Portal TFL
Odvetnik - številka 106 (3), letnik 2022
Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
dr. Maruša Varl
Odvetniški bonton
Navdih za današnji uvodnik je moj nedavni obisk v Luksemburgu, kjer sem se na povabilo kolegov iz tamkajšnje zbornice mladih odvetnikov (Conférence du Jeune Barreau de Luxembourg) udeležila tridnevnega dogodka v njihovi organizaciji.
Andrej Razdrih
Je rešitev t. i. delegatski sistem?
Ob izidu prve letošnje številke Odvetnika je svoje delo v našem uredniškem odboru končal vrhovni državni tožilec in nekdanji odvetnik Hinko Jenull. V uredniškem odboru ga bomo zelo pogrešali, pa ne zgolj zaradi tega, ker je bil edini, ki je bil član prvega uredniškega odbora pod vodstvom prvega odgovornega urednika Odvetnika dr. Bojana Kukca. Pogrešali ga bomo predvsem zato, ker je s svojimi idejami, predlogi in članki bogatil našo revijo in sploh pravniško področje v Sloveniji. Član uredniškega odbora je bil od decembra 1998 do marca 2022, torej nepretrgano kar 22 let (!).
dr. Matjaž Ambrož
Sprememba roka za novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne kazenske sodbe (novela KZ-1I)
Vprašanje roka, v katerem je treba opraviti novo sojenje po razveljavitvi pravnomočne kazenske sodbe, ima že dolgo brado. S Kazenskim zakonikom (KZ-1) je bila leta 2008 v zakonsko besedilo med določbe o zastaranju dodana naslednja določba: »Če je pravnomočna sodba v postopku za izredno pravno sredstvo razveljavljena, je v novem sojenju zastaralni rok dve leti od razveljavitve pravnomočne sodbe,« (drugi odstavek 91. člena, pred spremembo s KZ-1I).
Timon Hren
Mladoletniki in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
Eno izmed najbolj intimnih področij posameznika je področje spolnosti: posameznikovo dojemanje le-te, njegova avtonomija pri odločitvah v spolnosti in njegovo prepričanje, kaj je v spolnosti »normalno «. In eno najbolj zmedenih – če sploh ne najbolj zmedeno – ter z anksioznostjo prežetih obdobij v človekovem življenju je obdobje adolescence, ko se posameznik uči, kdo je on, kdo so drugi in kaj je v (njegovi) družbi »normalno«. Ko pridemo do mladoletnikov in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, moramo torej imeti v mislih, da gre za področje intime in nevednosti. V članku bom avtor skušal osvetliti, koliko »sreče« je imel zakonodajalec pri urejanju tematike in kakšni izzivi nas na področju čakajo v prihodnje.
Hinko Jenull
Sodne počitnice v prekrškovnih zadevah
Vrhovno državno tožilstvo RS je v začetku tega leta obravnavalo pobudo prekrškovnega organa – policijske postaje – za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločitev višjega sodišča, po kateri se tudi v prekrškovnih zadevah, ko preidejo v sodno pristojnost, upoštevajo pravila o sodnih počitnicah in zato v tem času procesni roki ne tečejo.
Jernej Orešek
Sodna zmaga slovenskih športnikov
Slovenijo lahko upravičeno imenujemo dežela športa. Toliko vrhunskih športnikov iz nadvse različnih športnih panog morda ne premore noben drug maloštevilni narod. Zato smo številnih zmag naših športnikov še kako vajeni in so pravzaprav del našega vsakdana. Zmage dosegajo v športnih dvoranah, na stadionih, smučarskih skakalnicah, belih strminah in še bi lahko naštevali. Bistveno redkeje pa vidimo zmage naših športnikov izven športnih prizorišč, na primer na sodiščih.
Luka Gaberščik
Poslovna skrivnost
Vsako podjetje ima v lasti poslovne podatke, znanje in izkušnje ali druge informacije za svoje poslovne dejavnosti. Ti so osnova za uspeh na trgu, zato morajo ostati v njegovi domeni in biti zaščiteni pred nepooblaščeno uporabo in razkritjem. Znanje in izkušnje ter informacije so valuta ekonomije znanja, ki zagotavlja konkurenčno prednost, zato lahko pričakujemo pomemben razvoj prava intelektualne lastnine in v tem pogledu zlasti prava poslovnih skrivnosti, saj imetnikom zagotavljajo pomembne prednosti in gospodarske inovacije približujejo avtorskopravni zaščiti. Za razliko od dragih registracijskih postopkov patentov in modelov je poslovna skrivnost bistveno bolj fleksibilna oblika varstva inovativnosti malih in srednje velikih podjetij.
Miha Kunič
Privid pravne države: neskončna pot do pravnega sredstva za iskanje odgovora oziroma ali so odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih iz leta 2013 zakonite in pravilne?
Stranke me sprašujejo, kako je mogoče, da so jim v nekem tajnem postopku vzeli obveznice – čeprav jim je bilo zagotovljeno, da bodo plačilo dobili vedno, razen v primeru stečaja banke, a stečaja banke ni bilo. Nato vprašajo, zakaj se tako dolgo vleče. Odgovorov na prvo vprašanje je več in so večplastni. Odgovor na drugo vprašanje pa bom poskušal razjasniti v tem članku.
Valentin Orešek
Izbris podjetnika iz poslovnega registra
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v drugi alineji 3. točke drugega odstavka 75. člena določa, da Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, če na podlagi lastnih podatkov, vključno z obvestilom lastnika objekta, ali na podlagi obvestila državnega organa ali osebe z javnimi pooblastili ugotovi, da je pri podjetniku v Poslovni register Slovenije kot njegov poslovni naslov vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki podjetniku ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Navedena ureditev je bila sprejeta z novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1H) in je podobna ureditvi izbrisnega razloga pravnih oseb po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
dr. Sara Ahlin Doljak
Vprašanja o življenju in umiranju (pogled odvetnice)
V članku pišem o svojih pravnih in osebnih spoznanjih ob pripravi na pogovorni večer »O vprašanjih življenja in umiranja«, ki je 31. maja 2022 potekal v organizaciji Odbora za pravno-etična vprašanja pri Zdravniški zbornici Slovenije. Svoje poglede smo predstavili dr. Sara Ahlin Doljak, dr. Jadranka Buturović Ponikvar (dr. medicine), dr. Maja Ebert Moltara (dr. medicine), dr. Roman Globokar (univ. dipl. teolog), dr. Borut Ošlaj (prof. filozofije in umetnostne zgodovine), mag. Aleš Pražnikar (dr. medicine), prim. Helena Reberšek Gorišek (dr. medicine) in dr. Matjaž Zwitter (dr. medicine). Srečanje so moderirali dr. Zvonka Slavec Zupanič (dr. medicine), Peter Golob (dr. medicine in univ. dipl. pravnik) in Jure Brankovič (dipl. univ. zgodovinar in novinar).
Andrej Razdrih
Vladimir Horvat: Kot sodnika me še posebej prizadeva povsem neustrezno vrednotenje našega dela
Vladimir Horvat je bil izvoljen za sodnika na Temeljnem sodišču v Ljubljani, Enota v Ljubljani, v letu 1987. Na povabilo je leta 1989 postal strokovni sodelavec na Vrhovnem sodišču RS, za višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani je bil izvoljen leta 1996. Od leta 1998 do leta 2002 je opravljal odvetniški poklic, nato se je vrnil v sodstvo kot višji sodnik. Leta 2011 je bil imenovan za vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču. Najprej je vodil evidenčni oddelek Vrhovnega sodišča, od leta 2021 pa deluje na civilno-gospodarskem oddelku. Vrhovni sodnik Horvat ves čas tudi predava, vodi izvršilne in druge sodniške šole ter objavlja strokovne prispevke v pravniških revijah in publikacijah.
Aleš Zalar
20 let mediacije v Sloveniji – Sodba o sodišču pridruženi mediaciji: ali smo našli boljšo pot reševanja sporov?
Sodišču pridružena mediacija je s strani sodišča spodbujena, podprta in usmerjena mediacija. Prehojeno pot razvoja sodišču pridružene mediacije v preteklih 20 letih bi lahko, v luči prispodobe o ljubezenskem odnosu, opisal na način, da je ta pot do danes šla skozi štiri faze, zdaj pa jo čaka še peta faza.
Andrej Razdrih
Mediacija – višja kultura odnosov
V organizaciji Okrožnega sodišča v Ljubljani in Ministrstva za pravosodje je 8. junija 2022 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekala Konferenca ob 20. obletnici sodišču pridružene mediacije pod naslovom »Mediacija – višja kultura odnosov«. Udeležili so se je tudi predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Marjan Pogačnik, predsednik Vrhovnega sodišča RS mag. Damijan Florjančič, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan in predsednik OZS Janez Starman.
Andrej Razdrih
Nova sodna palača v Ljubljani
V Palači Cukrarna je 30. maja 2022 potekala svečana otvoritev razstave nagrajenih elaboratov javnega natečaja za projekt nove sodne stavbe v Ljubljani. Zmagal je projekt arhitektov Bevka in Perovića.
Janez Starman
Pogled odvetnika na zakonitega sodnika
Naj se najprej zahvalim Centru za izobraževanje v pravosodju, ker je po dolgih letih prizadevanj odvetnike končno povabil medse oziroma nas vključil v Civilnopravno sodniško šolo 2022,1 tj. v izobraževanja, ki so jih deležni sodniki. Kot sem že večkrat poudaril, Center za izobraževanje v pravosodju ni namenjen izobraževanju zgolj sodnikov, temveč vseh poklicev v pravosodju – in odvetniki smo eden izmed teh poklicev. Zato je prav, da se na tak način srečujemo, delimo iste ali morda različne poglede na delovanje pravosodnega sistema itd.
Alenka Košorok Humar
Utiramo nove poti
Letošnja tradicionalna, zdaj že 23. Odvetniška šola se je odvijala v času, ko so se na našo veliko srečo in zadovoljstvo (tako organizatorke Odvetniške zbornice Slovenije in Odvetniške akademije OZS) sproščali ukrepi zaradi pandemije, zato je šola 1. in 2. aprila 2022 dejansko potekala brez omejitev, v prekrasnem ambientu morja in sonca v Portorožu.
Zapisnik skupščine OZS
Skupščina Odvetniške zbornice Slovenije je potekala 13. aprila v Zlati dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
Iz odvetniškega imenika – 17. februar 2022
1863 odvetnikov, 180 kandidatov, 267 pripravnikov, 255 odvetniških družb in 17 civilnih odvetniških družb
Izbrisi odvetnikov iz odvetniškega imenika OZS
25. 2. 2022: Marko Sorta, odvetnik iz Ljubljane, Komenskega ulica 4 (zaposlen v Odvetniški družbi Mramor, Sorta & Holec o.p., d.o.o.), zaradi smrti.
mag. David Pogorevc
Poročilo OZO Slovenj Gradec
Območni zbor odvetnikov Slovenj Gradec je maloštevilen. Prav zaradi tega v glavnem deluje na neformalnih sestankih in prek obvestil, sestaja pa se po potrebi, če interes pokažejo oziroma pobudo za srečanje dajo člani, kar se ponavadi zgodi, če je treba obravnavati kakšno vprašanje glede odnosov znotraj odvetniškega ceha.
Klavdija Kerin
Seja stalnega odbora CCBE v Bruslju
V Bruslju je 1. aprila 2022 potekala seja Stalnega odbora, ki sva se je udeležila z odvetnikom in predsednikom Odbora PECO mag. Romanom Završkom. To je bila prva seja v fizični obliki po oktobru 2021. Srečanja v živo smo bili vsi zelo veseli in ponovno se je izkazalo, da so osebna srečanja mnogo bolj pristna in tudi bolj učinkovita kot sestanki prek e-platform. Srečanje se je začelo z evropsko himno in minuto molka v znak solidarnosti z ljudmi, ki trpijo v ukrajinskem konfliktu.
Andrej Razdrih
Nove pridružene članice in opazovalke pri CCBE
Odvetnik mag. Roman Završek je kot predsednik Odbora PECO (CCBE) vodil pristopna pogajanja in bil poročevalec na plenarnih sejah za naslednje pridružene članice in opazovalke CCBE: Rusijo, Ukrajino, Armenijo, Moldavijo, Gruzijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Kosovo, Albanijo, Makedonijo, Turčijo in Azerbajdžan.
Klavdija Kerin
Plenarna seja CCBE v Dublinu
Prve plenarne seje v letošnjem letu, ki je potekala 13. maja 2022 v Dublinu, smo se udeležili vsi člani delegacije OZS pri Svetu evropskih odvetniških zbornic (CCBE) in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) Janez Starman. Uvodoma nas je v svojem domačem, irskem jeziku nagovoril predsednik CCBE James MacGuill, kar nas je navdušilo.
Aleksander Cmok
Dnevi odvetništva v Vojvodini
»Kaj danes pomeni biti odvetnik? Ali je poklic odvetnika še zmeraj spoštovan in ali imajo odvetniki še zmeraj družbeni položaj, ugled in spoštovanje, kot so jih imeli ustanovitelji moderne Advokatske komore Vojvodine?« Ta vprašanja je v uvodnem nagovoru na dnevih odvetništva Advokatske komore Vojvodine, ki so potekali med 19. in 21. majem 2022 v Novem Sadu, nizal predsednik vojvodinske odvetniške zbornice Vladimir Beljanski.
Timon Hren
dr. Alenka Šelih, dr. Mojca M. Plesničar in dr. Matjaž Ambrož (ur.): Odzivanje na spolno kriminaliteto: modeli, spreminjanje in družbeni kontekst
Nova ureditev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je prišla nenadno, brez (resne) javne razprave in predvsem brez tega, da bi se stroka o predlogu prehoda z modela prisile na model »ja pomeni ja« lahko izrekla. Znanstvena monografija Odzivanje na spolno kriminaliteto: modeli, spreminjanje in družbeni kontekst »za nazaj« ponuja rešitve in pojasnjuje zgodovinski razvoj ter težave pri obravnavi spolne kriminalitete, postreže pa tudi z osebnimi izkušnjami tožilke, odvetnika, sodnika in dveh delavk v nevladni organizaciji, ki je zakonsko spremembo predlagala.
dr. Kristina Čufar
Renata Salecl (ur.): Koga reševati v času pandemije? – Etični, medicinski in kazenskopravni vidiki triaže
Monografija Koga reševati v času pandemije? v obdobju, ko se virus covid‑19 vsaj navidezno umirja, ponuja poglobljen premislek o najbolj bridkih vidikih pandemije. Triaža, razporejanje obravnave pacientk glede na nujnost posameznega primera, ki je v (urgentni) medicini del vsakdana, je v času pandemije postala tragična. Izredne obremenitve, pomanjkanje opreme in osebja so zaposlene v zdravstvu postavile pred vprašanje, katera življenja reševati in katera prepustiti na milost in nemilost bolezni. Monografija, ki je pod uredniško taktirko akad. prof. dr. Renate Salecl izšla v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pri založbi Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, prinaša znanstvene prispevke in eseje strokovnjakov s pravnega, zdravstvenega in drugih področij ter razgrinja pravno, etično, medicinsko in družbeno kompleksnost vprašanja, ki ga zastavlja v naslovu.
Renata Jakopanec Levart
Dr. Marko Pavliha, Jernej Veberič, Dejan Srše in Milan Gobec: Zavarovalno pravo
V tokratni, že tretji, izdaji knjige Zavarovalno pravo je prof. dr. Marko Pavliha združil moči s tremi novimi soavtorji. Jernej Veberič, Dejan Srše in Milan Gobec imajo bogate in dolgoletne izkušnje z delom v zavarovalnicah. Prekaljeni pravniki in raziskovalci, kot jih imenuje sam Pavliha. Svoje izkušnje so prelili v knjigo, ki je pred nami.
mag. Igor Karlovšek
Gregor Verbajs: Odvetniške skrivnosti
Naslov dela Odvetniške skrivnosti obeta, zato sem knjigo z zanimanjem vzel v roke. Skrivnosti so pač nekaj, kar ljudi vedno pritegne. Takoj pade v oči svež pristop, značilen za bolj zahodno usmerjeno pisanje, kjer je poudarek na vzbujanju pozornosti, saj si je v poplavi podobnih del treba izboriti svoj prostor pod soncem. Glede na to, da na Slovenskem takih del še ni, ima avtor Gregor Verbajs več možnosti, da ujame kar nekaj rib.
Tina Šnajder
Milan Petek Levokov: Vročica
Milan Petek Levokov je naš kolega sodnik. Priznati moram, da sem, kot ljubiteljica klasične beletristike, do poplave novih knjig, ki jih najdemo na knjižnih policah, relativno zadržana, nad njihovo vsebino pa pogostokrat razočarana. Ni vse, kar se nam plete po glavi, primerno za zapis na papir, in ne zna vsak, ki zna brati in pisati, napisati tudi knjigo.
25. junij: dan državnosti – Izjava izvršilnega odbora Območnega zbora odvetnikov Ljubljana
Z objavo Izjave izvršilnega odbora Območnega zbora odvetnikov Ljubljana iz leta 1989, ki je protestiral zoper kršitve pravic do obrambe v procesu JBTZ pred Vojaškim sodiščem v Ljubljani, smo se tudi v Odvetniški zbornici Slovenije pridružili slovesnostim ob letošnjem dnevu državnosti, ki ga praznujemo 25. junija. Tudi ta protestna izjava, ki jo je v imenu izvršilnega odbora podpisal takratni predsednik tega odbora Miha Kozic, je bila eden izmed kamenčkov v mozaiku graditve slovenske državnosti.
Primož Cunder
Sodna rehabilitacija profesorja dr. Milana Cundra
Profesor dr. Milan Cunder se je rodil 4. avgusta 1908 v gostilni Pri ruskem carju na Ježici kot pravnuk tistega Georga Zundra, župana na Ježici, ki je v svoji gostilni 7. januarja 1821 gostil ruskega carja Aleksandra I., ko je ta prišel na kongres Svete alianse v Ljubljani. V gostilni se je za svečan prihod v mesto preoblekel v uniformo polkovnika avstrijskega regimenta.
Stanislav Fortuna
Esej o begunstvu: Kaj neki bi rekel starodavni Abram? (2. del)
Kaj neki bi rekel starodavni Abram ob takem reševanju človekoljubnega problema? Najbrž ne bi rekel ničesar, ampak bi kot tujec le žalostno zmajal z glavo ter s svojimi ljudmi in tropom ovac krenil naprej. In tudi meni se zdi, da smo ga na izvedbeni ravni tako zapletli, da je ob takem zakonu o tujcih učinkovita in pravočasna pomoč tistim, ki jo potrebujejo, videti še bolj oddaljena kot prej.
Stanislav Fortuna
Pravni paradoks
Stari Grki so spoštovanje prava šteli za razpoznaven znak dobrega državljana. Po njihovem naziranju tisto, kar ni vključevalo skrbi za pravice državljana, ni moglo biti spoštovanje prava. Tako naziranje je omogočilo tudi nastanek odvetništva, ki je bilo sprva zgolj sodna veja govorništva. Najprej so se pojavili ljudje, ki še niso bili pravni zastopniki, so pa obvladali tako pravo polisa kot tudi veščino govorništva. Svojim klientom so začeli pisati govore za sodišča ali skupščine, na katerih so se reševale njihove zadeve. Govore so pisali tako, da so se prilegali tako zadevi kot tudi individualnim sposobnostim klienta.
Timon Hren
Sinopsisa: Mladoletniki in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
Avtor v sestavku obravnava polje problematike kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki jih zagrešijo mladoletni storilci.
Hinko Jenull
Sinopsisa: Sodne počitnice v prekrškovnih zadevah
V prispevku je predstavljeno stališče (povzeto iz konkretne zadeve Vrhovnega državnega tožilstva RS), da se tudi v prekrškovnih zadevah od trenutka, ko preidejo v sodno pristojnost, upoštevajo pravila o sodnih počitnicah in da zato v tem času procesni roki za pravna sredstva ne tečejo.