Navigacija
Portal TFL

Odvetnik - številka 89 (1), letnik 2019

Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dino Bauk

Dino Bauk

Hrošč neenakosti

»Če se želimo obvarovati pred ponovnim pojavom fašizma, se moramo ne le zavedati njegove zlobe, temveč tudi razumeti njegovo sposobnost zapeljevanja.«

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Zlati red za zasluge

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je bila 14. decembra 2018 odlikovana z zlatim redom za zasluge, zaradi – kot je zapisal predsednik republike – »izjemnega prispevka k oblikovanju slovenske narodne identitete in graditvi slovenske državnosti, zlasti pravne države«, kar je ustrezna obrazložitev. Zgodovinsko pa ni točna navedba v obrazložitvi, da odlikovanje prejme »ob 150-letnici organiziranega odvetništva na Slovenskem«, kajti organizirana odvetniška zbornica na Kranjskem je bila ustanovljena precej prej (okoli leta 1850), 150 let pa je minilo od začetka neodvisnega in samostojnega odvetništva na Slovenskem, kar je bistvena razlika. No, odlikovanju ne bomo »gledali v zobe«, še zlasti zato ne, ker se zdi, da je OZS ena redkih zbornic na svetu (če ne edina), ki je dobila tako visoko državno odlikovanje.

dr. Nana Weber

dr. Nana Weber

Novosti Družinskega zakonika v razmerjih med starši in otroki

Družinski zakonik (DZ), ki velja od 15. aprila 2017 in se bo uporabljal od 15. aprila 2019, je prinesel številne novosti tudi pri razmerjih med starši in otroki. V prispevku so tako obravnavane bistvene spremembe, razen sprememb na področju ugotavljanja očetovstva in materinstva, določanja očetovstva in materinstva pri otrocih, spočetih z biomedicinsko pomočjo, ter izpodbijanja le-tega.

Mateja Levstek in Maja Lajevec Mateja Levstek in Maja Lajevec

Mateja Levstek in Maja Lajevec

Skupno premoženje zakoncev v postopku osebnega stečaja

V prispevku opozarjava na težave, ki se lahko pojavijo v postopku osebnega stečaja, kadar eden od zakoncev ali zunajzakonskih partnerjev (zakonec) uveljavlja izločitveno pravico na nepremičnini ali delu nepremičnine, iz naslova premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske ali zunajzakonske zveze (zakonska zveza). Zakon se v delu prijave in preizkusa izločitvene pravice ni pretirano spreminjal, a so težave upraviteljev in upnikov kljub temu pogoste. Najpogosteje se srečamo z njimi v postopku osebnega stečaja, ki daje izločitvenim upnikom, ki so povezani s stečajnim dolžnikom, precej možnosti, da vplivajo na tek postopka, najbolj na njegovo hitrost.

David Sluga

David Sluga

»Zdravniške napake« – sodni izvedenci – pričakovanja odvetnika

Ko sem prejel vabilo prof. dr. Balažica, da povem nekaj besed o odvetnikovem pogledu na funkcijo izvedenca znotraj sodnega postopka, sem bil seveda počaščen. Za notranji občutek počaščenosti je izviral iz dveh (če se poskušam izraziti pravno hudomušno) »dejanskih temeljev«: prvič, ker je prof. dr. Balažic izjemen strokovnjak (kar je, če se spet poskušam pravno hudomušno izraziti »nesporno dejstvo«); in drugič, ker ni nobenega dvoma, da je medicinski poklic (znotraj katerega ima posebno posvečeno simbolno in funkcionalno mesto – kot bomo pokazali v nadaljevanju – ravno izvedenstvo) tisti poklic, ki na nekakšni etični lestvici poklicev zaseda kar najvišje mesto. (To ne nazadnje pripoznava tudi splošna javnost, ki ga tako statistično – po njegovem ugledu postavi na sam vrh mogočih poklicev.)

mag. Januša Grumerec Prosenc

mag. Januša Grumerec Prosenc

Nadomestilo za neizrabljen letni dopust ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi

Pravica do plačanega letnega dopusta je temeljna socialna pravica delavca. Lahko se zgodi, da delavcu po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ostane neizrabljen dopust. Vprašanje, ki se ob tem zastavi, je, ali je delavec, glede na ugotovljene okoliščine, ki so razlog za to, da ni izrabil plačanega letnega dopusta, upravičen do denarnega nadomestila zaradi neizrabe svoje pravice. Na tem področju obstaja bogata sodna praksa Sodišča EU in nacionalnih sodišč, ki sodijo v delovnih sporih, in ta praksa pomembno vpliva na razvoj tega instituta. Zato je v obravnavanem prispevku opravljen pregled novejše sodne prakse o upravičenosti delavca do denarnega nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Una Crnek

Una Crnek

Videz nepristranskosti: fantόm v pravosodju

Videz nepristranskosti se v pravosodju pojavlja kot nekakšen fantóm. Vsi se namreč zavedajo njegovega obstoja, nihče pa natančno ne ve, kako je videti. Vsebinsko ga je sicer mogoče lepo ponazoriti z anglosaško maksimo, po kateri ne zadošča, da je bila odločitev pravična, temveč mora ustvarjati tudi videz pravičnosti.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Otvoritev sodnega leta 2019

Otvoritev sodnega leta je vsako leto velik dogodek, ki predstavlja uverturo v simfonijo novega delovnega sodnega leta, v katerega smo vsi že močno vpeti. Vrhovno sodišče je prejšnje leto slavilo 100-letnico svojega delovanja, Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) pa prav tako visoko 150-letnico delovanja. Letos bomo zaznamovali 100-letnico delovanja ljubljanske Univerze in Pravne fakultete. Skupaj smo delili iste klopi, skupaj smo v istem čolnu. Prinašam pozdrave vseh slovenskih odvetnic in odvetnikov, ki delo sodišč in aktivnosti Vrhovnega sodišča ocenjujemo kot dobre, v nekaterih segmentih pa relativno manj dobre, česar se dotikam v nadaljevanju.

dr. Rok Čeferin in Matjaž Gruden dr. Rok Čeferin in Matjaž Gruden

dr. Rok Čeferin in Matjaž Gruden

Ali besede lahko ubijajo?

Svoboda izražanja je človekova pravica, politična svoboščina in ključna varovalka demokracije. Brez prostega pretoka idej in informacij v družbi ni svobode, ni napredka in ni učinkovitega nadzora nad ravnanjem organov oblasti. Zato je v skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice pravico (ESČP) do svobode izražanja dopustno omejevati le izjemoma.

Timon Hren

Timon Hren

Odvetnik, zapnite si togo!

Nedavna okrogla miza z naslovom Pravica do svobode izražanja odvetnikov in njene meje ter pogovor s kolego odvetnikom po razpravi sta me spodbudila k razmisleku o tem, na kakšne načine posamezni sodniki posegajo v to pravico.

Timon Hren

Timon Hren

Zakaj govorimo o odvetnikovi svobodi do izražanja?

Odvetniška akademija Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je 17. januarja 2019 pripravila okroglo mizo Pravica do svobode izražanja odvetnikov in njene meje ter k razpravi pritegnila več uglednih pravnikov z različnimi funkcijami. Tako so se odvetniku dr. Blažu Kovačiču Mlinarju, ki je okroglo mizo moderiral, pridružili odvetnik dr. Rok Čeferin, vrhovni državni tožilec dr. Zvonko Fišer, vrhovna sodnica kazenskega oddelka Barbara Zobec, zaslužni profesor dr. Ciril Ribičič, sodnik ESČP dr. Marko Bošnjak in profesor dr. Matej Avbelj.

mag. Roman Završek

mag. Roman Završek

Odvetniška zbornica Slovenije prejela zlati red za zasluge

Odvetniška zbornica Slovenije, ki je v preteklem letu obeležila 150-letnico organiziranega odvetništva na Slovenskem, je prejela zlati red za zasluge za izjemen prispevek k oblikovanju slovenske narodne identitete in graditvi slovenske državnosti, zlasti pravne države. Visoko državno priznanje je 20. decembra 2018 v Predsedniški palači v Ljubljani iz rok predsednika republike Boruta Pahorja prevzel predsednik Odvetniške zbornice Slovenije mag. Roman Završek.

Sandro (Santo) Pečenko

Sandro (Santo) Pečenko

Zlatemu redu za zasluge Odvetniški zbornici Slovenije ob rob

»Gospod, to je pa že drugo vabilo, ki Vam ga pošilja predsednik republike,« mi je dejal poštar pred hišnimi vrati in mi hkrati ponudil pismo, nekoliko večje od običajnih pisem. Še prej pa je skozi pisemsko režo v vratih zmetal kup reklam in drugo pošto (v glavnem račune).

Primož Cirman
in Vesna Vukovič

Primož Cirman in Vesna Vukovič

Srečo Jadek in Pavle Pensa: Nacionalni interes se je uveljavljal mimo pravne države

Srečo Jadek in Pavle Pensa sta starejša partnerja v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa, ki velja za eno najuglednejših v Sloveniji. Na mednarodni lestvici vodilnih odvetniških pisarn (IFLR1000) je uvrščena v prvi razred na področju korporacijskega prava in financ. Pisarna, ki je praznovala 60. obletnico, je sodelovala pri skoraj vseh pomembnejših gospodarskih procesih v samostojni Sloveniji. Kljub temu (ali pa ravno zato) se njena ustanovitelja raje držita v ozadju, stran od medijev. To je njun prvi skupni intervju.

OZS uspešna v pravdi o višini odvetniške točke

Upravno sodišče Republike Slovenije je v senatu, ki so ga sestavljali višji sodniki Liljana Polanec kot predsednica ter mag. Darinka Dekleva Marguč in mag. Damjan Gantar kot člana, ob sodelovanju višje pravosodne svetovalke Klavdije Škrlec kot zapisnikarice, v upravnem sporu tožeče stranke: ODVETNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE, ki jo zastopa predsednik mag. Roman Završek, zoper toženo stranko: REPUBLIKA SLOVENIJA, ki jo po sklepu Vlade št, 02003/21/2018/4 z dne 15. novembra 2018 zastopa Državno odvetništvo, Ljubljana, zaradi soglasja k dvigu vrednosti odvetniške točke, o tožbi, z naknadnima dopolnitvama, zoper akt Ministrstva za pravosodje, št. 007- 757/2012/58 z dne 11. januarja 2016, v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 223/2017 z dne 12. septembra 2018, na seji 30. januarja 2019

Mojca Mlinarič

Mojca Mlinarič

V okviru svobode izražanja varovana tudi objava hiperpovezave, ki je vodila do sporne spletne vsebine

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 4. decembra 2018 razsodilo, da je bila v zadevi Magyar Jeti Zrt proti Madžarski pritožnici kršena pravica do svobode izražanja, varovana z 10. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Primer se je nanašal na odgovornost spletnega portala zaradi objave hiperpovezave, ki je vodila do žaljive vsebine.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Dan odvetniške pravne pomoči pro bono 2018

Že osmič zapovrstjo smo se slovenski (tudi ljubljanski) odvetniki v velikem številu udeležili zdaj že tradicionalnega Dneva odvetniške pravne pomoči pro bono, ki je potekal 19. decembra 2018.

Jana Huč Uršič

Jana Huč Uršič

O delu upravnega odbora OZS

Ministrstvo za pravosodje je po odločitvi Vrhovnega sodišča RS z dne 12. septembra 2018, s katero je sodišče ugodilo pritožbi Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) ter sklep Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 161/2016-31 z dne 23. avgusta 2017, razveljavilo, zadevo pa vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu sodišču, podalo predlog, da se upravni spor zaradi zavrnitve soglasja k spremembi vrednosti odvetniške točke za dobo treh mesecev prekine z namenom, da ministrstvo in zbornica spor rešita izvensodno.

Statistika

1770 odvetnikov, 163 kandidatov, 328 pripravnikov, 215 odvetniških družb in 11 civilnih odvetniških družb

Prisege

Dne 24. januarja 2019 so pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije prisegli:

I. V.

I. V.

Zlata plaketa Nove univerze – prejela jo je odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak

Na Novi univerzi so 14. decembra 2018 na slovesni prireditvi že tradicionalno podelili priznanja tistim, ki so v preteklem letu pustili največji pečat na svojem področju ustvarjanja. Zlato plaketo Nove univerze so prejeli dr. Sara Ahlin Doljak, dr. Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič, listina odličnosti pa je bil podeljena Juretu Šviglju in ddr. Miri Delavec Touhami.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Rudi Šelih: »Edina oseba, ki mi je lahko pomagala, je bil moj zagovornik«

S to mislijo začne svojo knjigo Bil sem odvetnik naš cenjeni kolega Rudi Šelih. Knjiga je monumentalno esejistično delo, ki ni naključno izšlo v letu, v katerem smo praznovali 150-letnico delovanja slovenske odvetniške zbornice, in bi morala biti obvezno čtivo vsakega sedanjega in bodočega slovenskega odvetnika. Da začuti in spozna, v kakšno združenje prihaja in kdo vse je našo samostojnost in neodvisnost pomagal zgraditi. In da ni vse samoumevno. Tehtna je tudi spremna beseda predsednika OZS mag. Romana Završka.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

»L'AIR DU TEMPS« – Duh časa

»L‘AIR DU TEMPS«

mag. Ivan Ravbar

mag. Ivan Ravbar

Mag. Maja Koršič Potočnik, Mojca Furlan, mag. Vesna Sodja: Veliki gradbenopravni priročnik

Dobil sem častno in hkrati prijetno nalogo, da napišem recenzijo knjige Veliki gradbenopravni priročnik. Delo so za potrebe slovenske javnosti oblikovale tri soavtorice, cenjene kolegice mag. Maja Koršič Potočnik, Mojca Furlan in mag. Vesna Sodja, ki so si na področju gradbenega prava v slovenskem pravnem prostoru, kljub njihovi relativni mladosti, ustvarile izredno spoštovano ime.

mag. Igor Karlovšek

mag. Igor Karlovšek

Dr. Dragan Petrovec: Pismo nigerijske vdove

Strela običajno ne udari dvakrat na isto mesto in menda je ta vraža veljala tudi na frontah, kjer so se vojaki skrivali pred žvižgajočimi granatami. Ampak kolega Petrovec se izogiba zakonom fizike, kar dokazuje njegovo novo delo z naslovom Pismo nigerijske vdove. Zdi se, da avtor nekako ni najbolj prepričan, v kaj se spušča, in je s prvim delom pomočil zgolj palec leve noge v vedno bolj presihajoče vode (kakovostnega) slovenskega literarnega ustvarjanja. S Pismom nigerijske vdove pa mu voda sega že do gležnja in zdaj ne ve, kako se bo stvar končala. Upam, da bo izkušnja z namakanjem telesnih delov avtorja opogumila, da bo s polnim korakom zakorakal v vodo, saj novo delo po kakovosti prav nič ne zaostaja za prvim in dokazuje, da gre za dobro pisanje.

Hinko Jenull

Hinko Jenull

Dr. Ernest Petrič: Spomini in spoznanja

Avtorja nove knjižne pridobitve dr. Ernesta Petriča, diplomata, pravnika in politika, ni treba posebej predstavljati. Gre za uveljavljenega kolega, ki je opravljanje pomembnih javnih funkcij nadgradil s pedagoškim delom, obsežnimi objavami v strokovni literaturi ter znanstvenimi monografijami s področja mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Poklicno kariero je zaključil kot sodnik in predsednik Ustavnega sodišča RS, še vedno pa je politično aktiven kot svetovalec predsednika republike.

dr. Tjaša Strobelj

dr. Tjaša Strobelj

Čezmejno zdravstveno varstvo

V okviru Socialnopravne klinike je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani 19. decembra 2018 predaval sodnik na Sodišču EU dr. Marko Ilešič, ki je predstavil ureditev čezmejnega zdravstvenega varstva in sodno prakso v posameznih primerih sporov držav članic EU.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (17.)

Šestjezični pravni slovar (17.)

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Oxford

Oxford je bil nagrada, ki sem si jo podaril za diplomo na Pravni fakulteti, nagrada, ki sem si jo pridobil brez političnih ali parapolitičnih botrov. Morda sem prav zato lahko ob njej tako neobremenjeno užival.

dr. Filip Čuček

dr. Filip Čuček

Matija Kavčič (1802–1863) – politik in pravnik

Po gimnaziji in liceju v Ljubljani (1817–1822) je študiral pravo na Dunaju (promoviral je leta 1830). Nato se je sprva zaposlil na deželnem sodišču v Ljubljani, potem pa v Eberlovi odvetniški pisarni (1830–1833). Leta 1833 je opravil pravosodni izpit in leto pozneje še odvetniškega. V letih 1834 in 1835 je služboval kot okrajni sodnik v Mekinjah, od leta 1835 dalje pa kot odvetnik v Ljubljani (odvetništvo je dobil na podlagi strokovne kvalifikacije in med drugim »premagal« tudi Franceta Prešerna). Pozneje je bil med drugim predsednik odvetniške zbornice in član Kranjske hranilnice (član uprave, direktor v letih 1849–1853, od leta 1854 njen kurator).

dr. Dragan Petrovec

dr. Dragan Petrovec

Odvetnik Janez Petrovec (1928–1993)

Kdo ve, kakšen škrat se je pritihotapil v natis sicer imenitne knjige o Slavnih slovenskih pravdarjih. V seznamu odvetnikov namreč ni mogoče najti Janeza Petrovca, znanega obraza druge polovice 20. stoletja, in s podobo Karla Marxa svojevrstnega posebneža med ljubljanskimi odvetniki. Seveda je jasno, da ga ni med »slavnimi pravdarji«, saj se nikoli ni ukvarjal ne z umetnostjo ne z znanostjo in še manj s politiko. Vendar ga ni niti v seznamu več kot 3000 odvetnikov. Ker ne gre iskati slabih namenov, mi je urednik ob opravičilu za ta spregled obljubil objavo kratkega zapisa.

Andrej Pipuš

Andrej Pipuš

dr. Radoslav Pipuš (1864–1928)

Radoslav Pipuš se je rodil 18. julija 1864 v Svetem Križu nad Mariborom (danes Gaj nad Mariborom), v vasi na vzhodnem koncu hribovja Kozjak, nedaleč od sedanje slovensko-avstrijske meje. Oče Franc Pipuš in mati Neža, rojena Ravnjak, sta bila lastnika srednje velikega kmečkega posestva. Njegovo rojstno ime je bilo Jakob, pozneje pa se je, zaradi poudarjanja pripadnosti slovenskemu narodu in slovanstvu, sam preimenoval v Radoslava. Domnevam, da se je pri tem zgledoval po zagovorniku narodnih pravic štajerskih Slovencev, Jakobu, pozneje Radoslavu Razlagu (1826–1880).

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Vse poti vodijo v Rim – tudi kolesarske!

Tako, kot piše v motu, je v glavnem potekal razgovor s prijatelji in znanci, ki so spraševali o naših načrtih za kolesarsko popotovanje v letu 2017. Vremski Britof smo izbrali za zbirno točko zato, ker ima Mladinec tam na izredni lokaciji staro družinsko hišo, ki je bila včasih gostilna, potem pošta in tudi glavni štab umikajoče se nemške vojske med drugo svetovno vojno. Če je hiša prenesla vse to, smo si mislili, bo vzdržala tudi prenočevanje naše kolesarske odprave.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window