Portal TFL
Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Miha Kunič
Dobro delovanje državnih institucij v korelaciji z blagostanjem države in državljanov
Predsednik Vrhovnega sodišča RS Miodrag Đorđević je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izjavil, da so sodniki garant delovanja pravne države, in razkril, da je rekreativni tekač.
Andrej Razdrih
Vloga in pomen odvetništva za pravno državo
V zvezi z našim pravosodjem se po osamosvojitvi nenehno pojavljata dve vprašanji.
Matjaž Voglar
Nekatera procesna vprašanja v postopkih po ZVEtL-1
Postopki po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL‑1) so nepravdni postopki. Nepravdni postopek se od klasičnega adversarnega pravdnega postopka razlikuje po tem, da sodišče ne rešuje spora med dvema strankama, temveč ureja razmerje med dvema ali več subjekti. V nepravdnem postopku se pravila pravdnega postopka uporabljajo smiselno (42. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP‑1). V teh postopkih je pogosto prisoten tudi javni interes.
Jure Jakšić
Vsebina zakonite stavbne pravice iz drugega odstavka 271. člena SPZ v odnosu do »klasične« stavbne pravice iz 256. člena SPZ
V prispevku je prikazana ureditev zakonite stavbne pravice iz drugega odstavka 271. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki jo je zakonodajalec predvidel zaradi učinkovanja načela superficies solo cedit, v situacijah, ko je po prejšnji ureditvi imela lastninsko pravico na zemljišču ena oseba, na stavbi pa druga. Ugotovitev obstoja te zakonite stavbne pravice se lahko zahteva v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pri tem pa se smiselno uporabljajo določbe Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) o obsegu pripadajočega zemljišča (45. člen ZVEtL-1). Razprava se sooči z vsebinskim razlikovanjem od »klasične« stavbne pravice iz 256. člena SPZ, ki nastane pogodbeno (257. člen SPZ).
Andrej Razdrih
Odvetnik potuje
V reviji Odvetnik »odpiramo« novo razvedrilno rubriko z naslovom Odvetnik potuje.
doc. dr. Konrad Plauštajner
Omejitve pri opravljanju odvetniškega poklica
Nosilec odvetniškega poklica je vedno odvetnik posameznik, tudi takrat, ko ta poklic opravlja v odvetniški družbi. Čeprav lahko stranka sklene pooblastilno razmerje z odvetniško družbo, je lahko samo individualnost odnosa med odvetnikom in stranko tisti temelj, na katerem se ustvarijo etični elementi tega odnosa. Ti so za bit odvetniškega poklica prav tako pomembni kot njegova profesionalna, strokovna plat.
Andrej Razdrih
Od talarja do toge
Vrhovno sodišče RS je v okviru evropskega dneva sodstva, ki ga vsako leto obeležujemo 25. oktobra, na ta dan v sodni palači na Tavčarjevi 9 v Ljubljani prvič organiziralo Dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so pripravili mednarodno razstavo sodniških tog z naslovom Od talarja do toge.
doc. dr. Luigi Varanelli
Manipulativne strategije in psihološke tehnike zastonjkarskega izkoriščanja odvetniških storitev
Članek sem napisal z namenom, da delim lastna opaženja, nastala v več kot dvajsetih letih odvetniškega dela, in da združim psihološko znanje z izkušnjami pri delu s strankami ter posvarim mlajše kolege, naj ne delijo svojega težko pridobljenega znanja z manipulativnimi zastonjkarji. Nenazadnje pa želim tudi spomniti starejše kolege, da mora odvetniški poklic (vnovič) postati visoko družbeno ovrednoten, za kar je ustrezno plačilo za odvetniške storitve nujen, čeprav nezadosten pogoj.
Asja Vrbinc
Pravni izzivi določanja cen z algoritmi z vidika varstva potrošnikov
V članku obravnavam prakso prilagajanja cen na podlagi podatkov, zbranih o potrošnikih. Vse večja digitalizacija in porast spletne prodaje podjetjem omogočata dostop do vedno večje količine podatkov o posameznikih, katerih gospodarskega potenciala in prednosti se podjetja vse bolj zavedajo. Navedeno velja tudi na področju določanja cen za blago in storitve, kjer se podjetja vse bolj zanašajo na podatke in njihovo obdelavo ter na tej podlagi potrošnikom določajo različne cene za sicer iste produkte. Gre za t. i. algoritemsko cenovno diskriminacijo oziroma personalizacijo cen. Čeprav praksa še ni zelo razširjena, je zaradi njene vedno lažje uporabe in prednosti, ki jih prinaša podjetjem, pričakovati njen nadaljnji razmah. To prinaša nove izzive tudi za pravo.
Andreja Friškovec
Veljavnost odpovedi pravici do zagovornika v nedokumentiranem priporu in pod vplivom odtegnitvenih sindromov
Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Bogdan proti Ukrajini z dne 8. februarja 2024 odločal o vprašanju kršitve pravice do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena in kršitve pravice do zagovornika po lastni izbiri iz točke (c) tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Pritožnik Valerij Pavlovič Bogdan je zatrjeval, da je bila njegova odpoved pravici do zagovornika na policijski postaji neveljavna, saj jo je podal v času, ko je zaradi odvisnosti od prepovedanih drog trpel zaradi odtegnitevnih simpotomov.
Andrej Razdrih in Alenka Košorok Humar
Rudi Šelih: Odločili smo, da leto 1868 štejemo za tisto leto, ko je nastala prava odvetniška zbornica
Posthumno objavljamo intervju z nekdanjim predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) Rudijem Šelihom. Pogovor je bil posnet s kamero spomladi 2016 za potrebe dokumentarnega filma ob 150-letnici OZS z naslovom Paragraf št. 1. Pogovor je vodila Alenka Košorok Humar, posnel ga je režiser Jaka Pucihar.
Andrej Razdrih
38. dan slovenskih odvetnikov v Mariboru
Prireditev ob dnevu slovenskih odvetnikov se je 18. oktobra 2024 odvijala v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Osrednji dogodek dneva slovenskih odvetnikov je bila svečana podelitev plakete dr. Danila Majarona za leto 2024. Prejeli so jo Ljubica Kočnik Jug, mag. Gregor Velkaverh, dr. Drago Štoka in Robert Travaš. Potekala pa je tudi okrogla miza z naslovom »Pomembnost samoregulacije odvetniškega poklica«, kar je bila tudi tema letošnjega evropskega dneva odvetnikov, ki je bil 25. oktober 2024. Zbrane sta uvodoma nagovorila predsednik OZS Janez Starman in predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pric Musar. V nadaljevanju objavljamo oba pozdravna nagovora.
Alenka Košorok Humar
Plaketa dr. Danila Majarona: prejmejo jo Ljubica Kočnik Jug, mag. Gregor Velkaverh, Drago Štoka in Robert Travaš
»Podelitev plaket dr. Danila Majarona na dan slovenskih odvetnikov je postala že tradicija in izjemno pomemben dogodek za slovensko Odvetniško zbornico ter Odvetniško akademijo OZS. Je pa tudi priložnost, da osvežimo naše misli, poglede in pričakovanja, kakšen naj bi bil lik plemenitega odvetnika in odvetniškega poklica. Torej strokovna, kolegialna, častna in etiki predana odvetnica in odvetnik,« je dejala direktorica Odvetniške akademije Alenka Košorok Humar.
Petja Plauštajner, Imbi Jürgen in Andrej Razdrih
Pomembnost samoregulacije odvetniškega poklica
V okviru letošnjega dneva slovenskih odvetnikov je Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije organiziral okroglo mizo z osrednjo temo »Pomembnost samoregulacije odvetniškega poklica«, ki je sovpadala s temo evropskega dneva odvetnikov. Okroglo mizo je moderirala Petja Plauštajner, odvetnica v Ljubljani in članica predsedstva Stalne arbitraže pri GZS, udeleženci panela pa so bili estonska odvetnica in predsednica Odvetniške zbornice Estonije ter članica delegacije CCBE Imbi Jürgen, nemška odvetnica in članica Zvezne nemške odvetniške zbornice BRAK dr. Veronika Denninger ter odvetnik Andrej Razdrih, odgovornik urednik revije Odvetnik.
Mnenje o skladnosti ravnanja odvetnika A. A. z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike (št. 1275/2023)
Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je v skladu s 6. pravilom Kodeksa odvetniške poklicne etike, na podlagi prijave B. B., obravnavala ravnanje odvetnice A. A. in sprejela naslednje stališče (št. 1275/2023, 23. 1. 2024):
Jana Huč Uršič
Iz dela Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije
Predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je Upravni odbor OZS obvestil o ponovnem argumentiranem pozivu OZS Ministrstvu za pravosodje z dne 22. avgusta 2024, s katerim je zbornica zahtevala, da ministrstvo v 30 dneh poda soglasje k uskladitvi vrednosti odvetniške točke na 0,72 evra, in predlagala sestanek za razjasnitev zadeve.
Andrej Razdrih
Svetovalec za etična vprašanja že deluje
Članice in člane Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) obveščamo, da svetovalec za etična vprašanja že uspešno deluje.
Alenka Košorok Humar
68. kongres Mednarodnega združenja odvetnikov v Parizu
Tokratna lokacija letnega srečanja Mednarodnega združenja odvetnikov (Union international des Avocats – UIA) je bil Pariz, natančneje Palais de Congres, in sicer med 30. oktobrom in 3. novembrom 2024. Udeležilo se ga je več tisoč odvetnikov z vsega sveta. Zame je to sploh prvo srečanje s to častitljivo organizacijo in omogočilo mi je zelo razširjen pogled na odvetništvo (udeležili so se ga odvetniki z vseh celin). Stkala so se nova znanstva in kolegialne vezi z našo zbornico.
Ivana Bendow
Če želiš spremeniti svet (2.)
Če želiš spremeniti svet, začni tako, da si postelješ posteljo. If you want to change the world, start off by making your bed.
Andrej Razdrih
Odvetniki na 28. Ljubljanskem maratonu
NLB Ljubljanski maraton je v svoji 28. izvedbi (z novim glavnim sponzorjem) spet opravičil naslov najbolj množične športnorekreativne prireditve v Sloveniji, saj se ga je zgolj v nedeljo, 19. oktobra 2024, udeležilo več kot 13.034 tekačic in tekačev.
Aleksander Cmok
Zbornik: 135 let od ustanovitve Društva Pravnik in revije Pravnik ter 50. Dnevi in zbori slovenskih pravnikov
V oktobru sta Zveza društev pravnikov Slovenije in Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije izdali zbornik ob praznovanju 135-obletnice ustanovitve Društva Pravnik in revije Pravnik ter ob 50. Dnevih in zborih pravnikov.
Andrej Razdrih
Odvetnikov pohlep
Drugi del trilogije o odvetniku Aleksandru Petanu – Odvetnikovi grehi, avtor katere je Vito Komac, je duhovito in tekoče napisan kriminalni roman. Aleksander Petan je bil namreč resnična oseba, svojo odvetniško pisarno je odprl v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Ifigenija Simonović
Pismo »salonarke«
Drage odvetnice, dragi odvetniki, vsi spoštovani in dragi mi, ob koncu tega leta smo že prekoračili prvo leto srečanj. Na naša nenavadna bralna srečanja gledam kot na salon, pa še v Slonu se navadno dobivamo, tako da oklevam, ali sem slonica ali salonarka. Slonica naj bi bila slon ženskega spola ... to je slovnično tako nerodno, kakor narediti človeka v človekinjo. Salon je boljši izraz kot krožek – brez skrbi, salonarji niso obvezni! Skrita pa je še beseda sol – kot ščepec, ki ga vsak od nas potrese, da nam je dobro v družbi drug drugega. Sproščenost je tudi zaznavna. Pa iskrenost! Kakor meglica se plazi med nami in kak trenutek zatrepeta kakor pokrajina v poletni vročini.
Stanislav Fortuna
2.julij 1991
Drugi julij 1991 je dan, ki je pomemben za zgodovino našega osamosvajanja, v mojem osebnem spominu pa je že začel bledeti. Najbrž bi pri tem tudi ostalo, če me letos spomladi ne bi nanj spomnilo elektronsko pismo iz ZDA, v katerem je meni dotlej neznan sorodnik sporočil, da pride konec avgusta v Ljubljano in da bi se rad srečal z menoj. Res je prišel z ženo in radovednim sinom, ki je z odprtimi usti poslušal delček zgodbe o naši osamosvojitvi. Najbrž je o tem kaj slišal od svoje stare matere.
Luka Gaberščik
Rudi Šelih (1929–2024)
»Bil sem odvetnik,« je zapisal naš cenjeni kolega Rudi Šelih v naslovu svoje avtobiografije.
Matjaž Voglar
Sinopsisi: Nekatera procesna vprašanja v postopkih po ZVEtL-1
Članek obravnava nekatere posebnosti in dileme sodnih postopkov po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), predvsem s praktičnega vidika.
Jure Jakšić
Sinopsisi: Vsebina zakonite stavbne pravice iz drugega odstavka 271. člena SPZ v odnosu do »klasične« stavbne pravice iz 256. člena SPZ
V članku je prikazana ureditev zakonite stavbne pravice iz drugega odstavka 271. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki jo je zakonodajalec predvidel zaradi učinkovanja načela superficies solo cedit, v situacijah, ko je po prejšnji ureditvi imela lastninsko pravico na zemljišču ena oseba, na stavbi pa druga. Razprava se sooči z vsebinskim razlikovanjem od »klasične« stavbne pravice iz 256. člena SPZ, ki nastane pogodbeno (257. člen SPZ).
doc. dr. Konrad Plauštajner
Sinopsisi: Omejitve pri opravljanju odvetniškega poklica
Odvetništvo je poklic z večstoletno tradicijo, ki temelji na neodvisnosti odvetnika ter njegovi profesionalni svobodi. Avtor se v razpravi sprašuje, kdo in do kam lahko postavi meje odvetniškemu poklicu?