Odvetnik - številka 93 (5), letnik 2019
Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Luka Gaberščik
»Nihče.«
Pred dnevi sem prejel pravno mnenje, ki ga je napisal kolega. Stranka me je prosila, naj mnenje kritično ocenim. Delo sem opravil korektno in stranki posredoval svoje poglede na obravnavano materijo, a po zaključku mi je ostal grenek priokus, saj nisem vedel, čigavo mnenje berem. Pa ne zato, ker bi ga stranka anonimizirala, temveč zato, ker se kolega pod mnenje ni podpisal. Imelo je sicer parafo in naziv pisarne, v kateri je bilo pripravljeno, a vendar je ostalo brez avtorjevega imena in priimka.
Andrej Razdrih
Ali je neodvisnost sodnikov v korist odvetnikom?
Odgovor na to vprašanje se zdi enostaven. Že prastaro načelo govori o neodvisnem, nepristranskem in poštenem sojenju. Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v 6. členu določa, da ima vsak človek pravico, da o njegovi zadevi na podlagi poštene in javne obravnave v razumnem roku odloči neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče.
dr. Blaž Kovačič Mlinar in Tea Mlinar Kovačič
Kaznovanje odvetnika zaradi domnevnega zavlačevanja kazenskega postopka
Okrožno sodišče v Ljubljani je v kazenskem postopku sklenilo, da se odvetnika (zagovornika obdolženca) na podlagi določbe 140. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z določbo 78. člena ZKP kaznuje z denarno kaznijo v višini 1500 evrov, in sicer zaradi zavlačevanja kazenskega postopka.
dr. Luigi Varanelli
Oškodovanje upnikov s pogodbo – ali je taka pogodba nična ali izpodbojna?
Današnji dolžniki niso nič bolj iznajdljivi kot so bili dolžniki v času antičnega Rima. Že takrat, ko se je na Slovenskem govoril latinski jezik, so dolžniki, zavedajoč se nevarnosti, da bodo upniki posegli po njihovem premoženju, sklepali raznovrstne odplačne in neodplačne posle, fiktivne in efektivne, s katerimi so premoženje odtujevali komu tretjemu z namenom preprečitve upnikovega poplačila. Znameniti rimski juristi niso mogli ostati ravnodušni ob tovrstnih fravduloznih prenosih premoženja, zato so izumili posebno pravno sredstvo, ki ga danes odevamo v besedno zvezo actio Pauliana ali paulijanska tožba.
dr. Nataša Pirc Musar
Pravica do zasebnosti in poseg v osebnostne pravice – primerjava zadev Facebook, C-18/18, 3. oktober 2019, in Google, C-507/17, 24. september 2019
Sodišče EU se je pred kratkim kar dvakrat soočilo z izjemno zanimivima, pomembnima in precedenčnima primeroma za svetovni splet – v prvem primeru gre za pravico do zasebnosti in v drugem primeru za poseg v osebnostne pravice. Z izjemno hitro digitalizacijo našega planeta se spreminja tudi pravo, a žal mnogo počasneje, kot se razvijajo moderne informacijske tehnologije. Zato je še kako pomembno, da sodišča z vidika pravic posameznika poskušajo tehnologijo razumeti, predvsem pa razumeti posledice posegov tehnologije v naša življenja.
dr. Boštjan Tratar
Neodvisnost sodnikov od sodne oblasti – novejši vidik neodvisnosti
Vprašanje neodvisnosti sodnikov (tj. varstva zoper posege v njihovo odločanje – praviloma gre za vsebinsko oziroma funkcionalno neodvisnost) se že od svojega nastanka bolj ali manj usmerja predvsem zoper izvršilno in zakonodajno vejo oblasti, vidik sodniške neodvisnosti znotraj sodstva sámega (nem. richterliche Unabhängigkeit innerhalb der Judikative) – tj. varstvo sodnikovega odločanja pred posegi drugih sodnikov (neodvisnost od sodne veje oblasti) – pa je dobil svoje splošno priznanje in posebno upoštevanje šele v sedanjosti. Sodniška neodvisnost je namreč nosilno načelo pravne države, odločilen element delitve oblasti in nujna podlaga za učinkovito pravno varstvo državljanov.
Velimir Cugmas
Opozarjam: izvedencev za področje družinskih razmerij ne primanjkuje!
K odzivu na uvodnik Izvedencev za področje družinskih razmerij primanjkuje cenjene kolegice Petje Plauštajner me je spodbudila raziskava o kakovosti izvedenskih mnenj s področja psihologije, ki jo je naročilo Vrhovno sodišče RS. Avtor raziskave je profesor dr. Igor Areh, ki jo njene izsledke objavil tudi v Pravni praksi. Drugi razlog mojega odziva je odločitev Ustavnega sodišča RS, št. Up-1099/18-32 z dne 12. septembra 2019 (zadeva Koroška dečka).
Petja Plauštajner
Ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?
Notarska zbornica Slovenije (NZS) je v drugi polovici oktobra, tik pred jesenskimi počitnicami in v tednu evropskega civilnega prava, organizirala mednarodno konferenco z naslovom Ali slovensko dedno pravo potrebuje reformo?
Timon Hren
Za zdaj v redu
Odvetniška akademija OZS je 28. novembra 2019 pripravila okroglo mizo z naslovom »Neodvisnost in nepristranskost sodstva danes v Sloveniji«. Razpravo je moderiral odvetnik Andrej Razdrih, kot razpravljalci pa so sodelovali vrhovna sodnica svetnica mag. Nina Betetto, vrhovni sodnik svetnik Jan Zobec, vrhovni državni tožilec svetnik Hinko Jenull ter odvetniki mag. Igor Karlovšek, dr. Blaž Kovačič Mlinar in mag. Emil Zakonjšek.
Mojca Mlinarič
Prikrit videonadzor delodajalca ni kršil pravice zaposlenih do zasebnosti
Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je 17. oktobra 2019 odločal v zadevi petih španskih pritožnikov, ki so trdili, da je delodajalec z namestitvijo skritih kamer pretirano posegel v njihovo zasebnost. O zadevi je najprej odločal senat ESČP in s sodbo z dne 9. januarja 2018 ugotovil, da je bilo v zasebnost pritožnikov nesorazmerno poseženo. Veliki senat pa je v nedavni sodbi presodil drugače.
Andreja Friškovec
Pravica do poštenega sojenja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice
Pregled najpogosteje kršenih pravic Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP) za obdobje med leti 1959 in 2018 uvršča kršitev pravice do poštenega sojenja na prvo mesto. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je kršitev te pravice zaznalo v približno 40 odstotkih vseh kršitev, zlasti v povezavi s poštenim sodnim postopkom (17,01 odstotka) in dolžino le-tega (20,06 odstotka). Ker je besedilo člena samo ogrodje, ki mu sodna praksa nadalje zagotavlja potrebne specifike za razumevanje narave pravice,5 so v nadaljevanju članka predstavljeni nekateri teoretični vidiki in tri odmevne sodbe iz prve polovice leta 2019, ki se nanašajo na domnevno kršitev pravice do poštenega sojenja.
Andrej Razdrih
34. Dan slovenskih odvetnikov
Že 34. Dan slovenskih odvetnikov je 4. oktobra 2019 potekal v Hotelu Ramada Resort v Kranjski Gori, pri organizaciji pa je sodeloval tudi Območni zbor odvetnikov Gorenjske. Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je letos odločil, da plaketo dr. Danila Majarona za leto 2019 ob zaključku zelo uspešne 50-letne kariere prejme ljubljanski odvetnik Jože Hribernik - Pepo. Na okrogli mizi z naslovom »Cena odvetništva«, ki jo je moderirala odvetnica Alenka Košorok Humar, sta sodelovali magistrica psihologije Špela Strniša Tušek in zdravnica dr. Sanela Banović. Obe strokovnjakinji sta na tehten, zelo zanimiv in s humorjem začinjen način predstavili psihološke probleme, s katerimi se pri svojem delu srečujejo odvetniki. Pester pogovor si lahko ogledate na spletnih straneh OZS.
Alenka Košorok Humar
Plaketa dr. Danila Majarona – za leto 2019 jo prejme odvetnik Jože Hribernik
»Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je odločil, da plaketo dr. Danila Majarona za leto 2019 prejme eden najbolj strokovnih, vestnih, neodvisnih in poklicni etiki predanih slovenskih odvetnikov, ki svoj poklic opravlja že dolga desetletja, v bistvu že petdeset let,« je na svečani podelitvi plakete v okviru 34. Dneva slovenskih odvetnikov, ki je 4. oktobra 2019 potekal v Kranjski Gori, dejala direktorica Odvetniške akademije OZS in podpredsednica zbornice Alenka Košorok Humar.
Alenka Košorok Humar
»Cena« odvetništva
Za 34. Dan slovenskih odvetnikov 2019, ki je 4. oktobra 2019 potekal v Kranjski Gori, smo na upravnem odboru Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) izbrali »lahkotnejšo« temo. Pa je ta tema, ki resda ni pravna, res lahkotna? Morda se na prvi pogled zdi, da je razpravljati o stresu, odvetniški izgorelosti in s tem povezanih (morebitnih) odvisnostih, torej o visoki ceni odvetništva, res lažje kot govoriti o pravnih problemih …
dr. Boštjan Tratar
Bejrutska pravna šola
Pred časom sem obiskal Libanon (uradno Libanonska republika, arabsko ةينانبللا ةيروهمجلا , romanizirano al-Jumhūrīyah al-Lubnānīyah), predvsem njegovo glavno mesto Bejrut (tudi Beritus ali Beritos, arab. توريب ), ki je v pravnem svetu med drugim znan po nekdanji ugledni šoli rimskega prava, t. i. bejrutski pravni šoli, o kateri sicer splošna javnost bolj malo ve.
mag. Zlata Tavčar
Marko Zaman: Ni problem le poenostavljena prisilna poravnava
Ste odvetnik in hkrati predsednik Zbornice stečajnih upraviteljev, kot predavatelja vas srečujemo ob različnih priložnostih, seveda pa je prvo vprašanje, na kaj ste najbolj ponosni v svoji dosedanji karieri.
mag. Zlata Tavčar
Dr. Helena Devetak: Ključno je ohranjati ravnotežje med delom in družino
Ste odvetnica in mediatorka z licenco za davčno svetovanje, govorite pet jezikov, vaša specialnost pa je gospodarsko kazensko pravo. Najbolj impresionira to, da ste triatlonka, če družine ne omenjamo posebej. Na kaj ste najbolj ponosni?
Nataša Barac
Plaketi dr. Iva Politea z listino podeljeni mag. Romanu Završku in Ranku Pelicariću
V skladu z odločitvijo upravnega odbora Hrvaške odvetniške zbornice (HOZ) sta najvišje priznanje, ki ga podeljuje zbornica, letos prejela odvetnik iz Ljubljane mag. Roman Završek in odvetnik iz Zagreba ter nekdanji predsednik HOZ Ranko Pelicarić. Nagradi jima je 6. julija 2019 v okviru slovesnosti, ki je potekala v prostorih HOZ, izročil predsednik HOZ Josip Šurjak.
Andrej Razdrih
Srečanje predsednikov odvetniških zbornic srednje in vzhodne Evrope
Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je 3. in 4. oktobra 2019, tj. tik pred letošnjim Dnevom slovenskih odvetnikov, v Hotelu Ramada Resort v Kranjski Gori organizirala srečanje predsednikov odvetniških zbornic srednje in vzhodne Evrope.
Klavdija Kerin
Seja stalnega odbora v Köbenhavnu
S kolegom Janezom Starmanom sva se 13. septembra 2019 udeležila seje Stalnega odbora Sveta evropskih odvetniških zbornic (CCBE) v Köbenhavnu. ki je potekala v zanimivi stavbi Axelborg, zgrajeni leta 1920.
Klavdija Kerin in Marko Starman
Seje odborov CCBE
Dan pred sejo Stalnega odbora Sveta evropskih odvetniških zbornic (CCBE) v Köbenhavnu, tj. 12. septembra 2019, se je zvrstila vrsta srečanj odborov, in sicer Odbora PECO, Odbora za deontologijo, Odbor za pravo in umetno inteligenco ter Odbora za brexit. Seje so potekale v slikovitem Tivoliju.
Andrej Razdrih
26. december: Dan samostojnosti in enotnosti
Ob Dnevu samostojnosti in enotnosti, ki ga praznujemo 26. decembra, objavljamo ponatis intervjuja iz ljubljanskega Dnevnika »Vojaški zagovornik ni odvetnik« z 28. septembra 1988 s takratnim predsednikom območnega zbora ljubljanskih odvetnikov Miho Kozincem.
Jana Huč Uršič
O delu upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije
Ministrstvo za pravosodje je v okviru priprav novega Zakona o obravnavanju mladoletnih storilcev kaznivih dejanj (ZOMSKD) pripravilo tudi osnutek Pravilnika o vsebini in trajanju programa strokovnega usposabljanja za sodnike, državne tožilce in zagovornike ter poravnalce v kazenskih zadevah, ki sodelujejo v postopkih proti mladoletnikom. Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je v zvezi z osnutkom pravilnika podala svoje pripombe. Obvezno izobraževanje tako zagovornikov mladoletnih oseb kakor tudi drugih strokovnih oseb, ki delujejo v postopkih proti mladoletnikom, OZS sicer pozdravlja, a opozarja na finančno breme v zvezi z obveznim izobraževanjem odvetnikov. V osnutku pravilnika je namreč zapisano, da bo izobraževanje za odvetnike izvajala OZS, ni pa predvideno, kdo bo kril stroške takšnega obveznega izobraževanja. OZS je ministrstvu zato predlagala, da finančna sredstva za obvezno izobraževanje za vse strokovne osebe, ki sodelujejo v teh postopkih, to je za sodnike, državne tožilce, zagovornike in poravnalce, zagotovi državni proračun.
Statistika
1806 odvetnikov, 166 kandidatov, 297 pripravnikov, 225 odvetniških družb in 12 civilnih odvetniških družb
I. V.
Kristalna tehtnica za projekt Izboljšanje kakovosti sodstva
Projekt Izboljšanje kakovosti sodstva, pri katerem je največ pozornosti namenjene sodniškim veščinam, prenosu znanj, izobraževanju sodnega osebja in postopkovni pravičnosti, je 25. oktobra 2019 na zaključni prireditvi v Oslu na Norveškem prejel najvišjo nagrado, kristalno tehtnico sodstva, ki jo podeljujeta Svet Evrope in Evropska komisija.
Katja Grünfeld in Iva Ramuš Cvetkovič
Ljubljanska Pravna fakulteta svetovni prvak v vesoljskem pravu
V letu, ko obeležujemo 50 let, ki so minila od trenutka, ko je 20. julija 1969 Apollo 11 pristal v Morju tišine na Luni in je Neil Armstrong z majhnim korakom za človeka, a velikim skokom za človeštvo postal prvi človek, ki je stopil na površje Lune, je 24. oktobra ekipa Pravne fakultete (PF) Univerze v Ljubljani, ki smo jo sestavljali tekmovalki Katja Grünfeld in Iva Ramuš Cvetkovič, coach Rok Kljajič in mentorica dr. Vasilka Sancin, dosegla zgodovinski dosežek: z zmago na prestižnem tekmovanju Manfred Lachs Space Law Moot Court smo namreč postali svetovni prvaki iz poznavanja mednarodnega vesoljskega prava, med skupno več kot 100 ekipami z vsega sveta.
Aleksander Jakobčič
Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU
Društvo mediatorjev Slovenije (DMS) je v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje organiziralo dvodnevno konferenco o promociji mediacije s povezovalno temo »Ovire za uveljavitev mediacije v Sloveniji in EU«. Konferenca je potekala 6. in 7. novembra 2019 na Fakulteti za upravo v Ljubljani.
Pika Šarf
Pravo pred izzivi digitalne (r)evolucije
Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije, umetne inteligence, tehnologij veriženja podatkovnih blokov in računalništva v oblaku je v temeljih spremenil svet ter ga bo gotovo spreminjal tudi v prihodnje. Pravu se v tem hitro spreminjajočem se okolju vse prevečkrat očita, da se mu ne uspe prilagoditi ter da zato nikakor ne ustreza digitalnemu okolju, ki ga poskuša regulirati. A vendarle lahko v zadnjih letih opazimo številne primere dobre prakse, ki kažejo, da se v zavesti pravnikov krepi zavedanje o naraščajočem pomenu področja, ki nastaja na presečišču prava in digitalnih tehnologij.
dr. Filip Čuček
Ferdinand Dominkuš – politik in pravnik
Študiral je pravo na Dunaju in se leta 1848 pridružil akademski legiji. Leta 1850 se je preselil v Maribor in tam leta 1859 odprl odvetniško pisarno. Bil je eden pomembnejših slovenskih štajerskih (liberalnih) politikov v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja.
Stanislav Fortuna
Enaka, a različna
Čisto po naključju sem približno v istem času zastopal dva starejša oškodovanca, ki sta bila žrtvi skoraj enakih ali vsaj zelo primerljivih prometnih nesreč.
Andrej Razdrih
Odvetniki politikom: »Sodelujte!«
Slovenija je 29. novembra 2019 na plenarni seji Sveta evropskih odvetniških zbornic (CCBE) v Bruslju po pooblastilu Hrvaške odvetniške zbornice (HOK) zastopala in glasovala tudi za Hrvaško. Sporočilo odvetnikov politikom: »Sodelujte!«
Miha Šošić
Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1)
V založbi Uradni list RS so skupaj s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani leta 2019 izdali tri knjige novega Velikega znanstvenega komentarja posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1), in sicer pod budnim očesom urednikov dr. Katje Filipčič in dr. Damjana Korošca, profesorjev kazenskega prava na PF Univerze v Ljubljani, ter odvetnika Stojana Zdolška. Delo izstopa po tem, da gre za prvi komentar posebnega dela kazenskega zakona po večletnem zatišju in da so se uredniki pri komentiranju odločili za bolj poglobljen, znanstven pristop, kot je bilo do zdaj običajno.
Tina Šnajder Paunovič
Feri Lainšček: Zadoščenje
V tem letu je izšel nov roman Ferija Lainščka »Zadoščenje«. Pod naslovom piše »kriminalni roman«, vendar se mi po tem, ko sem knjigo prebrala, poraja vprašanje, ali gre res za kriminalni roman. Knjiga je berljiva, zanimiva, toda hkrati vsebuje toliko različnosti, toliko prepletenih zgodb, žanrov, osebnosti, da ji – če nič drugega – manjka še nekaj dodatnih strani.
Dino Bauk
Tanguy Viel: 353. člen Kazenskega zakonika
Roman francoskega pisatelja mlajše generacije Tanguya Viela (1973) bi težko nosil bolj pravniško suhoparen naslov, kot je navedba enega izmed členov francoskega kazenskega zakonika. Tudi njegova scenografija je bolj kot ne vsakdanje okolje odvetniškega dela, sodna dvorana mladega kazenskega sodnika, v kateri glavni (anti)junak romana podaja svoje videnje kaznivega dejanja, za katerega je osumljen. Dejanja, ki je opisano v uvodnem poglavju romana, osumljeni sploh ne zanika, priznava ga v celoti, tudi bralcu je dejanje v celoti razkrito, vključno z žrtvinim imenom, že na prvih straneh knjige, s čimer ga pisatelj v celoti razbremeni dileme, kdo je storilec suspenza, ki je običajen za kriminalne romane.
Andrej Razdrih
Odvetniški pogled na pravično sojenje v literaturi
Na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani je 29. novembra 2019 potekal pogovor z odvetnikoma in pisateljema o njunih novih knjigah, ki sta izšli v letošnjem letu – z dr. Petrom Čeferinom in mag. Igorjem Karlovškom.
Andrej Razdrih
Odvetniki na 24. ljubljanskem maratonu
Letošnji Ljubljanski maraton je ob udeležbi 19.612 tekačic in tekačev vseh starosti potekal 26. in 27. oktobra. Med ženskami je zmagala in dosegla nov rekord proge Bornes Chepkirui Kitur (Kenija) s časom 2:21:26, med moškimi pa je zmagal Kelkile Gezahegn Woldaregay (Etiopija) s časom 2:07:29.
dr. Blaž Kovačič Mlinar in Tea Mlinar Kovačič
Kaznovanje odvetnika zaradi domnevnega zavlačevanja kazenskega postopka (Sinopsis/Synopse)
Okrožno sodišče v Ljubljani je odvetnika kaznovalo s 1500 evri denarne kazni, ker naj bi s selekcioniranim prevzemanjem pošte zlorabil svoje pravice z namenom zavlačevati kazenski postopek. Višje sodišče je pritožbo odvetnika zavrnilo, zato je vložil ustavno pritožbo, v kateri je zatrjeval, da so mu bile kršene pravice iz 22. (enako varstvo pravic), 23. (pravica do sodnega varstva), 25. (pravica do pravnega sredstva), 29. (pravna jamstva v kazenskem postopku), 74. (svobodna gospodarska pobuda) in 137. člena (odvetništvo in notariat) Ustave ter iz 6. (pravica do poštenega postopka), 8. (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) in 11. člena (svoboda zbiranja in združevanja) EKČP.
dr. Luigi Varanelli
Oškodovanje upnikov s pogodbo – ali je taka pogodba nična ali izpodbojna? (Sinopsis/Synopse)
V naši pravni doktrini in sodni praksi je sporno, ali je pogodba, s katero dolžnik škoduje upnikom, nična ali izpodbojna. Analiza razmerij med ničnostjo in izpodbojnostjo ter njuni ontološko različni naravi nedvomno kažejo, da je takšna pogodba izpodbojna. Določilo prvega odstavka 86. člena Obligacijskega zakonika (OZ) predpisuje sankcijo ničnosti pogodbe samo, če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Razmerje med specialno in generalno normo napotuje na sklepanje, da je sankcija za pogodbo, sklenjeno na škodo upnikov, izpodbojnost, in ne ničnost, kot del sodne prakse in pravne doktrine še vedno trdi.