Revija Odvetnik - številka 87 (4), letnik 2018

Rudi Šelih

Sto petdeset let Odvetniške zbornice Slovenije

Poklic odvetnika kot zastopnika stranke je nastal in se razvijal skladno in skupno za razvojem države in prava. Pred petdesetimi leti je ob proslavi 100-letnice Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) ugleden pravni zgodovinar Sergij Vilfan zapisal: »Odvetništvo kot poklic, otrok recepcije rimskega prava, vnuk in pravnuk njenih zapletenih vzrokov, se je v glavnem razvijalo v treh stopnjah, ki bi jih lahko označevali kot odvetništvo občega prava, odvetništvo absolutizma in kot moderno odvetništvo.«

Andrej Razdrih

Svoboda, strokovnost in etika

Avstrijski Državni zbor je 6. julija 1868 sprejel znameniti Advokaten Ordnung (Odvetniški red), na podlagi katerega so bile po takratni Avstriji ustanovljene zbornice − med njimi tudi Odvetniška zbornica Kranjska − ki so že imele podobno vlogo kot današnje odvetniške zbornice. Prvič v zgodovini Avstrije so bile avtonomne in so omogočale svobodno odvetniško dejavnost. Zato od tega leta naprej štejemo zgodovino samostojne in neodvisne slovenske odvetniške zbornice, čeprav je kranjska advokatska zbornica obstajala že pred letom 1868, vendar ni imela vseh atributov avtonomnosti. Odvetniki poslej niso bili več v železnem objemu države niti še v zapeljivih rokah kapitala. Od leta 1868 štejemo, da je bilo odvetništvo na Slovenskem neodvisno in samostojno in te svobode naši predhodniki niso izpustili iz rok niti v času obeh svetovnih vojn niti v času diktature revolucionarjev, ki so v zbornico poslali svojega posebnega komisarja.

dr. Jadranka Sovdat

Odvetniki – prvi varuhi ustavnih vrednost

Zdi se, da je v stoletju in pol vloga odvetnika ostala v temelju enaka, čeprav se je vsebina prava bistveno spreminjala. Odvetnik je bil in je pravni svetovalec stranke, ki mu zaupa. Skrbi za varstvo njenih pravic in koristi. To ima v sodnih postopkih poseben pomen, saj sodniki spore med ljudmi ali med njimi in državo razrešijo s svojo avtoritativno odločitvijo na pravni način. Prava pa večina ljudi ni vešča. Potrebujejo strokovnjaka, ki ima znanje, izkušnje in posebno usposobljenost za nudenje pravne pomoči. Potrebujejo odvetnika, ki je zavezan pravu in pravičnosti ter deontologiji svojega poklica. To zahteva odvetnikovo samostojnost in neodvisnost pri delu od vsakršnih zunanjih vplivov. Zato je prav, da odvetništvo živi v svobodnem poklicu.

dr. Marijan Pavčnik

Vladavina prava in odvetništvo

Neodvisnost sodnikov (skupaj z njihovo nepristranskostjo) je ena od poglavitnih dragotin vladavine prava. Predpostavki, da to načelo lahko kar najbolj zaživi, sta tudi državnopravni sistem, v katerega je vgrajen sistem zavor in ravnovesij, in pravna kultura, ki namesto na argumentu moči (in golega interesa) temelji na argumentu pravnosti.

mag. Damjan Florjančič

Vse višja strokovna raven odvetniškega zastopanja

Praznovanje 150-letnice delovanja Odvetniške zbornice na Slovenskem je gotovo tako pomemben dogodek, da se zapiše nekaj misli o slovenskem odvetništvu tudi iz perspektive slovenskega sodstva, kar pa seveda ne more predstavljati nekega celovitega ali v sodstvu poenotenega pogleda na ta del slovenskega pravosodja.

Andrej Razdrih

V spomin žrtvam fašizma

V avli sodne palače na Tavčarjevi 9 v Ljubljani je na steni na levi strani spominska tabla oziroma plošča, na kateri so vpisana imena odvetnikov, odvetniških pripravnikov in dveh notarjev, ki so padli ali umrli v taboriščih med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji med drugo svetovno vojno.

mag. Jurij Groznik

Odvetništvo je eden od najpomembnejših gradnikov pravosodnega sistema

Spoštovane kolegice odvetnice in kolegi odvetniki, najprej vam izrekam iskrene čestitke ob zavidljivem jubileju in se vam hkrati zahvaljujem za priložnost, da vam sporočim nekaj besed.

Hinko Jenull

Praznik obstoja in delovanja pravne države

Sto petdeset let ni le jubilej pomembne stanovske organizacije, ampak je praznik obstoja in delovanja pravne države v teh krajih, med tem ljudstvom. Kajti zakon in pravica sta le prazni besedi, če ni naslova, na katerem posameznik, ne samo proti drugemu, ampak predvsem v razmerju z lastno državo, lahko začne uveljavljati, kar mu je obljubljeno v imenu demokracije, svobode in dostojanstva.

Vlasta Nussdorfer

Na kaj najprej pomislim ob besedi odvetnik?

Malo za šalo in malo zares. V časih, ki jih živimo in so vse prej kot enostavni ter v odločitvah organov pogosto nepredvidljivi, bi skoraj vsak izmed nas, ne glede na izobrazbo, starost, poklic in seveda spol, pa tudi druge osebne okoliščine, potreboval svojega odvetnika. Da bi lahko zapisal ali rekel: »S tem se ne bom ukvarjal, pokličite mojega odvetnika. Ali: moj odvetnik vas bo obiskal. Ali: posvetoval se bom s svojim odvetnikom.«

dr. Ljubo Bavcon

Moč prava namesto pravice močnejšega

Kar malo me je presenetilo in tudi počastilo povabilo urednika, naj sodelujem v slavnostni številki Odvetnika ob 150-letnici Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Pomislil sem, da so se morda kolegice in kolegi spomnili mojih predavanj, ko sem se pred tridesetimi leti in več zavzemal za načelo zakonitosti, za vladavino prava in pravne države, predvsem pa za spoštovanje in pravno varstvo človekovega dostojanstva, njegovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta domneva se mi zdi še najbolj verjetna, glede na to, kar se hudega že nekaj let dogaja po svetu, v naši bližnji okolici, na Bližnjem vzhodu, pa tudi v t. i. zahodnem delu sveta, v ZDA, v EU in nenazadnje doma pri nas.

Dino Bauk

Prispevek k bolj pravni in bolj pravični družbi

Če odvetništvo jemlješ zgolj kot običajen poklic, za opravljanje katerega je dovolj biti strokoven, natančen in ažuren, potem zgrešiš njegovo bistvo in tega poslanstva preprosto ne opravljaš tako, kot mu, glede na njegovo umeščenost v pravni red, pritiče. Strokovnosti, delavnosti, natančnosti in ažurnosti je treba nujno dodati še dobro mero državljanskega poguma, neodvisnosti, častnosti in zavezanosti temeljnim človekovim pravicam in svoboščinam, s katerimi moraš, poleg varovanja pravic vsakokratne stranke, dajati svoj prispevek k bolj pravni in bolj pravični družbi.

dr. Alenka Šelih

Dosledno uveljavljanje norm etičnega kodeksa

Poldrugo stoletje obstoja neke institucije je za slovenske razmere (pa tudi sicer) lepo obdobje. Institucija, ki preživi tak čas, izkazuje svojo živost, a seveda tudi to, da je potrebna in zato upravičena. V Sloveniji se celo takšna ustanova, kot je univerza, približuje (šele) svoji stoti obletnici.

dr. Lojze Ude

Samostojni in neodvisni odvetniki

Moje kratko razmišljanje se nanaša le na obdobje po drugi svetovni vojni, ko je bil položaj odvetnikov nejasen.

doc. dr. Konrad Plauštajner

Od očaranosti do prezira – in nazaj?

Vabilu odgovornega urednika Andreja Razdriha, da za slavnostno številko Odvetnika, ko slavimo 150-letnico obstoja Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), napišem nekaj svojih ocen o našem poklicu včeraj– danes–jutri, sem se z veseljem odzval. Vendar bodo moje besede zelo subjektivne in nikakor rezultat poglobljenih objektivnih analiz, zgodovinskih reminiscenc in podobnega. Najverjetneje govorim, čeprav se tega ne zavedam, pod vplivom svojega skoraj 50-letnega dela v odvetništvu.

dr. Ernest Petrič

Veličasten jubilej

Stopetdesetletnica neodvisnega odvetništva na Slovenskem je veličasten jubilej. Le redko katero združenje ali ustanovo krasi stoletje in pol obstoja. Ob tem, ko čestitam slovenskim odvetnikom in jim izražam spoštovanje za njihovo delo, naj izpostavim le tri misli.

dr. Boštjan M. Zupančič

Poklic in poklicanost odvetnika: namesto eulogije

Danes je v Republiki Sloveniji okoli 1750 registriranih odvetnikov. Skupaj s kandidati govorimo o približno 2600 pravnih profesionalcih. Gre za dobesedno najstarejšo neodvisno organizacijo civilne družbe na teritoriju današnje Slovenije. Da ima ta kohorta v družbi določeno nosilno vlogo, o tem nima pomena filozofirati; te vloge se v pravnem vsakdanu odvetniki sami najbolje zavedajo.

dr. Andraž Teršek

Želim in pričakujem, da ljudi kategorično zastopajo brezkompromisni odvetniški odličneži

Knjige Odvetniška ustavnost (Annales, 2016) nisem spisal in izdal naključno. Z njo sem zaokrožil neko življenjsko in akademsko obdobje. Sestavljeno je iz delčkov in večjih delov mojega odnosa do odvetniškega poklica, izkušenj z odvetniki in odvetništvom, srednješolskega prepričanja, da bom opravljal ta poklic, in logično nujne vpetosti odvetništva kot koncepta, institucije, pravice in vrednote v tisto, kar v največji meri določa moje poklicno, javno in zasebno življenje: ukvarjanje s pravno filozofijo in sodobnim ustavništvom (slednjemu sem dobesedno namenil obsežno knjigo Teorija legitimnosti in sodobno ustavništvo (Annales, 2014)).

Miha Kozinc

Sanje dinozavrov pred izumrtjem

Ob slavnostnih obletnicah, takšnih in drugačnih, se pričakujejo trenutku primerni zapisi, vzvišene besede, samohvala in poveličevanje.

mag. Igor Karlovšek

Vloga odvetnikov

Odvetniki smo bili v vseh obdobjih razvoja države najpomembnejši zaščitniki človekovih pravic.

Boris Grosman

»Numerus clausus« tudi za število odvetnikov

Z odvetništvom praktično živim vse svoje življenje, saj sta bila odvetnika oče in mama. Doma se je tako vedno premlevalo probleme bodisi iz odvetniške prakse bodisi iz Odvetniške zbornice Slovenije.

Peter Breznik

Najvišja vrednota bi morala biti etika

Leta 1979 je bil spremenjen Zakon o odvetništvu, ki je določal, da skupščino Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) sestavljajo delegati območnih zborov odvetnikov. V praksi je to seveda pomenilo, da se slovenski odvetniki nikoli več ne bomo skupaj udeležili skupščine. Zato smo se odločili, da organiziramo Dan slovenskih odvetnikov, ki se je hitro prijel. Z organizacijo dneva seveda nismo v celoti rešili vprašanja udeležbe odvetnikov na skupščini, zato smo se v zbornici odločili, da spremenimo statut OZS. Vanj smo tako vnesli določbo, da so delegati za skupščino vsi odvetniki. Tako spremenjen statut je seveda morala potrditi še republiška skupščina, ki ga je na koncu tudi potrdila. Sprememba statuta je v resnici pomenila, da smo obšli delegatski sistem, zato mi še danes ni jasno, kako in zakaj je do potrditve sploh prišlo.

dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur

Uporaba 93. člena Gradbenega zakona v pravnem prometu z nepremičninami

GZ, ki se je začel uporabljati 1. junija 2018, v 93. členu ureja posebne prepovedi v primeru nedovoljenega objekta in neskladne uporabe objekta. Po prvem odstavku so za nedovoljen objekt in neskladno uporabo objekta glede na vrsto gradnje prepovedana ta dejanja:

Nace Potočnik

Dilema (ne)obračunavanja DDV od materialnih stroškov odvetnikov v sodni praksi

Odvetništvo v slovenskem pravnem prostoru je kot del pravosodja samostojno in neodvisno. Storitve odvetništva opravljajo odvetniki (pravni strokovnjaki), ki svojo dejavnost opravljajo kot svobodni poklic ter za svoje delo odgovarjajo stranki. Pravne podlage za delovanje odvetništva predstavljajo določila Ustave RS (137. člen), Zakon o odvetništvu (ZOdv), Kodeks odvetniške poklicne etike, Odvetniška tarifa (OT) ter številni avtonomni akti Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Pri tem ne gre spregledati niti mednarodnih listin in veljavnih aktov, pri čemer so najpomembnejše direktive EU.

Maja Lajevec

Zaseg dolžnikovih prejemkov v stečaju – kje je težava?

Zaseg dolžnikovih prejemkov je v izvršbi pogosto predlagano sredstvo za poplačilo dolžnikovih obveznosti. Razlogov je več, eden je gotovo ta, da sodišče samo išče podatke o dolžnikovem delodajalcu. Tudi v postopku osebnega stečaja sodišče seže na dolžnikove prejemke, vendar ne na predlog upnikov, ampak vedno, kadar je dolžnik zaposlen. Dolžnik praviloma sam, že v predlogu za začetek stečajnega postopka, razkrije, ali je in kje je zaposlen. Poizvedbe o tem pa opravi tudi stečajni upravitelj ali sodišče. Na podlagi sklepa o zasegu dolžnikovih prejemkov iz 393. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sodišče seže na razpoložljivi del prejemkov. Ta je zaradi varstva dolžnikovega socialnega položaja in položaja oseb, ki jih je dolžan preživljati, precej omejen.

doc. dr. Boštjan Tratar

Procesna legitimacija delničarjev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zaradi učinkovitega varstva lastnine oziroma premoženja iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP) le-tega ne omejuje na fizične osebe, temveč ga širi tudi na pravne osebe.

Andreja Friškovec

Mednarodni odvetniki

Mednarodni odvetniki so igrali in še vedno igrajo ključno vlogo pri oblikovanju in artikulaciji mednarodnega prava. Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (1998), Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah (1992) in Kjotski protokol (1997) so nastali ravno zaradi prispevkov specializiranih mednarodnih odvetnikov. Države jih dandanes pogosto vabijo, da se pridružijo nacionalnim delegacijam na mednarodnih konferencah, kjer sodelujejo pri oblikovanju osnutkov mednarodnih pogodb. Čeprav je v tem primeru njihova vloga posvetovalne narave, lahko pomembno prispevajo k reševanju tehničnih vprašanj mednarodnega prava. Kolikor jim dopušča zaupnost podatkov, pogajanja in potek oblikovanja sporazumov predstavijo širši javnosti.

dr. Rok Čeferin in Sanja Sega

Odvetnik, pravo in družba – II ali še nekaj besed o nespodobnosti

V začetku junija je bil v Pravni praksi objavljen prispevek vrhovne sodnice mag. Nine Betetto, v katerem je ta zapisala svoje stališče o vlogi odvetnikov v pravosodnem sistemu, na katero se nama zdi potrebno odgovoriti. Avtorica v svojem prispevku uvodoma navaja, da o vlogi odvetnika razmišlja s perspektive sodnice.

A. R.

Obisk iz Egipta in Libanona

V juliju sta Odvetniško zbornico Slovenije (OZS) obiskala podpredsednik egiptovske zbornice Ahmed Abdel Hamid in vodja delegacije za mednarodno sodelovanje libanonske zbornice Joe Karan.

mag. Roman Završek

Informacijske tehnologije in moralno-etični vidik njihove uporabe

Težko je pisati o novih tehnologijah na področju odvetništva v Sloveniji, če vemo, da se v zadnjih dveh stoletjih na področju odvetniškega svetovanja strankam, obračunavanja storitev, tarife, urne postavke, obračuna od vrednosti po dobljenem sporu ni zgodilo prav nič revolucionarnega. Zagotovo pa se v zadnjem času prav vsi odvetniki srečujemo z vse večjim pritiskom strank na ceno naših storitev. In to je tisto, kar nam dejansko povzroča sive lase. Stranke se o ceni pogajajo ne samo ob sklenitvi posla, temveč tudi med izvajanjem posla in celo po zaključku. Hkrati pa se na trgu pojavljajo alternativni ponudniki storitev, ki istovrstne storitve lahko ponudijo ceneje, hitreje in celo zanesljiveje …

Alenka Košorok Humar

Deveti teniški turnir

Teniški turnir smo pod taktirko našega požrtvovalnega predsednika športne komisije območnega zbora ljubljanskih odvetnikov Tomaža Ilešiča 6. septembra 2018 le izpeljali do konca z dvema prekinitvama (zaradi naliva dežja).

mag. Milan Vajda

Večna dilema: advokat ali odvetnik

V pogovornem jeziku sta izraza »odvetnik« ali »advokat« bolj ali manj sinonima. V sodobni pravni terminologiji pa je uveljavljen le izraz »odvetnik«, medtem ko se izraz »advokat« v pravnem jeziku pravzaprav ne pojavlja več. Lahko bi celo rekli, da je izraz odvetnik glede na pozitivno pravo celo ustreznejši; odvetništvo je namreč urejeno v 137. členu Ustave RS, v Zakonu o odvetništvu, v Zakonu o odvetniški tarifi, v Statutu Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) ipd. Izrazi advokat, advokatka ali advokatura imajo tako zgolj še arhaičen pomen oziroma se uporabljajo le še v pogovornem jeziku.

dr. Matjaž Ambrož

Odvetnik kot ortoped klientove sreče

Rad bi predstavil nekaj vtisov z letošnje Odvetniške šole. Že zdavnaj sem namreč sklenil, da si bom o dogodkih, ki se vrstijo v življenju, delal drobne zabeležke. Formalni del bom izpustil, saj nasploh velja, da je v primerjavi z neformalnim manj zanimiv. Z neformalnim delom merim na druženje, predvsem tisto zvečer, ko se ljudje napijejo in se razbremenijo spon. Ti dogodki me zelo pritegnejo, saj so v mojem življenju postali relativno redki: zvečer sem v glavnem na kavču pred televizijo, kaj malega pojem in grem spat. Znano je, da tisto, kar je redko, pusti na nas večji vtis od onega, kar se dogaja vsak dan. S tem pojasnjujem in že vnaprej opravičujem svoj zapis: zavedam se namreč, da so popisi večernih pijančevanj v strokovnem tisku neobičajni in redki.

Andrej Razdrih

Paragraf št. 1

Na 21. festivalu slovenskega filma (FSF) v Portorožu je bila v okviru Preglednega programa 14. septembra 2018 v razstavišču Monfort (nekdanje skladišče soli) premiera dokumentarnega filma o slovenskem odvetništvu z naslovom Paragraf št. 1.

Andrej Razdrih

Darko Horvat: Skupne težave hrvaškega in slovenskega odvetništva so vedno enake

Darko Horvat (letnik 1951) je v odvetništvu že vse svoje življenje. Enako obdobje je aktiven v organih Hrvaške odvetniške zbornice (HOK); najprej je deloval kot predstavnik odvetniških pripravnikov, potem pa je opravljal vrsto pomembnih funkcij v HOK, in sicer od člana upravnega odbora do glavnega tajnika v več mandatih.

Alenka Košorok Humar

Prvo odprto prvenstvu v pospešenem šahu

Ob 150-letnici neodvisnosti Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je območni zbor ljubljanskih odvetnikov organiziral 1. odprto prvenstvu v pospešenem šahu. Idejni oče in glavni organizator tekmovanja je bil ljubljanski odvetnik Mirko Bandelj.

Prisege

Dne 19. septembra 2018 so pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije prisegli:

Statistika

1759 odvetnikov, 173 kandidatov, 312 pripravnikov, 215 odvetniških družb in 9 civilnih odvetniških družb

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (15.)

Šestjezični pravni slovar (16.)

Ifigenija Simonović

Dr. Peter Čeferin: Nespodobni odvetnik

Kot konservativna komparativistka se ob vsaki knjigi vprašam: kam me knjiga pelje, kaj je zapustila v meni? Najprej me pokliče ime avtorja: Tadej Golob je priznan pisatelj. Njegov nagrajeni roman Jezero je prva prava slovenska kriminalka, resnična uspešnica, kar uspe malokateri knjigi na tako majhnem knjižnem trgu, kakršen je naš. Tadej Golob je tudi pisec biografskih romanov. Ob seznamu portretirancev (Goran Dragić, Zoran Predin, Alenka Bratušek, Milena Zupančič in dr. Peter Čeferin) se najprej vprašam: kaj imajo ljudje, ki zanimajo Tadeja Goloba, skupnega? Odgovor: to, da so si popolnoma različni in da so vsi fascinantni. Sčasoma bo postalo to, da človek postane model Golobovih pisateljskih portretov, stvar prestiža in priznanja.

Stanislav Fortuna

Gregor Dugar, Tanja Fajfar, Marjeta Humar, Mateja Jemec Tomazin, Mojca Žagar Karer, Aleš Novak, Luka Tičar (uredniki): Pravni terminološki slovar

Končno je izšel zelo potreben pripomoček naše pravne srenje in zelo soliden izdelek Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Ko sem ga na predstavitvi prvič videl, sem se začudil, da ga je samo toliko. Priznam, tudi nekaj razočaranja sem čutil ob tej ugotovitvi.

doc. dr. Luigi Varanelli

Dr. Ines Grah: Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije

Tudi v slovenski pravni doktrini in sodni praksi je mogoče opaziti vedno večji interes za vprašanja, povezana z evropskim pravom. Če pomislimo, da je bila prva zahteva za predhodno odločanje sprožena šele več kot pet let po vstopu naše države v Evropsko unijo, ugotovimo, da je bilo v teh zadnjih letih res veliko narejenega. Knjiga kolegice dr. Ines Grah Posamezniki v postopku ničnostne tožbe pred Sodiščem Evropske unije sledi tem novim trendom in se ukvarja prav s področjem, ki je bilo v slovenski pravni doktrini neupravičeno zapostavljeno.

dr. Atila Čokolić

Kako je nastalo odvetništvo in kdo so bili največji odvetniki antičnega sveta (2.)

Tokratno nadaljevanje prispevka o odvetnikih antičnega sveta nadaljujemo s predstavitvijo največjih logografov – piscev sodnih govorov za stranke. Cecilij iz Kalakte našteva naslednjih deset logografov: Antifon, Andokid, Lizias, Izaj, Izokrat, Demosten, Likurg, Hiperid, Eshin in Dinarh. Vsi razen treh od naštetih največjih logografov (govornikov) so se bolj ali manj ukvarjali z opravili, ki jih danes štejemo kot značilno odvetniška, oziroma s pisanjem sodnih govorov za stranke, ki so pri njih iskale pomoč.

Vir: STA

Visoka donacija OZS za nov ultrazvočni aparat

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je 19. julija 2018 Ustanovi za novo Pediatrično kliniko donirala 99.378,76 evra za nakup novega ultrazvočnega aparata za klinični oddelek na neonatologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Sredstva OZS so šla iz Sklada za humanitarno pomoč, napravo pa je na Pediatrični kliniki predal predsednik OZS mag. Roman Završek. Aparat je že v uporabi na neonatalnem oddelku.

Rudi Šelih

Sto petdeset let Odvetniške zbornice Slovenije

Moderno svobodno odvetništvo se v Sloveniji razvija vse od svojega začetka leta 1868 in se je od nas širilo tudi v druge evropske države. Izkazalo se je kot vitalen, trpežen in – če je bilo treba – tudi uporen poklic. Doživljalo je vzpone in padce. V prvih osemdeset letih modernega svobodnega odvetništva so bili številni odvetniki vidno dejavni v književnosti, znanosti in politiki. Pomembno so pripomogli k obrambi in posodabljanju slovenskega jezika, razvoju kulture ter uveljavljanju političnih rešitev, prijaznih slovenskemu narodu in zaščiti njegovih pravic.

Nace Potočnik

Dilema (ne)obračunavanja DDV od materialnih stroškov odvetnikov v sodni praksi (Sinopsis/Synopse)

Odvetniki so kot davčni zavezanci svojim strankam za opravljeno storitev dolžni izdati t. i. specificiran račun oziroma obračun storitev. Račun mora, poleg zneskov odvetniških stroškov za posamezne storitve in izdatke, vsebovati tudi obračun davka na dodano vrednost (DDV) po splošni stopnji 22 odstotkov. Pri tem je nedvomno, da se omenjeni davek obračuna od opravljene storitve, zastavlja pa se vprašanje, ali je odvetnik dolžan enako ravnati tudi pri materialnih stroških in drugih izdatkih, ki nastanejo pri opravljanju storitve za naročnika.