Portal TFL
Odvetnik - številka 100 (2), letnik 2021
Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
mag. Roman Završek
Zbornica je bila del mojega življenja
Minilo je dobrih devet let, odkar sem bil izvoljen za predsednika Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Leta 2012, natančneje 12. aprila, ko sem bil v triletni mandat na čelu zbornice izvoljen prvič, nisem niti razmišljal o tem, da bom predsedoval toliko časa. Pravzaprav mi je čas minil hitreje, kot je dejansko tekel. Spomnim se, da tistega aprila sploh nisem imel časa za slavje, saj sem se moral nemudoma lotiti ene najtežjih zadev, s katero se vse od leta 1868, ko sta bili odvetniški zbornici na Slovenskem priznani samostojnost in neodvisnost – kar pomeni, da je sama odločala o vpisih in izbrisih odvetnikov – ni bilo treba ukvarjati, kljub različnim političnim režimom in družbenopolitičnim situacijam.
Andrej Razdrih
Sodni svet in stota številka revije Odvetnik
Sodni svet RS ima kot poseben – sui generis – neodvisen državni organ dve osnovni funkciji, in sicer varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti, na eni strani, ter skrbi za kakovost dela sodnikov in sodišč, na drugi strani. Odvetniki moramo v skladu z načelom 18. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike varovati ugled sodišč, kar je v sozvočju z obema omenjenima funkcijama Sodnega sveta. Ugled sodišč in sodnikov odvetniki namreč varujemo z ustrezno ter včasih, če je treba, tudi ostro kritiko glede ravnanja posameznih sodnikov in poslovanja sodišč ter sodne uprave (kar vse tvori sodno vejo oblasti), saj smo k temu poklicani kot varuhi človekovih pravic in kot sestavni del pravosodja.
Robert Preininger
Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (2. del)
Slovenska redna sodišča sodijo v zadevah kreditov v švicarskih frankih (CHF) že sedmo leto. Besedilo ustavne pritožbe bo razgledanemu bralcu predstavilo pogled avtorja tega prispevka na očitne kršitve etičnih načel in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v sojenjih pred rednimi sodišči.
Matija Urankar
Izročitveni postopki: vezanost ministra za pravosodje na odločitve (kazenskih) sodišč
Država v izročitvenem (ekstradicijskem) postopku ugotavlja izpolnjevanje zakonsko določenih pogojev za izročitev zahtevane osebe državi prosilki. Končna odločitev v teh postopkih je rezultat pravne in politične presoje, pri čemer tudi slednja pogosto zahteva presojo številnih pravnih vidikov (na primer, a ne izključno, obstoj mednarodne zaščite) in kot takšna predstavlja vse prej kot pravno nevezano odločitev. Razmejitev med pravno in politično presojo se tako pri nas kot v nam bližnjih (sosedsko, vrednostno) pravnih redih pogosto prekriva z dihotomijo odločanja med sodnimi in upravnimi organi. Kljub številnim predpisanim formalnim pogojem za izročitev je – vsaj z vidika prava človekovih pravic – bistveno, da se država pred izročitvijo posameznika prepriča in pridobi ustrezna zagotovila, da zahtevani osebi v primeru izročitve v državi prosilki ne bodo kršene (z gledišča evropskega pravnega reda) določene temeljne človekove pravice in svoboščine.
dr. Sara Ahlin Doljak
Uporaba 83. člena Družinskega zakonika (določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju) v stečajni praksi
Namen članka je prispevati k bodočemu urejanju (de lege ferenda) deleža dolžnika v skupnem premoženju pri zapolnjevanju pravnih praznin s sodno prakso, ki se bo šele izoblikovala, saj se Družinski zakonik (DZ) uporablja šele od 15. aprila 2019. Do sprejetja DZ ni bil urejen položaj skupnega premoženja zakoncev za primer, ko je bil eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja.
Anja Jelen
Ključne novosti predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-H)
Ministrstvo za pravosodje pripravlja predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (novela ZFPPIPP-H). Gre za že osmo novelo zakona, ki ohranja temeljna načela postopkov zaradi insolventnosti, zlasti načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in načelo hitrosti postopka, medtem ko je načelo enakega obravnavanja upnikov s predlagano novelo nekoliko zamajano.
Jasmina Mitev
Spori o varstvu firme na prvi stopnji po 103. členu Zakona o sodiščih – izključna krajevna pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani
Zahtevek za varstvo firme v pravdnem postopku v skladu z drugim odstavkom 23. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) bi bilo na prvi pogled mogoče obravnavati kot tipičen statusni spor glede zamenljivosti firme, še zlasti takrat, kadar pravdni stranki nikjer ne omenjata dejstva, da bi zaradi uporabe firme prišlo do poseganja v pravico iz kroga znakov razlikovanja, tj. pravico modela, znamke in geografske označbe, oziroma da bi prišlo do kršenja nelojalne konkurence, a ni tako.
Jože Ilc
Raba in zloraba oblasti
Banka je vložila tožbo zoper dva člana svoje uprave. Pojasnila je, da od tožencev zahteva solidarno plačilo škode, ki sta jo povzročila z nevestnim delovanjem v banki. Toženca sta v vlogah navedla konkretne osebe, ki so v spornem času, ko naj bi škoda nastala, delovale v banki kot člani njenih organov. Na tej osnovi so štiri osebe priglasile intervencijo v pravdi. Postopek je potekal na Okrožnem sodišču v Mariboru (I Pg 1229/2013). Sodišče je na prvem naroku izdalo sklep in dopustilo intervencijo štirim intervenientom. Naknadno sta še dve osebi priglasili intervencijo, ki jo je sodišče dopustilo.
Žiga Novak
Pravna narava pogodbe o zdravljenju
V letu 2019 je bilo zgolj v okviru izvajanja obveznega zdravstvenega zavarovanja v osnovni zdravstveni dejavnosti (obiski izbranega osebnega zdravnika, ginekologa, zobozdravnika itd.) opravljenih kar 15,1 milijona obiskov zavarovanih oseb (v vrednosti 498,1 milijona evrov) in dodatnih 6,6 milijona obiskov v specialistični dejavnosti (v vrednosti 1392 milijonov evrov). Glede na tako visoko število zdravstvenih obravnav (brez upoštevanja zdravstvenih obravnav pri zasebnih zdravnikih izven mreže javne zdravstvene službe) in njihovo visoko vrednost preseneča dejstvo, da niti v splošni niti v strokovni javnosti še vedno ni povsem jasno, da gre med zdravnikom in pacientom za pogodbeno razmerje.
Jurij Logar
O nadomestilih za vzgojo amaterskih športnikov
Novela Zakona o športu (ZŠpo-1), ki je začela veljati 24. junija 2017, je v pravno ureditev športnih dejavnosti uvedla nekatere novosti – ena izmed njih je ureditev nadomestil za prestope športnikov iz ene športne organizacije v drugo. Ta problematika je urejena v 34. členu ZŠpo-1, ki v prvem odstavku določa, da lahko športnik prosto prestopi iz ene športne organizacije v drugo. S tem je zakonodajalec postavil temeljno pravilo prostega prestopanja športnikov.
Leon Recek
Nekaj stališč Evropskega sodišča za človekove pravice o določenem vidiku pravice do nepristranskega sojenja
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je večkrat presojalo položaj, ko je obsodilna sodba, izrečena neki osebi, vsebovala zapise o vlogi druge osebe pri storitvi kaznivega dejanja, tej drugi osebi pa je naknadno sodil isti sodnik. Gre za problematiko, ki tudi v našem prostoru ni tako redka, o njej se je večkrat izrekalo Ustavno sodišče RS, ki se je v svojih odločbah opiralo na prakso ESČP. V prispevku je razčlenjenih nekaj značilnih odločitev ESČP, iz katerih je razvidno, kako je ESČP razdelalo merila za presojo vprašanja, ali takšno sojenje krši pravico do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Izbrane odločitve so v prispevku razporejene kronološko.
doc. dr. Boštjan Tratar
»Nadležno pravdanje« – kverulantstvo
Vse od nastanka prava in vzpostavitve sodnih poti za njegovo uveljavitev oziroma uveljavljanje pravičnosti verjetno obstajajo posamezniki, ki za uresničitev bodisi resnične ali njim (zgolj) domnevno pripadajoče pravičnosti zlorabljajo sodni sistem z množičnim vlaganjem bodisi neutemeljnih tožb bodisi drugih pravnih sredstev, ki ne privedejo do nikakršnega praktičnega rezultata (na primer izboljšanja pravne situacije).
Katarina Bervar Sternad
Pravna mreža za varstvo demokracije
V štirih mesecih delovanja: 640 obravnavanih primerov, 95 pobud organom, 45 pozivov za varstvo zakonitosti državnemu tožilstvu, 50 vloženih pravnih sredstev, 2 strokovna posveta, 1 kazenska ovadba in 1 ustavna pobuda.
dr. Igor Areh
Ko znanstveni dokazi postanejo sovražnik
Poleti 2019 sem mi je pri hotelskem zajtrku v Santiagu de Compostela pridružil profesor Ray Bull, nekdanji predsednik Britanskega psihološkega združenja. Pogovarjala sva se o raziskavi o delu slovenskih izvedencev in proti koncu pogovora je dejal: »Prav si storil, za to je potreben pogum. Se spominjaš, kaj se je zgodilo Elizabeth Loftus, ko je na sodiščih razkrila resnico o potlačenih spominih? Da? Torej, pripravi se.«
Andrej Razdrih
Janez Starman: Odvetniki naj se vključijo v družbena dogajanja
Janez Starman se je rodil in šolal v Kopru, zadnji letnik srednje šole pa je opravil v Združenih državah Amerike. Je veteran vojne za Slovenijo, zaradi česar je prejel tudi državno odlikovanje. Svojo odvetniško pot je začel v letu 1996; po diplomi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani se je namreč zaposlil v družinski odvetniški pisarni očeta Danijela Starmana. Je poročen in ima štiri otroke. Od leta 2000 je samostojni odvetnik (partner) v Odvetniški pisarni/Studio legale Starman/Velkaverh s sedežem v Kopru, ki bo leta 2022 zaznamovala 50 let neprekinjenega delovanja na območju slovenske Istre.
Mojca Mlinarič
Sekundarna viktimizacija domnevne oškodovanke spolnega napada zaradi obsojajočih in seksističnih komentarjev
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi J. L. proti Italiji (pritožba št. 5671/16) z dne 27. maja 20211 presojalo, ali so nacionalna sodišča z obrazložitvijo oprostilne sodbe posegla v pravico domnevne oškodovanke do spoštovanja zasebnega življenja.
mag. Roman Završek
Erozija institucij pravnega sistema
Poslanski skupini SDS in NSi sta 9. aprila vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za pravosodje v zvezi s problematiko odločanja Ustavnega sodišča RS o pobudah in zahtevah za začetek postopka za oceno ustavnosti določb protikoronskih ukrepov in neizločitve sodnikov v primeru obstoja izločitvenih razlogov.
Zapisnik s skupščine Odvetniške zbornice Slovenije
Volilna skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je potekala 28. maja v Kongresnem centru Bernardin (dvorana Emona) v Portorožu.
Živa Drol Novak, Tatjana Ahlin in Janez Starman
Sodelovanje odvetnikov s tretjimi osebami pri pridobivanju strank (23. člen Kodeksa odvetniške poklicne etike)
Načelno mnenje Komisije za etiko, št. 120212019, 134612019, 24. februar 2021
Klavdija Kerin in mag. Roman Završek
Seji Stalnega odbora CCBE
Prvi dve seji Stalnega odbora CCBE (Svet evropskih odvetniških in pravniških organizacij), ki sva se jih udeležila s kolegom odvetnikom mag. Romanom Završkom, sta 11. februarja in 26. marca 2021 vnovič potekali videokonferenčno, prek sistema KUDO.
Dean Zagorac
Slavnostna akademija PF Univerze v Ljubljani
Ena od prvih znanilk vračanja v normalnost po dobrem letu ukrepov zaradi pandemije covida-19 je bila slavnostna akademija ob stoletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v četrtek, 27. maja 2021, napolnila, kolikor je lahko zaradi še veljavnih ukrepov, Gallusovo dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani (slavnostna akademija bi sicer morala potekati pred dobrim letom). V okviru Mednarodnega foruma PF pa je istega dne videokonferenčno potekala tudi okrogla miza Izzivi in perspektive najvišjih evropskih sodišč, ki sta se je udeležila predsednik Sodišča EU profesor Koen Lenaerts in predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) profesor Robert Spano.
Martina Golob
Kaj pa naš stric Arturo Lokar (1865–1926)?
Pred leti sem v reviji Odvetnik prebrala članek kolega odvetnika Santa (Sandra) Pečenka Prvi notarji – Slovenci na Goriškem v XVI. in XVII. stoletju. Zelo me je začudilo, da članek ni omenil našega strica Artura Lokarja, ki je bil prav tako notar na Goriškem – in to celo »malček« slaven notar. Ne spomnim se več pojasnila odvetnika Pečenka, menim pa, da ga verjetno ni omenil, ker je stric Arturo začel službovati šele v začetku 19. stoletja. Vsekakor hvaležno priznavam, da me je omenjen članek spodbudil, da napišem nekaj vrstic o stricu Arturu Lokarju (1865–1926), notarju iz Ajdovščine.
dr. Jože Dežman
Zdenko Čepič, … [et al.]: Slavni slovenski pravdarji
Zbornik Slavni slovenski pravdarji je izšel v počastitev 150-letnice slovenske odvetniške zbornice, »najstarejše neodvisne civilne institucije na Slovenskem«. Urednik Andrej Razdrih se je zgledoval po Franu Skabernetu, ki je leta 1936 izdal knjižico Slovenski advokati in javni notarji v književnosti, znanosti in politiki. Če je Skaberne izbral 63 odvetnikov, jih je Razdrih s sodelavci 108. Med desetimi prvimi po Razdrihovem izboru so France Prešeren, Ivan Tavčar, Karol Grossman, Franjo Rosina, Henrik Tuma, Fran Milčinski, Ljuba Prenner, Danilo Majaron, Martin Pegius in Janez Jurij Hočevar.
Martina Žaucer Horvatin
mag. Andrej Ferlinc: Motivi za kazniva dejanja
Monografija mag. Andreja Ferlinca, vrhovnega državnega tožilca, je izviren prispevek k slovenski kazenskopravni literaturi, v kateri podobne analize vprašanja motiva za storitev kaznivega dejanja do zdaj še nismo imeli. V tem smislu je dobrodošel strokovni vir za strokovno javnost, zlasti sodnike, tožilce in odvetnike. Recenzenta knjige sta profesor dr. Peter Umek in profesor dr. Zvonko Fišer.
mag. Igor Karlovšek
Feri Lainšček: Kurji pastir
S Ferijem Lainščkom sva se zadnjič družila 22. septembra 2020 na 2. Literarnem festivalu kriminalk in voditeljica je v nekem trenutku postavila vprašanje iz železnega repertoarja: »Kaj piševa?« S precejšnjim zanimanjem sem poslušal, ko je Feri povedal, da se je z Beletrino dogovoril za pisanje avtobiografije. Z zelo hudomušnim nasmehom na licih je poslušalcem razkril, da je napisal že več kot 200 strani, pa v napisanem še vedno ni bil star več kot dva dni. Poklical je urednika in mu potožil, kaj se dogaja: da napisano kar raste, buhti in se preliva čez rok. Urednik mu je zato predlagal, naj kar nadaljuje s pisanjem in napiše trilogijo. Prvi del nosi naslov Kurji pastir …
Marija Bele Vatovec
Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) z razširjenimi uvodnimi pojasnili – dr. Vesna Rijavec, dr. Aleš Galič, dr. Tomaž Keresteš, dr. Tjaša Ivanc, Miha Verčko
Novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) je nadomestil ZNP, ki je nepravdni postopek urejal od leta 1986. ZNP-1 je ohranil veliko določb prejšnjega zakona, vsebuje pa tudi številne novosti, zlasti glede postopkov za ureditev družinskih stanj.
Alenka Košorok Humar
Dr. Marko Pavliha: Onkraj materialističnega prepričanja
Avtor knjige, neumoren bralec in duhovit pisec dr. Marko Pavliha, nas spet duhovno drami s svojimi mojstrsko napisanimi eseji, tokrat jih je 17 (po angelskem izročilu naj bi to število predstavljalo srečo in nove poti, tudi na področju duhovnosti, kariere in domačega okolja).
Timon Hren
Zmotno pojmovanje instituta je dokaj pogosto
V začetku maja je na območju Haloz lovec odšel na prežo. Tam ga je, nič hudega slutečega, presenetil medved. Priseben lovec je hitro segel po puški in se rešil tako, da je medveda ustrelil. Mediji so poročali, da v silobranu.
Stanislav Fortuna
Kri ni voda
Tisti, ki smo bolj pogosto prihajali v ljubljansko sodno palačo, smo z rastočim nelagodjem opazovali, kako se na dnu obeh glavnih stopnišč kopiči staro pohištvo – čeprav so kipu Pravice na desnem stopnišču svojčas pozabili zavezati oči, so pomisleki o tem postali odveč, saj ga zaradi navlake skoraj nismo več videli.
Gregor Velkaverh
Po Jakobovi poti
Zadnja leta sem začel hoditi po poteh sv. Jakoba, splošno znanih kot camino. Navdušila sta me prijatelja. Skupaj smo hodili po Portugalski in Španiji. Leta 2020 sem se odločil prehoditi pot sv. Jakoba po Sloveniji, torej slovenski camino. Spet sta mi prijatelja priskrbela vse informacije in romarsko listino Društva prijateljev poti sv. Jakoba, a naključje je hotelo, da nismo mogli skupaj. Na pot sem zadnji dan avgusta krenil sam.
Robert Preininger
Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (2. del)(Sinopsis/Synopses)
Slovenska sodišča sistemsko ignorirajo zavezujočo razlago prava Evropske unije, ki bi bila skladna s sodno prakso Sodišča EU glede vsebine pravnega standarda izpolnitve pojasnilne dolžnosti bank. Po prevladujoči slovenski sodni praksi zadošča že seznanitev potrošnika, da se tečaj CHF lahko okrepi in da to lahko vpliva na odplačilo anuitet kredita.
Matija Urankar
Izročitveni postopki: vezanost ministra za pravosodje na odločitve (kazenskih) sodišč (Sinopsis/Synopses)
V članku obravnavam problematiko razmejitve pristojnosti med (kazenskim) sodiščem in ministrom za pravosodje pri odločanju o izročitvi tujca. Opredelim se do vprašanja, ali je minister za pravosodje vezan na odločitev (kazenskega) sodišča pri presoji verjetnosti, da bo tujec v primeru izročitve v državi prosilki mučen, da bi se z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se ga na ta način kaznovalo.
dr. Sara Ahlin Doljak
Uporaba 83. člena Družinskega zakonika v stečajni praksi (Sinopsis/Synopses)
Namen članka je prispevati k bodočemu urejanju (de lege ferenda) deleža dolžnika v skupnem premoženju pri zapolnjevanju pravnih praznin s sodno prakso, ki se bo šele izoblikovala, saj se Družinski zakonik (DZ) uporablja šele od 15. aprila 2019. Do sprejetja DZ ni bil urejen položaj skupnega premoženja zakoncev za primer, ko je bil eden od zakoncev v postopku osebnega stečaja.