Navigacija
Portal TFL

Revija Odvetnik - številka 85 (2), letnik 2018

Revija Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Na mladih svet stoji

Odvetniška akademija OZS si je v letu 2017 zadala ambiciozne cilje, ki jih je tudi dosegla, poleg zastavljenih ciljev pa je uresničila še druge naloge ter za člane Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) organizirala dodatna izobraževanja, ki so se med letom izkazala za nujna in koristna za odvetnike – vse v okviru permanentnega izobraževanja odvetnikov.

dr. Verica Trstenjak

dr. Verica Trstenjak

Temeljne pravice in vpliv Sodišča EU

Pomen temeljnih pravic v EU in državah članicah je v zadnjih letih vse večji, ne le zaradi novega pravnega vira na tem področju, tj. Listine EU o temeljnih pravicah (Listina), ampak tudi zaradi vse večjega zavedanja o pomenu teh pravic. Tako se tudi odvetniki v praksi vse pogosteje soočajo s problemom uveljavljanja ter kršenja ali zagovarjanja teh pravic. Temeljne pravice so vse pogosteje prisotne tudi v sodni praksi Sodišča EU, posebej v argumentaciji sodb ter v okviru presojanja teh pravic v zvezi z načelom sorazmernosti ali preverjanja možnih posegov v temeljne pravice.

DDr. Klemen Jaklič in Maša Setnikar

DDr. Klemen Jaklič in Maša Setnikar

Zadržanje kazni zapora – ustavnopravni vidik

Ko je posameznik zaradi kaznivega dejanja pravnomočno obsojen na kazen zapora, se postavi vprašanje, ali naj bodisi prvostopenjsko sodišče bodisi Vrhovno ali Ustavno sodišče, ki tako sodbo v okviru svojih pristojnosti preizkušata, do končnega preizkusa izvršitev kazni zadrži. Vprašanje je posebej zanimivo v okoliščinah tiste skupine primerov, v katerih pri obsojenih ni šlo za prisotnost katerega od pripornih razlogov za odvzem prostosti: begosumnost, ponovitvena nevarnost ali nevarnost uničenja oziroma prirejanja dokazov.

dr. Primož Gorkič

dr. Primož Gorkič

Dokazovanje z obremenilnimi pričami v kazenskem postopku – nekateri ključni poudarki za zagovornika

Namen tega prispevka je orisati spremembe, ki jih varstvo pravice do neposrednega zaslišanja obremenilnih prič doživlja v zadnjih letih. Te spremembe vnašajo precejšno mero negotovosti – ne samo za obrambo, ampak tudi za sodišče, državnega tožilca in celo policijo. O teh stališčih se je v slovenskem prostoru že pisalo, njihov pomen pa so zaznali tudi pripravljalci predloga novele ZKP-N. Zato morda ne bo odveč na ta stališča ponovno opozoriti in jih nadgraditi z nekaterimi spoznanji, ki jih prinašajo nekatere odločbe, izdane v postopkih pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) proti Sloveniji.

Dida Volk

Dida Volk

Kaj prinašajo spremembe in dopolnitve ZIZ

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) iz leta 1998, ki je bil ob sprejetju pravzaprav novela takratnega skupnega jugoslovanskega Zakona o izvršilnem postopku, je bil v letih od uveljavitve že enajstkrat noveliran. Nekatere novele ZIZ so bile obsežnejše in so korenito posegle v ureditev izvršilnega postopka ter nekaterih institutov, druge (med njimi tudi novela ZIZ-K) pa so vsebovale le manjše popravke in dopolnitve. Dvanajsta sprememba in dopolnitev ZIZ (novela ZIZ-L) je začela veljati 25. marca 2018.

mag. Nina Betetto

mag. Nina Betetto

Odvetnik, pravo in družba

Ta pisni prispevek je nekakšen trailer mojega ustnega predavanja na letošnji Odvetniški šoli. V njem s perspektive sodnice razmišljam o vlogi odvetnika ter o dejstvu in najstvu odvetniškega poklica. Odvetniško poklicno etiko razumem najprej kot zrcalo uporabne etike, torej kot filozofsko kategorijo, ki se ukvarja z moralnimi vprašanji (na primer ali naj odvetnik, da bi dosegel cilj, ki ga želi njegova stranka, uporabi nemoralna sredstva; ali naj odvetnik spoštuje navodila stranke, ki niso v njeno korist), na makroravni pa kot skupek (ne)zapisanih standardov, ki so ključni za opravljanje odvetniškega poklica in k uresničitvi katerih stremijo člani profesionalnega odvetniškega združenja.

Anton Panjan

Anton Panjan

Argumentacija odvetniške vloge

Ob zaprosilu za nekaj besed o naslovni temi sem se temu hotel na vsak način izogniti; kaj namreč reči odvetnikom, da ne bi izpadlo kritično oziroma še manj kot poduk. Ob tem pa bi se težko izognil bumerangu glede kritik sodniških izdelkov, saj imata odvetniška vloga in sodba sodišča nemalokrat skupne hibe, in sicer preobširnost, nepreglednost in ponavljanje ter šibko jezikovno raven izražanja.

Slavko Fartelj

Slavko Fartelj

Poročilo o delu OZO Pomurje

Pomurski območni zbor odvetnikov je obravnaval različno vsebino, povezano z delom odvetnikov.

Anton Panjan

Anton Panjan

Izločitev sodnika v civilnem postopku

Eno temeljnih procesnih jamstev, ki jih zagotavljajo 22. in 23. člen Ustave RS ter 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), je pravica do nepristranskega sodnika. Nepristranskost sodnika in s tem sodišča je tako temeljni pogoj za zakonito in pravilno odločanje sodišč.

dr. Marko Brus

dr. Marko Brus

Podjemna pogodba po Obligacijskem zakoniku

Podjemna pogodba je pogodba, ki jo sklepata naročnik in podjemnik. Z njo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel. Naročnik se zavezuje k plačilu (619. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Že sam OZ primeroma navaja, da se lahko naročnik zaveže k opravi kakšnega telesnega ali umskega posla (619. člen OZ). Če se podjemnik zaveže k izdelavi določene premične stvari, potem mora tvarino (material) priskrbeti naročnik sam vsaj v bistvenem delu (drugi odstavek 620. člena OZ). Če jo namreč priskrbi podjemnik, potem je takšna pogodba praviloma prodajna pogodba (prvi in drugi odstavek 620. člena OZ).

Mojca Furlan

Mojca Furlan

Nekaj vprašanj v zvezi z gradbenimi spori

O gradbeni pogodbi je bilo v pravni teoriji že veliko napisanega, vendar je to področje zaradi posebnosti gradbene pogodbe in zaradi pestrosti sodne prakse vedno znova zanimiva tematika. V reviji Odvetnik je kolega odvetnik dr. Konrad Plauštajner pred leti objavil odličen prispevek, v katerem je predstavil glavne vzroke za nastanek spornih situacij pri gradbeni pogodbi. Ker v kratkem prispevku ni mogoče zajeti vseh posebnosti gradbene pogodbe, bodo tukaj predstavljena le nekatera vprašanja ter sodna praksa v zvezi z gradbeno pogodbo. Največ sporov v zvezi z gradbeno pogodbo je še vedno povezanih s plačili in nepravilno izpolnitvijo obveznosti s strani izvajalca, tj. z zamudo izvajalca in pogodbeno kaznijo zaradi zamude, ter s stvarnimi napakami.

Klavdija Kerin

Klavdija Kerin

Poročilo o delu OZO Krško

V letu 2017 smo se člani krškega območnega zbora odvetnikov srečevali na sejah zbora, na katerih smo obravnavali različne aktualne teme, predvsem seveda tiste, ki zadevajo delo odvetnikov in položaj odvetništva v družbi ter stanje v pravosodju nasploh.

David Sluga

David Sluga

Posegi v čast in dobro ime ter zasebnost – Ni vseeno, kdo kaj reče

Naš normativni (piramidalni) sistem (Ustava, zakon) je v zvezi z varovanjem časti in dobrega imena ter zasebnosti umaknjen na »stranski tir«. Sodna subsumpcija (t. i. dejanskega stana pod pravno normo) oziroma sodni silogizem (pravna norma – gornja premisa sodnega silogizma, dejanski stan – spodnja premisa sodnega silogizma, zaključek – sodba) se umika analogni uporabi »precedenčnih« sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) in njihovemu napačnemu tolmačenju. ESČP namreč ne »nagrajuje« (tolerira) nestrpnosti, pač pa »zgolj« aktivno reagiranje nanjo.

Giani Flego

Giani Flego

Poročilo o delu OZO Koper

V letu 2017 smo se člani našega območnega zbora sestali na treh rednih sejah. Največ pozornosti smo tudi v lanskem letu namenili problemu vrednosti odvetniške točke, ki je že od leta 2003 dalje nespremenjena, kar je po mnenju večine naših članov nesprejemljivo.

mag. Aleš Velkaverh

mag. Aleš Velkaverh

Nekaj aktualnih dilem v zvezi z jamčevalnimi zahtevki pri prodajni pogodbi

Zakonska ureditev jamčevalnih zahtevkov pri prodajni pogodbi je vsebinsko nespremenjena že od uveljavitve ZOR leta 1978. Kljub stabilnosti zakonskega besedila sodna razlaga posameznih določb še vedno ni enotna, kar povzroča precejšnjo negotovost pri reševanju sporov. V novejši sodni praksi tudi ni videti premika proti sodobnejši ureditvi jamčevanja z večjim poudarkom na varstvu pravic kupca, predvsem potrošnika. Nasprotno, mnoge novejše odločbe dodatno otežujejo položaj kupca, čeprav za te rešitve ne ponudijo prepričljivih razlogov. Sedanje stanje zato ni zadovoljivo in kupec lahko pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov naleti na marsikatero nepričakovano »oviro«. Nekaj takih primerov bom obravnaval v nadaljevanju.

Aljaž Jadek

Aljaž Jadek

Pravo v času tehnologije veriženja podatkovnih blokov

V zadnjem obdobju skorajda ni človeka, ki ne bi vsaj slišal za obstoj tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain). Podrobnejši vpogled v to tehnologijo razkrije obljube, da naj bi ta decentralizirana digitalna platforma prenovila mnoga družbena razmerja in omogočila nove poslovne modele. Nekateri govorijo o internetu vrednosti, drugi o novi ravni zaupanja. Svetovni ekonomski forum ocenjuje, da bo do leta 2027 kar 10 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda shranjenega z uporabo te tehnologije.

dr. Barbara Novak

dr. Barbara Novak

Premoženjski režim med zakoncema po novem Družinskem zakoniku

Samo še leto dni nas loči od 15. aprila 2019, ko se bo začel uporabljati novi Družinski zakonik (DZ).1 S tem dnem bo razveljavljen dosedanji prisilni premoženjski režim, zakoncem pa dana možnost izbire med premoženjskim režimom, ki ga ponuja zakon, in režimom, ki ga ponujata pogodbena svoboda in domišljija strank.

mag. Nadja Marolt

mag. Nadja Marolt

Ukrepi za varstvo otrokove koristi po Družinskem zakoniku

Družinski zakonik (DZ) je začel veljati 15. aprila 2017, sodišča pa ga bodo začela uporabljati dve leti pozneje, tj. 15. aprila 2019. Z uveljavitvijo DZ se izboljšuje položaj otrok v družinskih razmerjih in zagotavlja učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otrok. Temu so namenjeni tudi ukrepi za varstvo koristi otroka, ki jih DZ določa in ureja v 7. poglavju. Za izrek ukrepov bodo po novem pristojna le sodišča (155. člen DZ).

Mihael Aleš Jeklič

Mihael Aleš Jeklič

Kognitivni procesi v odločanju in pogajanjih

Pogajanja so kompleksna zadeva; pogajalske situacije vsebujejo negotovost in informacijsko asimetrijo, ki ju zapletena medeosebna interakcija sopogajalcev v večini primerov ne razreši, temveč poglobi. Znanstvene raziskave kažejo, da so pogajalski rezultati daleč od tega, kar bi lahko bili. V nadaljevanju se bom osredotočil na kognitivne procese, ki potekajo pri odločanju v pogajanjih, in predstavil hipotezo, da so relativno slabi pogajalski rezultati verjetno posledica omejitev človeških kognitivnih kapacitet, ter implikacije te hipoteze za izobrazbo in prakso.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Maša Kociper: »Želim, da bi odvetniki prepoznali koristnost Mediacijskega centra za njihove stranke«

Maša Kociper je odvetnica v Odvetniški pisarni Rauter v Ljubljani in od januarja 2017 vodja Mediacijskega centra pri Odvetniški akademiji OZS. Z mediacijami se aktivno ukvarja od leta 2001, ko se je zaposlila na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je do konca leta 2011 vodila Službo za alternativno reševanje sporov, do leta 2006 pa sočasno tudi Službo za odnose z javnostmi. Kot vodja mediacijske službe je sodelovala pri vzpostavitvi prvega mediacijskega programa v Sloveniji.

Veljko Škovrlj

Veljko Škovrlj

Humanitarni sklad OZS v letu 2017

V letu 2017 je bilo v humanitarni sklad vplačanih 68.324 evrov (1.477 nakazil), 44 prosilcem pa je bilo izplačanih 73.825 evrov.

Tanja Sedušak

Tanja Sedušak

O delu upravnega odbora OZS

Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) mag. Roman Završek je člane upravnega odbora pred sejo pozval k posredovanju predlogov glede izvedbe Dneva odvetniške pravne pomoči pro bono v letu 2017. OZO Ptuj je predlagal, da OZS skliče tiskovno konferenco, na kateri naj pojasni, da letošnjega dneva pro bono ne bo, ker odvetniki že vse leto delajo pro bono.

mag. David Pogorevc

mag. David Pogorevc

Poročilo o delu OZO Slovenj Gradec

V letu 2017 so bili sestanki sklicani predvsem zaradi predstavitev kandidatov za odvetnike.

doc. dr. Konrad Plauštajner in Petja Plauštajner doc. dr. Konrad Plauštajner in Petja Plauštajner

doc. dr. Konrad Plauštajner in Petja Plauštajner

Dunajska seja Stalnega odbora CCBE

Kot že nekaj let doslej se je tudi dunajska seja Stalnega odbora CCBE 8. februarja 2018 začela s himno Evrope – z Beethovnovo Odo radosti. Prijeten začetek seje je dopolnila dobrodošlica predsednika avstrijske odvetniške zbornice dr. Ruperta Wolffa. Potem se je začelo zares, saj je udeležence seje čakalo kar 22 točk dnevnega reda.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

36. dnevi hrvaških odvetnikov

Tema okrogle mize in osrednjega dogodka v okviru 36. dnevov hrvaških odvetnikov, ki so potekali 22. in 23. marca 2018 v Zagrebu, so bili Kodeks odvetniške etike in izzivi današnjega dne. Dneva so se udeležili tudi odvetniki in delegacije številnih evropskih in drugih zbornic.

Anka Kozamernik

Anka Kozamernik

Poročilo o delu OZO Kranj

Gorenjski območni zbor odvetnikov je v letu 2017 izvajal vse aktivnosti, za katere je pristojen po Zakonu o odvetništvu, Statutu OZS in Pravilih delovanja OZO Kranj. Aktivno smo sodelovali z organi OZS in kot vsa leta doslej delovali na strokovnem in družabnem področju.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Poročilo o delu OZO Ljubljana

V letu 2017 so v ljubljanskem območnem zboru vnovič potekale številne, raznovrstne in zanimive aktivnosti, tako na rednih mesečnih sestankih zbora, ki že tradicionalno potekajo v Modri dvorani Grand hotela Union v Ljubljani, kot tudi zunaj njih.

Hilda Pipan

Hilda Pipan

Poročilo o delu OZO Nova Gorica

V letu 2017 se je novogoriški območni zbor odvetnikov sestal na štirih sejah. Na vseh sejah zbora so se predstavili novi kandidati za vpis v imenik odvetnikov ter odvetniški kandidati in pripravniki. Ob koncu leta je OZO Nova Gorica štel 53 odvetnikov.

Rija Krivograd

Rija Krivograd

Poročilo o delu OZO Maribor

Leto je vnovič naokoli in včasih je kar težko spraviti na papir, v suhoparno poročilo vse tiste aktivnosti, ki so jih člani območnega zbor odvetnikov Maribor izvajali v preteklem letu. Redno smo se sestajali in obravnavali vsa aktualna vprašanja o odvetništvu in pravosodju ter reševali vse specifične težave, ki so pestile naš zbor.

Gregor Gregorin

Gregor Gregorin

Poročilo o delu OZO Celje

V letu 2017 je območni zbor odvetnikov Celje v celoti izpolnjeval svoje pristojnosti glede članov in Odvetniške zbornice Slovenije. Sestali smo se na sedmih srečanjih, na katerih smo poleg izpolnjevanja statutarnih obveznosti razpravljali o sprotni problematiki ter podajali pobude in predloge. Enako aktivno je deloval izvršilni odbor, ki se je sestal na devetih sejah.

Majda Štrasner

Majda Štrasner

Poročilo o delu OZO Novo mesto

Dolenjski območni zbor odvetnikov, ki šteje 39 članov odvetnikov, se je v letu 2017 sestal na štirih sejah.

dr. Tjaša Strobelj

dr. Tjaša Strobelj

Medicina, pravo in družba – sodobni izzivi in dileme

Na mariborski univerzi je 23. in 24. marca 2018 potekalo že tradicionalno 27. mednarodno posvetovanje Medicina, pravo in družba, tokrat o sodobnih izzivih v zdravstvu. Namen posveta, ki poteka v organizaciji Zdravniškega društva Maribor, Pravniškega društva Maribor in Pravne fakultete Univerze v Mariboru, je poslušalce seznaniti z novostmi, izzivi in dilemami ter razmejitvami med medicino in pravom.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window