Navigacija
Portal TFL

Odvetnik - številka 91 (3), letnik 2019

Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Rudi Šelih

Rudi Šelih

»Vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica«

Zakon o odvetništvu (ZOdv) določa pogoje za opravljanje odvetniškega poklica in vsak, ki želi postati odvetnik, mora te pogoje izpolnjevati. Med njimi sta določili, da mora biti kandidat »vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica « (7. točka 25. člena) in da ni vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, »kdor je obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, ali kdor se obnaša tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica« (27. člen).

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Odvetniška točka in ustavni sodnik

Od 6. aprila 2019 naprej velja zvišanje odvetniške tarife (Sklep o spremembi vrednosti točke je objavljen v Ur. l. RS, št. 22/19), ki je vrednost točke z 0,459 zvišala na 0,60 evra, torej za skoraj 30 odstotkov. Zvišanje odvetniške točke pa je dejansko zgolj uskladitev, ki je odvetniki nismo bili deležni od leta 2003 dalje, kljub jasnim zakonskim določilom. Pogajalska ekipa Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) pod vodstvom predsednika mag. Romana Završka se je dobro pogajala oziroma je dobro predstavila svoje argumente ter ni popuščala bolj, kot je bilo nujno, pri čemer je treba pohvaliti tudi drugo stran, zlasti ministrico za pravosodje mag. Andrejo Katič, ki je znala pretehtati in oceniti realna dejstva ter ni imela slepo in pristransko pred očmi samo interesov proračuna.

dr. Marijan Pavčnik

dr. Marijan Pavčnik

Človekovo dostojanstvo in ustava

Komentar, ki sledi, se ustavlja ob nekaterih vidikih, ki jih je odprla odločba Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-109/10-11, Titova cesta, iz leta 2011. Odločba je odpravila drugi člen odloka, s katerim je Mestna občina Ljubljana določila novo poimenovanje ceste z imenom Titova cesta. Nosilni argument odločbe je, da ime Josipa Broza Tita simbolizira totalitarni režim v nekdanji Jugoslaviji. »Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima,« tako odločba, »je mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu.«

dr. Boštjan Zalar

dr. Boštjan Zalar

(Ne)moč argumenta človekovih pravic v sodnih postopkih

Moj prvi odziv na prijazno povabilo direktorice Odvetniške akademije OZS Alenke Košorok Humar, da predavam na 20. odvetniški šoli v Portorožu, je bil zelo pozitiven. Zavedal pa sem se, da bom imel težave – še zlasti, ker sem se odločil, da zbrane odvetnike nagovorim o človekovih pravicah v sodnih postopkih. Kaj pravzaprav lahko povem o izbrani temi v 30 minutah, da bo koristno za odvetnike pri delu na sodiščih? Jasno je, da ne bo predaval o ustavnopravni ali mednarodnopravni podlagi za uveljavljanje argumenta človekovih pravic pred sodišči, ker je to odvetnikom znano. Prav tako je odvetnikom znano, kakšne teste uporablja Ustavno sodišče RS, da sprejme določeno ustavno pritožbo ali pobudo za presojo ustavnosti. Nekoliko lažje mi je postalo, ko sem v programu prebral, da bo v uvodni sekciji kot prvi spregovoril Viki Grošelj, in sicer o težko dostopnih vrhovih Himalaje.

Tanja Sedušak

Tanja Sedušak

Delegaciji zbornic Federacije BiH in Republike Srbske skupaj v Ljubljani

Odvetniško zbornico Slovenije (OZS) sta 11. junija 2019 obiskali delegaciji odvetniških zbornic Federacije BiH in Republike Srbske.

Timon Hren

Timon Hren

Sporazum o priznanju krivde – primerjalnopravni pogled

Sporazum o priznanju krivde in z njim povezana pogajanja so razmeroma mlad procesni institut, sploh v kontinentalnem prostoru, in v marsičem je spremenil potek ter vodenje kazenskih postopkov. Gre za t. i. plea bargaining, ki izvira iz anglosaškega pravnega sistema in je tam nepogrešljiv del kazenskopravnega sistema. Države evrokontinentalne pravne tradicije pa so ta institut, nekatere bolj, druge manj uspešno, začele uvajati pred kratkim.

dr. Mojca M. Plesničar

dr. Mojca M. Plesničar

Varovanje spolne avtonomije: modeli prisile, »ne pomeni ne« in »ja pomeni ja«

V začetku januarja 2019 je v slovenski javnosti završalo ob medijskem poročanju o primeru posilstva, ki ga je obravnavalo koprsko višje sodišče. V sodbi višjega sodišča je namreč zapisano, da »kadar storilec uporabi silo šele po tistem, ko že pride do spolnega odnosa, oziroma da spolni odnos dokonča […] potem kaznivo dejanje posilstva ni podano«. O primeru sta v nadaljevanju odločala tudi Vrhovno sodišče in po vrnitvi v ponovno odločanje vnovič koprsko višje sodišče.

Jože Ilc

Jože Ilc

Plagiat

Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)1 so moralne avtorske pravice pravica do prve objave, pravica do priznanja avtorstva, pravica spoštovanja dela in pravica skesanja. Člen 18 ZASP določa vsebino pravice do priznanja avtorstva, in sicer ima avtor v skladu s tem členom izključno pravico do priznanja avtorstva na svojem delu in avtor tudi lahko določi, ali naj se pri objavi dela navede njegovo avtorstvo in s kakšno oznako.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Tradicionalno srečanje OZS in HOK

Tradicionalno srečanje vodstev Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) in Hrvaške odvetniške zbornice (Hrvatske odvjetničke komore – HOK) je 12. junija 2019 kot vedno potekalo na gradu Otočec. Predsednik OZS mag. Roman Završek je uvodoma izpostavil priznanje – zlati red za zasluge, ki ga je ob svoji 150-letnici od države prejela slovenska odvetniška zbornica. V nadaljevanju je predstavil nekatera pereča odprta vprašanja, s katerimi se ukvarjajo slovenski odvetniki.

mag. Igor Karlovšek

mag. Igor Karlovšek

Ko bi človek pričakoval odločno obrambo sodstva, te ni

Med jadralci velja rek, da ko pomisliš, da bi bilo treba zaradi naraščajočega vetra skrajšati jadro, si že zamudil s krajšavo. Če to misel prelijem v vprašanje neodvisnosti sodstva, je nekaj narobe že v trenutku, ko se vprašaš, ali je sodstvo neodvisno. Po logiki stvari same bi moralo namreč biti sodstvo neodvisno, sicer sploh ne zasluži imena sodstvo.

Miha Kunič

Miha Kunič

Status pooblaščenca oškodovanca v zadevi Novič

Zaradi dogajanja na obravnavi, ki je potekala 16. aprila 2019, se čutim moralno zavezanega, da napišem ta članek. Članka nisem pisal z namenom, da bi se opredeljeval do tega, ali je dr. Milko Novič kriv ali ne, temveč sem želel prikazati potek dogodkov, ki so privedli do naznanitve kaznivega dejanja zoper okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića.

Jože Kristan

Jože Kristan

Nestrinjanje s sodnikovimi odločitvami kot okoliščina, ki vzbuja dvom o njegovi nepristranskosti (6. točka 70. člena ZPP)

Ni ga v Sloveniji, ki ne bi imel v posesti edino resnico o pravni državi. Ki ne bi zaznal razpadanja pravne države. Ki ne bi vedel, da so nam državo že ukradli in nam z neprestanim spreminjanjem predpisov ustvarjajo meglo ter preprečujejo videti prava dogajanja v ozadju. Resnici na ljubo. Smo srečni udeleženci propada, implozije sedanje civilizacije. Vsi se z navedenim seveda ne boste strinjali. No, ljudje smo si različni. Hvala bogu!

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

dr. Roland Grilc: Slovenija naj iz pravnih razlogov čim prej notificira ADP

Dr. Roland Grilc je odvetnik v odvetniški pisarni Grilc, Vouk, Škof v Celovcu, ki letos praznuje 40-letnico delovanja (www.gvs3.at). Ustanovil jo je odvetnik Matevž Grilc, ki je bil tudi politično aktiven kot predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Vseskozi je celotna pisarna močna opora koroškim Slovencem pri njihovem boju za narodnostne in manjšinske pravice.

mag. Zlata Tavčar

mag. Zlata Tavčar

mag. Mitja Kocmut: Nič slabši nismo od tujih pravnikov

Po dokončanem univerzitetnem študiju prava v Sloveniji je Mitja Kocmut svoje izobraževanje nadaljeval v okviru magistrskega študija na Univerzi Oxford (Velika Britanija), kjer se je posebej posvečal pravu EU in pravu varstva konkurence. S soprogo, odvetnico Ursulo Kocmut (LL.M., Hongkong), v Ljubljani vodita odvetniško družbo Kocmut.

mag. Biserka Kogej Dmitrovič

mag. Biserka Kogej Dmitrovič

Četrt stoletja delovanja delovnih in socialnih sodišč

V maju smo slavnostno obeležili 25-letnico delovanja delovnega in socialnega sodstva v Republiki Sloveniji1 in skorajšnjo 45. obletnico ustanovitve specializiranih sodišč na tem področju. Torej, 13. maja 1991 so z delom začela delovna in socialna sodišča, ki so prevzela delovne in socialne spore ter sodnike in sodno osebje sodišč združenega dela, ki so delovala že od leta 1975. Že lani je Odvetniška zbornica Slovenije praznovala 150-letnico samostojnosti in neodvisnosti, Vrhovno sodišča RS prav tako lani 100-letnico delovanja, letos praznuje 100-letnico delovanja Mednarodna organizacija dela in tudi naša obletnica pomeni pomemben prispevek k varovanju človekovih pravic.

Tanja Sedušak

Tanja Sedušak

4. mednarodni odvetniški forum v Berlinu

Na povabilo nemške zvezne odvetniške zbornice – Bundesrechtsanwaltskammer – sva se s predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) mag. Romanom Završkom 4. in 5. aprila 2019 udeležila mednarodnega odvetniškega foruma. Forum naju je presenetil z zares pestro udeležbo kolegov odvetnikov, predstavnikov odvetniških zbornic in združenj z vseh celin.

Boštjan Koritnik

Boštjan Koritnik

Na poti k 100-letnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani vsako leto praznuje svoj praznik 15. aprila, letošnje praznovanje pa je potekalo tudi v luči priprav na naslednje leto, ko bo fakulteta praznovala 100-letnico delovanja, skupaj z Univerzo v Ljubljani, katere ustanovna članica je bila. V uvodnem nagovoru je tako dekan dr. Gregor Strban zbrane goste povabil k ogledu prenovljene spletne strani (www.pf.uni-lj. si/), posvečene 100-letnici, z zanimivimi fotografijami in dokumenti, ki pričajo o življenju fakultete v tem obdobju.

Mojca Mlinarič

Mojca Mlinarič

Prvo svetovalno mnenje ESČP

Slovenija sodi med države, v katerih je nadomestno materinstvo prepovedano. Napredek medicine in nove možnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo so v zadnjem času privedli do razcveta nadomestnega materinstva v državah, ki imajo glede tega liberalnejšo ureditev. Ker na vprašanje, kdo so v takem primeru otrokovi starši, države nimajo enotnega odgovora, lahko to vodi do t. i. šepavega starševstva, ko osebe, ki so kot starši priznane v eni državi, v drugi državi takšnega statusa nimajo. Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu si zato že nekaj let prizadeva za sklenitev mednarodnega akta, ki bi poenotil pravila med državami in tako prispeval k večji predvidljivosti ter pravni varnosti glede mednarodnih dogovorov o nadomestnem materinstvu. Korak v to smer je storilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) s svojim prvim svetovalnim mnenjem, ki ga je po zaprosilu francoskega kasacijskega sodišča sprejelo 10. aprila 2019.

Statistika OZS

1770 odvetnikov, 183 kandidatov, 316 pripravnikov, 224 odvetniških družb in 11 civilnih odvetniških družb

Zapisnik s skupščine OZS

Skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je potekala 10. aprila 2019 v Rdeči dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Jana Huč Uršič

Jana Huč Uršič

O delu upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije

Odvetnica je upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) zaprosila za stališče o tem, ali lahko posameznik, ki bo zaključil program izpopolnjevanja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani z naslovom »Specializacija znanj s področja prava«, pridobi naziv odvetnik – specialist na podlagi 33. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv).

Živa Drol Novak, Tatjana Ahlin in Janez Starman

Živa Drol Novak, Tatjana Ahlin in Janez Starman

Načelno mnenje Komisije za etiko v zvezi z reševanjem sporov

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) meni, da je treba vse spore med člani OZS reševati sporazumno in v skladu z 32. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike, ki določa:

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Na obisku pri predsedniku Palestinske odvetniške zbornice

Mariborski odvetnik Bojan Lakožič se je na svojem potovanju po Izraelu in Palestini 11. junija 2019 v Ramali sestal s predsednikom palestinske odvetniške zbornice, odvetnikom Jawadom Obidatom. Kolega Lakožič je na sliki ogrnjen v palestinsko odvetniško haljo.

Utrinki z 20. Odvetniške šole v Portorožu

Objavljamo nekaj utrinkov z 20. Odvetniške šole, ki je 22. in 23. marca 2019 potekala v Portorožu.

Tanja Marušič

Tanja Marušič

Poročilo o delu območnega zbora odvetnikov Nova Gorica

Aprila 2018 sem od odvetnice Hilde Pipan prevzela vodenje novogoriškega območnega zbora odvetnikov. Moji predhodnici se za trud in opravljeno delo v našem zboru iskreno zahvaljujem.

Prisege

Dne 8. marca 2019 so pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije prisegli

Mojca Furlan in Žan Marinkovič Mojca Furlan in Žan Marinkovič

Mojca Furlan in Žan Marinkovič

Globalizacija medicine v 21. stoletju

Kot predstavnika Odvetniške akademije OZS sva se z veseljem udeležila že 28. posvetovanja Medicina, pravo & družba, ki ga že vrsto let več kot odlično organizirajo Pravna fakulteta in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Pravniško društvo Maribor in Zdravniško društvo Maribor. Letošnji posvet Globalizacija medicine v 21. stoletju, ki je potekal med 28. in 30. marcem 2019, je bil razdeljen na dve temi. Naslov prve teme je bil Umetna inteligenca in roboti v medicini, druga tema pa je bila naslovljena Medicinski, pravni, sociološki in etični vidiki biomedicine. Obe sta izredno aktualni, saj odpirata pomembna vprašanja za medicino in pravo. Na posvetu je bila organizirana tudi delavnica o v zadnjem času izredno izpostavljeni temi cepljenja.

Petra Lamovec Hren

Petra Lamovec Hren

Avtomobil kot vozilo svobode – pa je to res?

Kar človeka dela človeka, je njegova svobodna volja. V primeru dileme se lahko sam odloči, kako bo ravnal, in njegova odločitev je lahko pravilna ali pa taka, da bi jo kasneje raje spremenil, če bi se le dalo. S pojavom avtonomnih vozil se v tej sferi začenja novo poglavje. Resda bo vožnja olajšana in bo uporabniku omogočala izkoristek časa za druge aktivnosti, a hkrati bo aktivno posegala v njegovo svobodo odločitve in mu preprečevala, da v dani situaciji odreagira sam glede na svoje pretekle izkušnje in znanje. Namesto njega se bo s pomočjo proizvajalca avtomobila in vgrajene računalniške opreme izvrševala volja in etika proizvajalca. O tem, ali je to prav, kakšna je optimalna ureditev in katera vprašanja se odpirajo pri uporabi avtonomnih vozil, so razpravljali udeleženci XVII. dnevov civilnega in gospodarskega prava, ki so potekali 25. in 26. aprila 2019 v Portorožu v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Pravne fakultete v Ljubljani.

dr. Tjaša Strobelj

dr. Tjaša Strobelj

Dvojni status zavarovanca in upokojenca

Na Pravni fakulteti (PF) Univerze v Ljubljani je 9. maja 2019 potekal sestanek Društva za delovno pravo in socialno varnost, na katerem sta dekan PF in profesor dr. Grega Strban ter generalni direktor Zavoda za pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) Marijan Papež uvodoma spregovorila o t. i. dvojnem statusu zavarovanca in upokojenca ter spremembah, predvidenih na tem področju. Na koncu sestanka je izvršni odbor društva (ki ga sestavljajo dr. Grega Strban, dr. Polonca Končar, dr. Mitja Novak, dr. Barbara Kresal in Karim Bajt Učakar) v zvezi s t. i. dvojnim statusom sprejel izjavo za javnost.

dr. Tjaša Strobelj

dr. Tjaša Strobelj

Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti

Na Brdu pri Kranju je 1. in 2. aprila 2019 potekal že 18. strokovni posvet kriminalistov, tožilcev, sodnikov in pooblaščencev otrok. Naslov letošnjega posveta, ki sta ga organizirala Društvo državnih tožilcev Slovenije in Policija v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju, je bil »Otrok v primežu preteklosti in prihodnosti«. Osrednje teme posveta so bile tokrat varnost otrok migrantov brez spremstva, poroke mladoletnih romskih deklic in otroci staršev, ki prestajajo zaporno kazen.

Petruša Jager

Petruša Jager

Dr. Barbara Novak (redaktorica): Komentar Družinskega zakonika

Leto 2019 je prelomno leto na področju družinskega prava, saj se je začel uporabljati Družinski zakonik (DZ) kot nov materialnopravni predpis, aprila 2019 pa je začel veljati tudi nov Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) kot nov procesni predpis, spremembo katerega je poleg časovnega elementa zahteval prav začetek uporabe DZ. Kot odvetnica sem nestrpno čakala na izid Komentarja Družinskega zakonika, saj je bil tak komentar nedvomno nujno potreben.

Hinko Jenull

Hinko Jenull

Mag. Igor Karlovšek: Sodišče

Igor Karlovšek, slovenski pisatelj, scenarist in odvetnik, je pri založbi Miš ob podpori Javne agencije za knjigo RS izdal svoje že sedemnajsto literarno delo – roman Sodišče. Delo je založniško in grafično zgledno opremljeno, izdano na 431 straneh lepo berljivega tiska, priročnih dimenzij, v trdi vezavi. Pripovedno in pravniško razgibano besedilo je za lažje spremljanje podprto z uvodnim seznamom pomembnejših oseb in kratkim opisom njihove vloge v zgodbi. Obsega namreč več kot dvajsetletno obdobje, ki se začenja s slovensko osamosvojitvijo, politično demokratizacijo ter gospodarsko tranzicijo in nas v jasni kontinuiteti, ob spremljanju preteklih dogodkov in oseb, ki pomembno vplivajo na zgodbo, pripelje v aktualni čas. Dogajanje temelji na resničnih dogodkih, vendar z izmišljenimi osebami, ki so, tako kot priredba zgodbe, rezultat avtorjeve domišljije.

Urša Demšar in Jan Kohek Urša Demšar in Jan Kohek

Urša Demšar in Jan Kohek

Prav(n)a rešitev: od odvetnika do študenta, od študenta do odvetnika

Vsak začetek je težak. Rek, ki zagotovo še kako drži za poklicno pot diplomanta Pravne fakultete, ko mora varno udobje študijskih čitalnic zamenjati z delom v odvetniški pisarni in se soočiti s pravno realnostjo, katere izzivi so bili zanj še do nedavnega popolna neznanka. Redke so namreč priložnosti, ki bi študentom prava že v času študija ponudile aktiven in praktičen vpogled v razgibano odvetniško delo ter omogočile mreženje in navezovanje kariernih stikov za prihodnost.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (18.)

Šestjezični pravni slovar (18.)

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Božja sodba v Kamniku

Božja sodba ali ordal je bilo starodavno dokazno sredstvo. Poznali so ga Hetiti, Hebrejci, Kelti, Perzijci, Germani in Slovani, deloma je prodrlo celo v grško in rimsko kulturo (o njej piše Tacit). Še v 20. stoletju pa so božjo sodbo poznala nekatera afriška ljudstva.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Dnevi državnih odvetnikov

Naši kolegi državni odvetniki so na prelep sončen ponedeljek, 10. junija 2019, na Otočcu pod »taktirko « in vodstvom generalnega državnega odvetnika mag. Jurija Groznika že rano dopoldne začeli svoje delovno in družabno srečanje, svoj praznik, z bogatim dvodnevnim strokovnim programom. Pestrega in odmevnega dogodka se je udeležilo zelo veliko državnih odvetnic in odvetnikov ter gostov.

Emil-Tastar, Mladinc in Tomažič

Emil-Tastar, Mladinc in Tomažič

Prikaz nasprotnih dejstev: »Vse poti vodijo v Rim – tudi kolesarske«

Spoštovani odgovorni urednik in dragi prijatelj Rara, pišemo ti v zvezi s potopisom »Vse poti vodijo v Rim – tudi kolesarske,« ki je bil objavljen v reviji Odvetnik.

dr. Marijan Pavčnik

dr. Marijan Pavčnik

Človekovo dostojanstvo in ustava

Človekovo dostojanstvo je skupno vrednostno izhodišče, iz katerega poganja celotna ustavna zgradba. Ambivalentnost prava in temeljnih pravic je dodaten razlog, da je človekovo dostojanstvo osrednje vsebinsko merilo za razlago ustave in temeljnih pravic.

Timon Hren

Timon Hren

Sporazum o priznanju krivde – primerjalnopravni pogled

Avtor v članku raziskuje tri ureditve instituta pogajanj o priznanju krivde (plea bargaining), in sicer na primeru Nemčije, Hrvaške in Slovenije. Najprej pojasni, kdaj je bil institut kodificiran, nadaljuje z natančno analizo zakonske ureditve in pogojev za uporabo instituta, pri čemer pojasni tudi, koliko se je zakonodajalec držal kontraktualnega duha instituta plea bargaining. V razdelku o pravnih sredstvih avtor raziskuje, zaradi katerih razlogov je pritožba mogoča in kateri pritožbeni razlogi so izključeni s samim zakonom. Članek sklene s kratko, a celostno primerjavo vseh treh ureditev, predvsem s stališča uspešnosti prenosa instituta z anglosaškega pravnega območja v evrokontinentalni pravni prostor. V zaključku avtor opozori še na pomembno okoliščino: da je priprava besedila izjave o priznanju krivde največkrat v domeni državnega tožilca, kar je s stališča pravic obdolženca lahko problematično. Situacijo slabša tudi dejstvo, da zakon omejuje možnost vložitve pritožbe iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window