Navigacija
Portal TFL

Revija Odvetnik - številka 82 (4), letnik 2017

Revija Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
mag. Mitja Jelenič Novak

mag. Mitja Jelenič Novak

Z omejevanjem pravice do učinkovite obrambe do več kazenskih obsodb

Verjamem, da je v vsesplošni evforiji pregona gospodarskega kriminala težko ohraniti trezno glavo. Vsak morebiten neuspeh tožilstva pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj – pa naj gre za še tako bizarno obtožbo tožilstva in najsi bo teh neuspehov tožilstva po statističnih podatkih res samo za vzorec − se ta trenutek v Sloveniji doživlja kot prvovrstna nacionalna tragedija.

mag. Roman Završek

mag. Roman Završek

»Mandat bom končal s čisto vestjo«

V intervjuju je pravosodni minister mag. Goran Klemenčič predstavil sodelovanje Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) v postopku sprejemanja kazenske zakonodaje kot nerazumno, njene predloge pa kot absurdne.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Pripombe odvetnikov ministra ne ganejo

Zaradi tipičnih odvetniških zdravstvenih težav sem se pred kratkim oglasil pri samoplačniškem zdravniku, da se posvetujem z njim, in za pol ure pogovora (»umirite se, izogibajte se stresu in dobro prežvečite hrano«) mi je zaračunal 75 evrov. Potem sem šel še k alternativnemu zdravniku – akupunkturistu, ki mi je za pol ure ležanja z iglicami zaračunal 70 evrov. Odvetniška tarifa določa ceno za polurni posvet 22,95 evra, kar je več kot trikrat manj!

dr. Damjan Korošec in dr. Aleš Vodičar dr. Damjan Korošec in dr. Aleš Vodičar

dr. Damjan Korošec in dr. Aleš Vodičar

Prepovedana tvorba živih bitij v KZ-1

Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika (KZ-1) v letu 2008 v 114. členu z naslovom Prepovedana tvorba živih bitij pridobila nov, obsežen in že na prvi pogled kompleksen sklop biotehnoloških inkriminacij.

Mateja Tamara Fajs in Jure Debevec Mateja Tamara Fajs in Jure Debevec

Mateja Tamara Fajs in Jure Debevec

Reševanje nekaterih odprtih vprašanj glede pripadajočih zemljišč po ZVEtL-1

Namen prispevka je predstaviti okvirne odgovore na vprašanja, ki so se pojavila pri izvajanju nekdanjega Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) in s katerimi so izrecno ali posredno povezane nove normativne rešitve v novemu Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), ter tudi stališča avtorjev glede nekaterih vprašanj, na katera zakonodajno gradivo ne daje izrecnega odgovora, saj so po svoji vsebini lahko le predmet širšega pravnosistemskega razmisleka.

Barbara Planko

Barbara Planko

Izzivi argumentacije pri varstvu časti in ugleda

Dokazovanje kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, storjenih s sredstvi javnega obveščanja, je v praksi še posebej zahtevno. Dodaten izziv so argumentiranje negativne konotacije in široka merila izključitve protipravnosti po nacionalnem pravu in sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Na povabilo profesorja dr. Vida Jakulina je študentom magistrskega študija pri predmetu Kazensko pravo in postopek na ljubljanski Pravni fakulteti to problematiko s pomočjo konkretnih primerov 24. novembra 2016 predstavil odvetnik David Sluga.

dr. Urška Kežmah

dr. Urška Kežmah

Elektronsko vročanje po noveli ZPP-E

Med spremembami, ki jih je v civilno procesno zakonodajo vnesla novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), se pomembne spremembe nanašajo prav na ureditev instituta vročanja. Za potrebe prispevka se bom omejila predvsem na novosti pri elektronskem vročanju, ponekod pa bom izpostavila tudi nekatere nove rešitve, ki veljajo za klasično vročanje. Kljub kratkemu roku za uveljavitev novosti (14. september 2017) v času pisanja tega prispevka še vedno niso znani nekateri bistveni podzakonski akti, ki bodo zagotovili tehnično podlago za dejansko uveljavitev sprememb v praksi, zato nekatera vprašanja trenutno ostajajo še neodgovorjena.

mag. Janja Paripović

mag. Janja Paripović

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca (2.)

Upoštevajoč splošno določbo Zakona o delovnih razmerjih (tretji odstavek 83. člena ZDR-1) o dopustnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi redno ali izredno odpove v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca so taksativno določeni v prvem odstavku 110. člena ZDR-1 in bodo podrobneje analizirani v tem in naslednjem prispevku.

mag. Nataša Erjavec

mag. Nataša Erjavec

Ureditev zapuščinskih postopkov v sosednjih državah (1.)

Uveljavitev Uredbe EU 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (Uredba Bruselj IV) pomembno vpliva na reševanje dednopravnih zadev z mednarodnim elementom v praksi, zlasti kadar leži zapuščina na področju več držav ali kadar je imel zapustnik običajno prebivališče v državi, ki ni država njegovega državljanstva. Praviloma se bo zapuščinski postopek vodil v državi običajnega prebivališča zapustnika v trenutku smrti in praviloma se bo tudi uporabilo pravo te države (če seveda zapustnik ne bo izbral prava za dedovanje po njem v skladu z možnostmi, ki jih določa uredba Bruselj IV). Zato je še pomembneje kot do zdaj poznati tudi tuje ureditve na področju dedovanja.

Maša Kociper

Maša Kociper

Mediacijske tehnike za odvetnike

V knjigi The End of the Lawyers? − Rethinking the Nature of Legal Services njen avtor Richard Susskind ugotavlja, da tradicionalna vloga odvetnika, kot smo jo poznali do zdaj, nedvomno izginja. V hitro spreminjajočem se življenju in poslovnem okolju se bodo morali odvetniki (in tudi vsi drugi, ki opravljajo storitve) soočiti z novimi izzivi. In prav od tega, kako uspešno bodo nanje odgovorili, je odvisno, ali bodo v svojem poklicu preživeli.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Popravek

V intervjuju z dr. Alenko Šelih z naslovom V prejšnjem sistemu smo imeli manj političnih pravic, v tem pa manj socialnih, je napačno navedeno ime enega izmed sošolcev Jožeta Pučnika.

Borut Bernik Bogataj

Borut Bernik Bogataj

Sodstvo o kakovosti odvetniškega dela

Dobro obiskanemu posvetu v organizaciji Odvetniške akademije OZS o noveli Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), med katerim se je odprlo tudi več povsem neprocesnih tem, je dan pozneje, tj. 21. junija 2017, v Državnem svetu RS sledil še posvet z naslovom Vloga odvetništva v Republiki Sloveniji, ki je poskrbel za še nekaj dodatnega natiranja soli v rane slovenskega odvetništva. Saj ni res … Pa je! Od nas (odvetnikov) pričakujejo predvsem, da bomo hitri in kratki.

mag. Roman Završek

mag. Roman Završek

O vlogi in položaju odvetništva

Na moj prispevek z gornjim naslovom se je odzval g. Emil Milan Pintar iz Domžal in na slovenske odvetnike naslovil celo vrsto očitkov.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

dr. Ulrich Wessels: Zastopanje je kakovostnejše, če stranko zastopa odvetnik

Konec avgusta (29. in 30. avgusta 2017) je na povabilo Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) v Ljubljano prispel kolega iz Nemčije, dr. Ulrich Wessels. Na srečanju s predsednikom OZS mag. Romanom Završkom, člani upravnega odbora OZS in predstavniki zborničnih organov (za disciplino, za etiko, za pripravo novega zakona o odvetništvu, za izobraževanje) je dr. Wessels predstavil položaj odvetništva v Nemčiji. Na izrazito delovnem srečanju smo si izmenjali izkušnje, primerjali dobre prakse in določili področja medsebojnega sodelovanja. Ob tej priložnosti sem s kolegom dr. Wesselsom opravil razgovor.

dr. Rok Čeferin

dr. Rok Čeferin

Kako se lahko odvetnik izogne peklu?

Pred leti je moj oče dr. Peter Čeferin sodeloval na neki okrogli mizi o odvetništvu. V svojem nastopu je zavzel stališče, da ima odvetnik za svojo stranko pravico in dolžnost storiti vse, kar je v njegovi moči, da izboljša njen pravni položaj. V okviru dolžnosti pomagati svoji stranki sme odvetnik tudi zavlačevati postopek, na primer vlagati pritožbe, čeprav nima upanja na uspeh pred višjim sodiščem, in podobno. To stališče je nato na okrogli mizi ostro napadel neki sodnik. Po njegovem mnenju so bile izjave mojega očeta neetične, saj odvetnik stranki ne bi smel pomagati pri zlorabi zakona. Z njim so se glasno, z aplavzom, strinjali tudi drugi udeleženci okrogle mize, ki so bili v glavnem iz sodniških vrst. Vse skupaj ni bilo podobno akademski izmenjavi strokovnih mnenj, moj oče je bil skorajda izžvižgan in na njegovo stran se ni postavil nihče. Eden od udeležencev okrogle mize, ki se je sicer pri obsodbi razmišljanja mojega očeta pridružil večini, pa mu je na koncu razprave šepnil: »Če bom kdaj potreboval odvetniško pomoč, bom angažiral vas.«

mag. Miha Šipec

mag. Miha Šipec

Afrika pri nas doma

Za odvetnike so sodne počitnice ena najpomembnejših institucij pravnega sistema. Takrat, in samo takrat, lahko za daljši čas izginemo iz pisarn in počnemo kaj tretjega. Letos sva, odvetnik in odvetnica, to ključno institucijo sistema izrabila za safari, v eni od držav črne Afrike. Kjer nisva bila samo turista, ki opazujeta slone, leve in žirafe, ter dobro jesta in dobro pijeta, ampak tudi pravnika s pravniškim zaznavanjem pravnega sistema – in tudi »pravnega sistema« – ki sva ga tam uživala in kdaj trpela. Ob tem je nastal »pravniški potopis«, ki sledi v nadaljevanju, sicer o Afriki, a hkrati tudi o marsičem pri nas doma.

dr. Gregor Tomc

dr. Gregor Tomc

Javni interes v kulturi – pravo v službi krivice

V splošnih določbah slovenske Ustave, v 59. členu, piše, da je zagotovljena svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Svoboda ne pomeni le pravice vsakega posameznika, da izraža svoje ideje (ne da bi ga drugi pri tem cenzurirali ali drugače omejevali), ampak tudi enakopravnost (da imamo vsi državljani formalno enako pravico dostopa do ustvarjanja). V primeru umetnosti torej Ustava vsakemu državljanu zagotavlja, da se na tem področju ne le svobodno izraža, ampak da ima tudi enakopraven dostop do proizvodnje in potrošnje umetnosti. Gre za razsvetljensko utemeljeno ustavno določbo, ki na načelni ravni loči okus od države.

Statistika OZS

1722 odvetnikov, 175 kandidatov, 340 pripravnikov, 263 odvetniških družb in 8 civilnih odvetniških družb

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Vloga odvetništva v RS – posvet v Državnem svetu

V začetku poletja, 21. junija 2017, je v Državnem svetu RS potekal posvet Vloga odvetništva v Republiki Sloveniji, ki sta ga skupaj organizirala Državni svet in Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) in katerega namen je bil izpostaviti pomen samostojnosti in neodvisnosti odvetništva ter njegove vloge v pravosodju in družbi. Na posvetu so svoje poglede predstavili predsednik OZS mag. Roman Završek, državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje Tina Brecelj, predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat, predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, generalni državni pravobranilec mag. Jurij Groznik, novinar Uroš Slak in varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Tanja Sedušak

Tanja Sedušak

O delu upravnega odbora OZS

1. Predstavitev ekonomske študije in ocene finančnih posledic sprejema novega Zakona o odvetništvu (ZODv-1)

Prisege

Dne 30. junija 2017 so pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije prisegli:

Petja Plauštajner

Petja Plauštajner

Seja stalnega odbora CCBE: v senci brexita

Tretja seja Stalnega odbora Sveta evropskih odvetniških zbornic (CCBE) v letu 2017 je 30. junija potekala v Bruslju, dan prej so potekale že seje področnih odborov, na predvečer seje Stalnega odbora pa je bil letni sprejem CCBE. Kot članica delegacije sem se udeležila le seje Stalnega odbora, kolega Aleksander Pevec pa se je seje Stalnega odbora udeležil kot gost delegacije. Na dnevnem redu je bila med drugim za glasovanje predlagana prošnja Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) za intervencijo CCBE v postopku pred Ustavnim sodiščem RS v zadevi št. Up-1056/2016 (vodi jo odvetnik Aleksander Pevec).

Tanja Marušič

Tanja Marušič

Dnevi slovaških odvetnikov

V Bratislavi so med 8. in 10. junijem 2017 potekali Dnevi slovaških odvetnikov, ki sem se jih na njihovo povabilo udeležila kot predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Letno srečanje je bilo tudi volilno, saj se je dosedanji predsednik dr. Ljubo Menhređovič poslovil od vodenja zbornice in ga prepustil novemu predsedniku Tomasu Borecu. Na imenovanje novega predsednika je bilo treba počakati do poznih večernih ur, saj se novega predsednika izbira kot v nekakšnem konklavu, in ne z neposrednim glasovanjem.

Nataša Skubic

Nataša Skubic

Vloge, listine in pisanja (4)

V tokratni kolumni bom pregledala nekatere osnovne pravne pojme, pri čemer se bom osredotočila na civilne postopke, in poskušala najti njihove angleške ustreznice.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (11.)

Šestjezični pravni slovar (11.)

dr. Jaka Cepec

dr. Jaka Cepec

Dr. Nina Plavšak: Komentar ZFPPIPP: tiskano in digitalno

Izpod peresa priznane avtorice dr. Nine Plavšak je konec avgusta pri založbi Tax-Fin-Lex v soizdajateljstvu z ABC Nepremičnine izšel e-komentar in knjižna izdaja komentarja Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

dr. Rok Čeferin

dr. Rok Čeferin

Izzivi ustavnega prava v 21. stoletju: Liber Amicorum dr. Ciril Ribičič

Tisti, ki se s profesorjem dr. Cirilom Ribičičem občasno pomerimo v golfu, smo bili nemalo presenečeni, ko smo izvedeli, da je letos praznoval že svoj 70. rojstni dan. Profesor je še vedno odlično fizično pripravljen, hkrati pa ga pri igranju golfa (njegovi teniški prijatelji pravijo, da to velja tudi za njegovo teniško igro) vodita tekmovalnost in želja po zmagi, ki sta sicer lastni precej mlajšim rekreativnim športnikom. Dr. Ribičič se vsake športne igre loti »na zmago«. Če mu uspe in nasprotnika premaga, je zadovoljen, če ne, pa mu sicer športno stisne roko, vendar ne skriva nezadovoljstva in se nemudoma posveti pripravam na povratni dvoboj.

Jože Ilc

Jože Ilc

Dr. Luigi Varanelli: Pogodbeno pravo 3 – Patologija pogodbe, prvi del

Spomladi je izšla knjiga Pogodbeno pravo III – Patologija pogodbe, prvi del, ki je tretja iz zbirke Pogodbeno pravo. Njen avtor – in avtor celotne zbirke − je odvetnik dr. Luigi Varanelli, knjiga pa je namenjena vprašanjem, povezanim z materialnopravno ureditvijo ničnosti pogodbe.

Andrej 
Razdrih

Andrej Razdrih

Človek, svet in etos: študije o postsekularni filozofiji in svetovnem etosu

Dr. Borut Ošlaj, redni profesor za filozofsko antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se zadnja leta intenzivno ukvarja z antropološkimi problemi etike, ki vključujejo etična razmerja tako do sočloveka in družbe kot tudi do celotne narave. Ni le proučevalec etike, je tudi soustanovitelj gibanja Svetovni etos Slovenije in član državne komisije za medicinsko etiko.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Drago Demšar

Najini poti sta se prvič križali sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja v tistem kotu ljubljanske sodne palače, v katerem se je njena čelna stran ob Marxovem parku stikala z bočno stranjo ob Miklošičevi cesti. Zapore, ki so bili nekdaj prizidani na severni strani sodnega kareja, so nedavno tega podrli, kar je severnima vogaloma dalo več razgleda in svetlobe. Sicer so na njihovem mestu zgradili grdi stolpnici, o katerih se je takrat govorilo, da so stanovanja v njih dobili le ljudje, ki so bili vredni eminentne soseščine. Bili so pač časi, ko je status posameznika določalo bivališče v strogem središču mesta, in ne nekje na obrobju.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Popravek

Upokojeni odvetnik mag. Drago Demšar, ena najmarkantnejših osebnosti v novejši zgodovini slovenskega odvetništva, pionir modernega kazenskega zagovorništva in eden najboljših zagovornikov, kar se je še posebej pokazalo v času demokratičnih in osamosvojitvenih procesov v Sloveniji, je umrl 22. januarja 2017.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Odvetniška ekipa si je zaslužila vsak cent, ki smo jim ga plačali

Je delavca res tako težko odpustiti, kot tarnajo nekaterih delodajalci? Bojijo se, da bodo po zaposlitvi delavca za nedoločen čas ugotovili, da ta ni dovolj sposoben in ga ne bodo mogli odpustiti.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

S kolesom od Prage do Dunaja

Prvič po operaciji obeh kolkov, torej po treh letih, sem se odločil, da se bom vnovič pridružil mojim kolesarskim tovarišem na vsakoletnem potovanju po bližnji in daljni okolici. Glede na moj status rekonvalescenta in invalida so se prijatelji strinjali, da izberemo lažjo in bližjo turo. Petsto kilometrov dolgo pot od Prage do Dunaja sta izbrala in trasirala Emil in Mladinec, pri čemer sta imela pred očmi čim manj klancev; oziroma tako sta mi rekla. Popolnoma sem jima zaupal in se s traso pred začetkom kolesarjenja nisem ukvarjal. Potem pa je bilo že prepozno …

Santo (Sandro) Pečenko

Santo (Sandro) Pečenko

Janez Premk: pesnik in odvetnik (1939–2017)

V drugi polovici letošnjega januarja sem v osmrtnici v časopisu Delo opazil zapis: S sedeminsedemdesetimi leti starosti je odšel Janez Premk, pesnik in odvetnik. Prepozno, da bi ga lahko z lepo mislijo nanj pospremil na zadnji poti. Ne vem, zakaj se mi redno dogaja, da moji dobri prijatelji in tisti, ki jih najbolj cenim, odhajajo mimo mene brez slovesa. Z nekakšnim občutkom krivde, češ, moral bi vedeti, so segli v spomin nanje in v razmišljanje, ki se je naselilo v meni, kot da so še vedno tu med nami in se ni nič spremenilo.

dr. Damjan Korošec in dr. Aleš Vodičar

dr. Damjan Korošec in dr. Aleš Vodičar

Prepovedana tvorba živih bitij v KZ-1 (Sinopsis/Synopse)

Slovenija je z uveljavitvijo Kazenskega zakonika (KZ-1) v letu 2008 v 114. členu z naslovom Prepovedana tvorba živih bitij pridobila nov, obsežen in že na prvi pogled kompleksen sklop biotehnoloških inkriminacij. Natančnejša analiza razkrije, da vsebuje več kazenskopravno dogmatičnih nedoslednosti in drugih vsebinskih napetosti ter da nasploh spada med teoretsko najbolj zahtevne v slovenski kazenski zakonodaji.

Mateja Tamara Fajs in Jure Debevec

Mateja Tamara Fajs in Jure Debevec

Reševanje nekaterih odprtih vprašanj glede pripadajočih zemljišč po ZVEtL-1 (Sinopsis/Synopse)

Novi ZVEtL-1 ohranja temeljno dispozicijo svojega predhodnika ZVEtL v smeri pravilnega evidentiranja in vpisa stavb ter njihovih delov v nepremičninske evidence, s tem da še dosledneje in učinkoviteje uresničuje namene, ki so v svoji osnovi značilni za vse nepravdne postopke, še zlasti pa za postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča, in sicer da se kompleksni življenjski primeri v takih postopkih obravnavajo in uredijo celovito ter čim bolj trajno. Prispevek z abstrahiranimi primeri iz vsakdanjega življenja ilustrira in pojasnjuje zakonodajalčev namen zagotoviti pravilno uporabo kriterijev za ugotavljanje zemljišča, pripadajočega k stavbam, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika, tj. pred 1. januarjem 2003, saj se domet prvotnega zakona ohranja le še v njegovem t. i. intervencijskem pomenu. Predstavljen pa je tudi na novo uveden institut odkupne pravice, ki je namenjen najtežavnejšim primerom, tistim, ki jih po veljavnem pravu ni mogoče pravično urediti, in je v pravnosistemskem pomenu izjema od pretežne večine preostalih določb v zakonu, ki so procesnopravne narave.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window