah in odstotkih vsaj za zadnjih dvajset let? Bodo regionalne in magistralne ceste še naprej luknjičave, na avtocesti pa se bo enak asfalt redno menjal z novim enakim, ker je v mali državi pač treba skrbeti za velike zaslužke cestnih podjetij? Kaj ima nenadna omejitev hitrosti na avtocesti pred izvozom za Novo Gorico z varnostjo prometa? Zakaj ene občine gradijo rondoje in imajo manj težav ob gostem prometu (npr. Koper), druge gosto postavljajo semaforje, enega za drugim in na očitno neprimernih mestih, težave s prometom pa naraščajo? Je napačno usmerjeni kolesar na kolesarski stezi res problem, ne pa nepreglednost vozišč in hitra voznica v električnem avtomobilu? Je padec kolesarja prometna nesreča, ki jo je povzročil kolesar, ki je zavrl, da ga ne bi zbil tihi, a hitri avtomobil na električni pogon? Samo vprašam.

Sicer pa poklon ministru, ki je zaostril prometne pogoje za tovornjake na AC, odgovornim voznikom, ki razumejo pomen varnostnega voznega pasu ob zastoju, motoristom, ki si z vožnjo ne polnijo ega … ter italijanskim in avstrijskim oblastem, ki luknje in robove na cesta označijo s fluorescentno svetlečo barvo.

Pred časom sem videl in slišal, kako je policist na motorju »pedagoško« in glasno vpil na moškega in žensko srednjih let, ker sta na preglednem in osvetljenem cestišču prečkala povsem prazno cestišče nekaj sekund pred prižigom zelene luči na semaforju, ki tako deluje vso noč. Ko je moški želel vljudno in tiho spregovoriti, je policist nanj zavpil, da mu bo spisal globo, če bo odprl usta. Pred dnevi je redar vpil na kolesarja, ki ni vozil po nevarnem cestnem odseku, ampak po varnejšem in praznem pločniku. Celo fizično ga je odrinil s pločnika.

V Trstu, na primer, prometno natrpanem mestu, vključno s pešci in kolesarji, si na mestih, kjer ni prostora za ločeno in široko kolesarsko stezo ob pločniku, pešci in kolesarji delijo pločnike – ki so tako tudi označeni. V Dolomitih si pohodniki in kolesarji delijo poti v naravi. Pri nas se postavljajo table, ki prepovedujejo vožnjo avtomobilom IN kolesarjem. Za to se celo izrekajo globe. In tako dalje. Kaj se pri nas ve in razume, česar v tujini ne vedo in ne razumejo?

Opombe:

[1] Policijska postaja Ljubljana Moste, načelnik R.G., zapisnik sestavil policist R.Č.

[2] V tem členu je navedeno: »(1) Voznik mora voziti po cesti ali delu ceste, ki je namenjen prometu tiste vrste vozil, ki ji pripada njegovo vozilo. (2) Voznik mora voziti po desnem smernem vozišču oziroma desni kolesarski stezi oziroma desnem kolesarskem pasu na pločniku glede na dovoljeno smer vožnje. Na dvosmerni kolesarski stezi mora voziti po desni strani steze. (3) Na smernem vozišču brez označenih prometnih pasov morajo voziti vozniki po desni strani smernega vozišča na takšni oddaljenosti od njegovega roba, da poteka promet varno in neovirano. (4) Z globo 40 eurov se kaznuje za prekršek voznik, ki ne potrebuje vozniškega dovoljenja, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena. (5) Z globo 120 eurov se kaznuje za prekršek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.«