Revija Odvetnik - številka 88 (5), letnik 2018

dr. Marko Pavliha

Čar besede

Poldrugo stoletje slovenskega odvetništva in dve desetletji zbornične revije Odvetnik sta impresivni stanovski obletnici, ki segata onkraj juridičnih krogov, saj takisto oplajata samobitnost naroda in našo vpetost v evropsko ter svetovno občestvo. V tem svečanem predbožičnem vzdušju slišim svetopisemski šepet, da je bila sprva Ideja, ki je rodila Besedo, in ta je bivala pri Ljudeh z božjo energijo, dokler se ni pomnožena oblikovala v pričujočo Revijo. Marsikaj je obstajalo pred besedo in še več je vzniknilo po njej, kajti v besedi je življenjska luč za razsvetljevanje mrakobnosti. Prepričanje je postalo misel, iz misli so vzkalile besede, te so spodbudile ravnanja, dejanja so prerasle v navade, navade v značaj in značaj v usodo.

Andrej Razdrih

Dvajsetletnica, ki je v resnici štiridesetletnica

Leta 1978 sem kot odvetniški pripravnik opazoval svojega principala, odvetnika Vladimirja Kreča, kako je pripravljal prvo številko Glasila Odvetniške zbornice Slovenije, pregledoval besedila na papirnatih matricah in jih nosil razmnoževat na ciklostilni aparat na zbornici. Glasilo je zamrlo leta 1982.

Boštjan Špec

Imetništvo odstopljene terjatve in kolizijska pravila

Pri odstopu terjatve ali zastavni pravici na terjatvi z mednarodnim elementom lahko pomislimo, da bomo vprašanje, katero pravo je treba uporabiti, hitro rešili na podlagi Uredbe Rim I in njenega 14. člena. Že »porumeneli« Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) se zdi ob takem razmišljanju nepotreben in videti je, kot da bo lahko ostal v predalu. A na ZMZPP – ne glede na to, da so mu, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, tudi v tem delu dnevi verjetno šteti – za zdaj še ne gre tako hitro pozabiti.

Tanja Sedušak

Revija, ki povezuje vse odvetnike v času odtujenosti

Ob jubileju izhajanja naše odvetniške revije vsem izrekam iskrene čestitke. Iskrene čestitke vsem sodelujočim, ki s svojimi prispevki poskrbijo za res zanimive, strokovne, včasih tudi polemične vsebine. Iskrene čestitke odgovornemu uredniku, kolegi Andreju Razdrihu, ki je naše glasilo popeljal na današnjo, lahko rečem, zelo strokovno raven.

Khanlar Hajiyev

Žalitev sodišča, kot ga razume Evropsko sodišče za človekove pravice

Ta članek sem se odločil pripraviti iz več razlogov. Najprej zato, ker sem bil na začetku svoje sodniške poti na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) član sestave velikega senata, ki je obravnaval zelo zanimivo zadevo Kyprianou proti Cipru, v kateri je pritožnik izpodbijal pregon, obsodbo in zaporno kazen zaradi žalitve sodišča. Nato sem v naslednjih letih opazil, da sodna praksa ESČP glede žalitve sodišča ni prav obsežna, vendar bi težko našli področje, na katerem so vrednote, ključne za demokracijo (kot so interesi pravičnosti in svoboda izražanja), so tako tesno prepletene in enako močno zahtevajo harmonično razlago in uravnoteženje.

Marta Biber in Simona Sajko

Odnos med sodnim tolmačem in odvetnikom kot naročnikom

Odvetniške družbe, odvetniške pisarne in samostojni odvetniki pri opravljanju svojega dela potrebujejo prevajalske in tolmaške storitve sodnih tolmačev, kadar na slovenskih sodiščih zastopajo tujo stranko, ko tuja stranka ustanavlja, kupuje ali prodaja podjetje v Sloveniji, ko ureja svoj položaj kot tujec v Sloveniji in v drugih primerih, v različnih segmentih gospodarskega, civilnega, upravnega ali kazenskega prava. Sodni tolmači, ki so v isti osebi prevajalci in tolmači, ponudijo odvetnikom svojo storitev pisnega prevajanja ali tolmačenja glede na zahteve odvetnika kot naročnika skladno s slovensko zakonodajo ter poslovno prakso.

mag. Mitja Podpečan

Umetna inteligenca in sojenje

Odvetništvo je poklic z dolgo zgodovino in relativno togimi stanovskimi pravili, pa vendar ni imuno za spremembe, zlasti ne za tiste, ki jih narekujeta družbeni in tehnološki razvoj. Po eni strani do sprememb v odvetništvu pogosto pride zaradi sprememb v sodstvu in državni upravi, pa drugi strani pa je ravno odvetništvo tisto, ki lahko inovira in v svoje delo lažje vključuje nove tehnologije, s katerimi se spreminja način opravljanja odvetniškega poklica. V zadnjem desetletju, sploh pa v zadnjih nekaj letih, je veliko prispevkov o umetni inteligenci (angl. artificial intelligence − AI), le malo pa jih ponuja pregled stanja uporabe te tehnologije na področju sojenja in odvetništva. Tudi ta prispevek v tem smislu ni izčrpen.

Zvjezdan Radonjić

Dinamične prvine sodniške etike

Enako kot v drugih članicah Evropske skupnosti in državah, ki ji pristopajo, je tudi v Sloveniji ustanovljeno posebno telo, imenovano Komisija za etiko in integriteto, ki deluje pri Sodnem svetu (Poslovnik Sodnega sveta, 2012). Slednji je sprejel tudi komentar Kodeksa sodniške etike, na pobudo komisije same (Sodni svet, 2015, Seja komisije, 2016). Sodnikom narekuje spoštovanje taksativno naštetih načel, in sicer spoštovanje načela neodvisnosti, nepristranskosti, usposobljenosti, predanosti, združljivosti, nezdružljivosti, diskretnosti, odnosa in ugleda.

Andrej Razdrih

Andreja Katič: Zavezujem se, da se bomo o odvetniški tarifi pogovarjali

Andreja Katič prihaja iz Velenja. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je leta 1996 diplomirala z diplomskim delom Imisije – razmerje med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. Nato se je najprej zaposlila v Mestni občini Velenje, kjer je od leta 1998 do leta 2014 opravljala delo direktorice občinske uprave. Ves čas je sodelovala pri delu Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije (SOS), v katerih je več let vodila Komisijo za pravna in zakonodajna vprašanja. Na parlamentarnih volitvah leta 2014 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora RS in bila do imenovanja na ministrski položaj tudi njegova podpredsednica.

Andrej Razdrih

33. dan slovenskih odvetnikov

Letos slovenski odvetniki praznujemo 150-letnico neodvisne in samostojne slovenske odvetniške zbornice, zato je 33. dan slovenskih odvetnikov potekal še posebej slovesno. Od leta 1869 namreč štejemo, da je bilo odvetništvo na Slovenskem neodvisno in samostojno. Dan slovenskih odvetnikov je tudi letos – lahko zapišemo – vzorno organiziral ljubljanski območni zbor odvetnikov (v komisiji za dogodke že vrsto let namreč delujejo Lina Nagode, Maja Tratar Husodo, Tea Mlinar Kovačič, Uroš Miklič, Dino Bauk) pod vodstvom neumorne predsednice Alenke Košorok Humar.

Klavdija Kerin in Tina Šnajder Paunović

Plaketa dr. Danila Majarona

»Ker v letošnjem letu praznujemo 150-letnico samostojne in neodvisne stanovske organizacije – Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), je tokratna podelitev plakete dr. Danila Majarona še toliko bolj pomembna in svečana. Zadnja leta je namreč podelitev tega najvišjega odvetniškega priznanja eden največjih in najbolj pomembnih dogodkov v zbornici in v odvetništvu nasploh, priložnost, da prevetrimo misli in poglede na odvetniški poklic,« je na svečani podelitvi plakete v okviru Dneva slovenskih odvetnikov, ki je 4. oktobra 2018 potekal v ljubljanskem Grand hotelu Union, dejala Alenka Košorok Humar, direktorica Odvetniške akademije OZS in podpredsednica OZS.

dr. Janez Kranjc

O idealistih

V vsakem poklicu je mogoče opaziti dve skupini – idealiste in pragmatike. Odvetniki v tem pogledu niso izjema, s tem da sta pri njih obe lastnosti morda še bolj poudarjeni kot pri drugih poklicih. Zato tudi puščata globlje sledove.

dr. Ciril Ribičič

Čas, ki prihaja, ne bo lahek

Si lahko predstavljate parlament demokratične države brez opozicije? Ali pravosodje brez Ustavnega sodišča in Ustavno sodišče brez evropskega sodišča? Bi navijali za nogometno moštvo brez vratarja? In še: kako bi bil videti strah brez poguma? In prav tako si je težko predstavljati sodni postopek brez odvetnika, še zlasti kazenski.

Boštjan Koritnik

Kdo se bo sicer oglasil, če (ko) pridejo po nas

Odvetništvo je najbolj »viden« del pravosodja, vsaj zame osebno. Resno zato, ker sem že skoraj 15 let tako ali drugače povezan s snovanjem revije Odvetnik. Ta daleč presega zgolj cehovsko glasilo oziroma revijo, saj je v zadnjih letih z vidika strokovnosti »osrednjih« člankov na podobni ravni kot naše znanstvene pravne revije, hkrati pa je njen doseg izjemen – med tiskanimi pravnimi revijami daleč največji v Sloveniji, prek svoje »elektronifikacije «, za katero sem si prizadeval tudi sam, pa sploh nima konkurence pri razširjanju informacij znotraj pravniške srenje.

Alenka Zalar

Revija, ki dopolnjuje slovensko pravno periodiko

Revija Odvetnik je v 20 letih obstoja v slovenskem pravnem prostoru odigrala pomembno vlogo pri razvoju pravne stroke.

dr. Atila Čokolić

Nekaj misli o reviji Odvetnik

V tem koledarskem letu smo bili priča dvema velikima jubilejema Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) – najprej hvalevrednih 150 let obstoja OZS v tej neodvisni obliki, nato pa še 20 let izhajanja revije Odvetnik.

Stanislav Fortuna

Dvajsetletnici ob rob

Če začnem z angleško anekdoto, ki pravi, da je odvetniški papir zaradi svoje kakovosti najboljše mašilo za čevlje, ki prepuščajo vodo, potem ne morem mimo ugotovitve, da je naša revija že po oblikovni plati nekaj najboljšega med primerljivim slovenskim tiskom.

Jože Kristan

Izgubljeni kompas ali kako je pravniški cvetober svoj Ljubljanski maraton tekel

Kolega Andrej Razdrih, odgovorni urednik revije Odvetnik in predsednik organizacijskega odbora Ljubljanskega maratona, je kot vsako leto tudi letos po 23. ljubljanskem maratonu kolegice in kolege, udeležence maratona, pozval, naj za objavo v Odvetniku sporočijo svoje rezultate in število pretečenih kilometrov. Ker so se hkrati zgodila dejanja, ki so povezana s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Pro Plus proti Sloveniji, št. 47072/15 z dne 23. oktobra 2018, in ki po mojem mnenju niso v čast nikomur v slovenski pravni srenji, so mi ta dejanja in Andrejev poziv vzbudili občutek, da se odvija še en tek. Zato ta in tak zapis.

dr. Darja Paro

Nov ultrazvočni aparat

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je 19. julija 2018 Ustanovi za novo Pediatrično kliniko in Kliničnemu oddelku za neonatologijo Pediatrične klinike uradno predala nov ultrazvočni aparat.

Soglasje k dvigu vrednosti odvetniške točke

Sklep Vrhovnega sodišča št. I U 2088/2018-38 z dne 12. septembra 2018

Brigita Miklavc in mag. Darja Kocjan

Posredovanje osebnih podatkov odvetnikom

Na povabilo Ministrstva za infrastrukturo je 11. oktobra 2018 v prostorih ministrstva v Ljubljani potekal sestanek, ki so se ga udeležili tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, Informacijskega pooblaščenca in Odvetniške zbornice Slovenije (odvetnik Rok Koren).

Andrej Razdrih

Mag. Damijan Florjančič, dr. Katja Škrubej, dr. Jelka Melik in Franc Testen: Sto let vrhovnega sodstva na Slovenskem

Ob stoletnici vrhovnega sodstva na Slovenskem je Vrhovno sodišče RS izdalo slavnostni zbornik, ki ga sestavljajo predgovor predsednika mag. Damijana Florjančiča, zgodovinska študija dr. Katje Škrubej o vzpostavitvi vrhovnega sodstva v Sloveniji, študija dr. Jelke Melik o Vrhovnem sodišču v drugi Jugoslaviji in razprava – analiza nekdanjega predsednika Vrhovnega in Ustavnega sodišča Franca Testena z naslovom Kako nastajajo sodbe. Večji del zbornika pa zajema izbor stotih najpomembnejših odločb (po področjih in časovnem zaporedju), ki so ga pripravili v sodnih oddelkih Vrhovnega sodišča.

Tanja Sedušak

O delu upravnega odbora OZS

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je bila opozorjena na sporno prakso Okrožnega državnega tožilstva v Celju, saj je organ zavrnil zahtevo odvetnice s Ptuja za posredovanje dveh listin v zvezi s kazensko ovadbo, z obrazložitvijo, da si lahko odvetnica kot zagovornica v konkretni zadevi kopije dokumentacije pridobi ob vpogledu v spis v času uradnih ur.

Miha Kozinc

Čas teče hitro

Za nas starčke še posebej hitro. Ko me je urednik Odvetnika (prav tako starček) zaprosil za nekaj misli o reviji, sem se spomnil na Glasilo Odvetniške zbornice Slovenije, ki ga je leta 1978 izdal cenjeni kolega Vladimir Kreč. Glasilo je bilo v ciklostirani obliki in vse članke ali pa vsaj veliko večino člankov je napisal kar urednik sam.

Prisege

Dne 17. oktobra 2018 so pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije prisegli:

Statistika

1771 odvetnikov, 162 kandidatov, 320 pripravnikov, 214 odvetniških družb in 9 civilnih odvetniških družb

dr. Nataša Marčun Varda

Donacija za inkubator in toplo posteljico

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) se je ob letošnjem visokem jubileju – 150-letnici zbornice – odločila, da bo del zbranih sredstev namenila najhuje bolnim nedonošenim otrokom, ki se zdravijo v Enoti za intenzivno nego in terapijo Klinike za pediatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

Nataša Barac

Plaketo dr. Danila Majarona je prejel Leo Andreis

Nekdanji predsednik Hrvaške odvetniške zbornice Leo Andreis je v okviru Dneva slovenskih odvetnikov v začetku oktobra 2018 prejel najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije (OZS): plaketo dr. Danila Majarona.

Marcel Hajd

Pravni izzivi globalizacije

Bruselj je med 28. avgustom in 1. septembrom 2018 gostil največji dogodek Mednarodnega združenja odvetnikov in gospodarskih pravnikov AIJA (fr. Association Internationale des Jeunes Avocats, angl. International Association of Young Lawyers). Združenje, ki je letos praznovalo 56. rojstni dan, povezuje več kot 4.000 pravnikov do 45. leta starosti ter 62 kolektivnih organizacij (večinoma gre za nacionalne ali regionalne odvetniške zbornice). Na tak način se povezuje približno 700 odvetniških pisarn in 60 gospodarskih družb iz 90 držav. Organizacija ima 20 strokovnih odborov. AIJA je tako idealen forum za druženje mladih pravnikov na resnično globalni ravni in dobra priložnost za mreženje in sklepanje prijateljstev, ki trajajo vse življenje.

Alenka Košorok Humar

Otvoritev sodnega leta Paris 2018 ali 37. nadstropij pravice

S predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije mag. Romanom Završkom sva se konec novembra na povabilo Odvetniške zbornice iz Pariza (Barreau des avocats de Paris) udeležila otvoritve sodnega leta v Parizu.

Petja Plauštajner

Dan avstrijskih odvetnikov

V avstrijski prestolnici Dunaj je 28. septembra 2018 potekal Dan avstrijskih odvetnikov. Svoja vrata je za ta dogodek odprla Narodna knjižnica na Dunaju, kar je slavnostnemu dnevu dalo še večji pomen, čeprav je treba priznati, da udeležba avstrijskih kolegov ni bila pohvale vredna. Sta pa bila zato vredna pohvale redni program in spremljevalni program za goste.

Alenka Košorok Humar

Srečanje Hrvaške odvetniške zbornice in Odvetniške zbornice Slovenije

Na pobudo in povabilo predsednika Hrvaške odvetniške zbornice (Hrvatske odvjetničke komore − HOK) Josipa Šurjaka sem se 29. oktobra 2018 v Zagrebu srečala z novo direktorico Odvetniške akademije HOK, kolegico dr. Lauro Valković.

dr. Tjaša Strobelj

Mediacija v gospodarstvu

Prav na dan, ko se je v ljubljanskem Cankarjevem domu začel Liffe, filmski festival, tj. 8. novembra 2018, je v hramu kulture potekala tudi Konferenca o mediaciji v gospodarstvu v organizaciji Društva mediatorjev Slovenije, Ministrstva za pravosodje in Evropske unije (konferenco sta namreč sofinancirala EU in Evropski socialni sklad). Zanimanje za konferenco je bilo tako veliko, da organizatorji niso mogli sprejetih vseh, ki so se je želeli udeležiti.

dr. Tjaša Strobelj

Dr. Tanja Pia Metelko: Mediacijske tehnike in veščine

V kongresni dvorani Kristalne palače se je 28. novembra »zgodila« predstavitev knjige dr. Tanje Pie Metelko Mediacijske tehnike in veščine (1–50), hkrati pa je bil to povod za prijetno druženje ob 15-letnici delovanja Inštituta za mediacijo Concordia. Knjiga je prvi praktični priročnik pri nas in vsebuje kar 50 mediacijskih tehnik ter veščin za reševanje konfliktov, opremljenih z nazornimi primeri. Avtorica, sicer direktorica Inštituta za mediacijo Concordia, je idejo za knjigo v glavi nosila kar 15 let.

dr. Tjaša Strobelj

Dnevi duševnega zdravja 2018

Tako kot že pretekli dve leti so tudi tretji Dnevi duševnega zdravja potekali v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu, in sicer 17. in 18. septembra. Rdeča nit sta bili vsebina predloga sprememb in dopolnitev Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) ter vsebina Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, ki je bila sprejeta v marcu. Od sprejema ZDZdr, ki je samostojno uredil pravno področje ukrepov s področja duševnega zdravja in s tem nadomestil 7. poglavje Zakona o nepravdnem postopku, je minilo že deset let.

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (16.)

Šestjezični pravni slovar (16.)

mag. Milan Vajda

Pisatelj Vitomil Zupan in »pravo«

Vitomil Zupan (1914–1987) je ustvaril izjemen literarni opus. Značilnost njegovega literarnega ustvarjanja je v tem, da se razteza skozi zelo različna družbena obdobja ter živo in neposredno opisuje resnične dogodke ter ob njih univerzalne in večne človeške teme. Zato se danes njegova literarna dela lahko berejo na ravni zgodovinskega dojemanja preteklega časa in tudi na ravni današnje aktualnosti, saj so njegova opažanja pomembna in zanimiva tudi danes. Če preberemo njegov celoten literarni opus, hitro opazimo, da se je način njegovega pisanja skozi čas bistveno spreminjal; spreminjali sta se frekvenca in moč oziroma naboj literarnega ustvarjanja.

Jernej Radež

Jure Gašparič in dr. Katja Škrubej (urednika): Odvetnik in oblast – dr. Igor Rosina

Knjiga Odvetnik in oblast: dr. Igor Rosina (1900–1969), ki sta jo uredila Jure Gašperšič in dr. Katja Škrubej, je zbirka prispevkov dvanajstih avtorjev o življenju in delu odvetnika dr. Igorja Rosine. Delo kronološko sledi njegovi življenjski poti in jo predstavlja v kontekstu slovenske zgodovine od konca 19. do sredine 20. stoletja, pri čemer v središče postavlja zlasti odnos med odvetnikom in vsakokratno oblastjo.

Andrej Razdrih

Mag. Marjeta Oven in Maja Vavtar: Zakladi znanja v sodni palači

Centralna pravosodna knjižnica (CPK) je novembra letos praznovala 100-letnico svojega delovanja. Ta specialna javna knjižnica za področje prava in pravosodja je bila ustanovljena sočasno z Višjim deželnim sodiščem v Ljubljani v novembru 1918 na podlagi naredbe Narodne vlade SHS v Ljubljani. Pobudo za ustanovitev knjižnice je dal prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani Ivan Kavčnik. Od takrat dalje CPK domuje v sodni palači na Tavčarjevi ulici in hrani dragocen fond pravne literature, tako zgodovinske kot sodobne.

mag. Igor Karlovšek

Dr. Ali Žerdin: Ujetniki omrežij

Delo Ujetniki omrežij ima pomenljiv podnaslov: Priročnik za samopomoč v omreženem svetu, z zelo dolgim uvodom, in v drobnem tisku še dodaten podnaslov: Esej o hobotnici, ujeti v pajkovo mrežo. Napoved, ki veliko obeta, posebej, ker je avtor dr. Ali Žerdin novinar brez dlake na jeziku in pronicljiv raziskovalec družbe z zavidljivo natančnim vpogledom v zakulisje mehanizmov, ki poganjajo družbene sisteme. Knjiga za sladokusce in za vsakega izmed dveh milijonov srečnih na sončni strani Alp. Za tiste, ki so nestrpni in želijo že z otipom knjige, ko jo primejo v roke, vedeti vse, kar je zapisano v njej, svetujem branje zadnje strani, kjer je na zavihku popisana vsebina dela.

Tina Šnajder Paunović

Mojca Širok: Pogodba

Kdo ne pozna »večne« dopisnice iz Italije – Mojce Širok? Pred Pogodbo še nisem prebrala nobene njene knjige in nisem vedela, kakšna pisateljica je. Vedela pa sem, da je odlična novinarka. Zato pred branjem tega romana tudi nisem želela prebrati recenzije te knjige, da bi si o delu in pisateljici lahko ustvarila lastno mnenje.

Bojana Potočan

Dr. Ciril Ribičič in Domen Končan (urednika): ŽupanJA

Zbornik ŽupanJA, ki je nastal kot plod raziskovalnega projekta Inštituta za ustavno pravo, obravnava podzastopanost žensk na županski funkciji, kritično analizira položaj lokalne samouprave, zlasti mestnih občin, položaj glavnega mesta ter dejstvo, da kljub ustavni podlagi pokrajine še niso ustanovljene. Urednika (dr. Ciril Ribičič in Domen Končan) ter avtorji (dr. Nejc Brezovar, Rok Dacar, dr. Franc Grad, Tea Jarc, Domen Končan, Špela Lovšin, dr. Ciril Ribičič, dr. Alenka Šelih in dr. Iztok Štefanec) so zbornik predstavili na posvetu 18. oktobra 2018 v Državnem svetu RS, ki je bil tudi soorganizator dogodka.

Andrej Pipuš

Dr. Radoslav Pipuš (1864–1928) – odvetnik

Iz revije Odvetnik in tudi iz drugih javnih občil sem izvedel, da Odvetniška zbornica Slovenija (OZS) ob praznovanju 150-letnice neodvisnosti in samostojnosti pripravlja izdajo zbornika Slavni slovenski pravdarji – slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki. V zborniku smo tako med drugim navedeni vsi odvetniki, ki smo trenutno člani OZS, hkrati zbornik vsebuje portrete več kot sto pomembnejših slovenskih odvetnikov.

dr. Atila Čokolić

Kako je nastalo odvetništvo in kdo so bili največji odvetniki antičnega sveta (3.)

V prejšnjem prispevku o odvetnikih antičnega sveta smo po časovnem vrstnem redu predstavili pet od desetih največjih logografov (govornikov), kot jih našteva Cecilij iz Kalakte, in sicer Antifona, Andokida, Liziasa, Izaja in Izokrata. Tokrat nadaljujemo predstavitev logografov, ki so se bolj ali manj ukvarjali z opravili, ki jih danes štejemo kot značilno odvetniška, oziroma so pisali sodne govore za stranke, ki so pri njih iskale pomoč.

Andrej Razdrih

Odvetniki na 23. Ljubljanskem maratonu

Letošnji Ljubljanski maraton je ob udeležbi več kot 26.000 tekačev potekal 27. in 28. oktobra 2018, v deževnem vremenu, vendar brez vetra in ob idealni temperaturi 15 stopinj. Oboje je pripomoglo k temu, da je bil dosežen nov rekord maratona tako v moški kot v ženski konkurenci.