Navigacija
Portal TFL

Odvetnik - številka 98 (5), letnik 2020

Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Timon Hren

Timon Hren

O korektnosti …

Kako se vedemo do drugih, kako ravnamo v odnosih z drugimi oziroma kako bi bilo prav, da bi se vedli ali ravnali, ureja več področij. Etika nudi filozofski pogled na tematiko, bonton je operacionalen, postopanje različnih organov in uradov pa je urejeno v pravilnikih. A dejstvo je, da gre pretežno za načela, pogosto abstraktna, zato je razčlemba pravila, ki bi moralo biti spoštovano, a ni bilo, precej težka. Po drugi strani pa sami dobro vemo oziroma čutimo, kdaj se je kdo do nas obnašal napak, tj. nekorektno.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Sodstvu lahko kritika (tudi ostra) le koristi

V tej številki so odvetniški etiki, odnosu odvetnikov do sodišča in obsegu odvetnikove svobode govora na sodišču ter v javnosti posvečeni kar trije prispevki, in sicer dva članka in intervju, pa tudi uvodnik se na zanimiv način ukvarja s to temo.

dr. Maruša Varl

dr. Maruša Varl

Razmerje med kaznovalno odškodnino in civilnopravnim odvzemom protipravno pridobljene koristi

Nihče ne sme obogateti s svojim protipravnim ravnanjem, kar velja tudi v okviru odškodninskega prava. Posebno dobičkonosna protipravna ravnanja izvirajo na primer iz kršitev konkurenčnega prava, prava intelektualne lastnine, prava vrednostnih papirjev in kršitev osebnostnih pravic s tiskom. Povzročitelju škode se njegovo protipravno ravnanje ne sme izplačati, kar utemeljuje odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Cerkveni sodni aparat je hiter, gibljiv in močno zavezan k iskanju resnice

Demokracija: V glasilu Odvetniške zbornice Slovenije je bil objavljen tudi intervju z odvetnikom Tomažem Piskom, ki v iniciativi Dovolj.je zastopa žrtve spolnih zlorab. Med drugim je omenil, da so žrtve na milost in nemilost prepuščene cerkvenemu sodnemu aparatu, »v primerjavi s katerim so slovenska sodišča zelo hitra«. No, če upoštevamo siceršnjo počasnost civilnih sodnih postopkov v Sloveniji, se mi zdi ta odvetnikova obtožba zelo huda, saj posredno zadeva tudi vas osebno, ker ste cerkveni pravnik. Vaš komentar?

mag. Nina Betetto

mag. Nina Betetto

Pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe

Čeprav novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) ne spreminja temeljnih izhodišč in načel pravdnega postopka, so nekatere spremembe, med drugim novosti v zvezi z ureditvijo postopka pred Vrhovnim sodiščem RS, vsebinske in zato pomembne. Upoštevaje navezno okoliščino, ki jo je v prehodni določbi za začetek uporabe zakona po noveli ZPP-E pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem določil tretji odstavek 125. člena – sodba sodišča prve stopnje mora biti izdana po 14. septembru 2017 – se novo pravno sredstvo po 357.a členu ZPP de facto uporablja šele dobri dve leti. Kljub temu so se izoblikovala nekatera stališča, ki omogočajo prvo oceno ustreznosti nove ureditve.

dr. Blaž Kovačič Mlinar

dr. Blaž Kovačič Mlinar

Odvetnikova svoboda izražanja: pravica ali dolžnost?

Neposreden povod za ta članek je kazenski postopek, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in v katerem sem bil kot zagovornik kar dvakrat denarno kaznovan, drugič zaradi domnevne žalitve predsednika senata. Gre za postopek, v katerem so nekdanji vodilni v slovenskem delu koncerna Hypo obdolženi storitve več kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. O tem postopku so (vsaj na začetku) široko poročali tudi različni mediji, predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani pa se je ob neki priložnosti, ko je bil govor o preobremenjenosti slovenskega sodstva (predvsem specializiranih oddelkov), za medije dal posneti pred visokim kupom škatel, v katerih je sodišče hranilo spis predmetne zadeve, ki je bil tedaj najbolj obsežen spis na omenjenem sodišču (najbrž pa tudi v celotnem slovenskem sodstvu).

dr. Luigi Varanelli

dr. Luigi Varanelli

Predpogodbena odgovornost (1.)

Prispevek o predpogodbeni odgovornosti bo objavljen v dveh delih. V prvem delu je govor o naravi predpogodbene odgovornosti in njenih pojavnih oblikah. Poseben poudarek je na predpogodbeni odgovornosti, povezani s pogajanji in sklenitvijo neveljavne pogodbe. Drugi del bo obravnaval predpogodbeno odgovornost, ki je posledica kršitve dolžnosti informiranja, in način določitve odškodnine v primeru neutemeljenega odstopa od pogajanj, sklenitve nične ali izpodbojne pogodbe ter kršitve dolžnosti informiranja.

mag. Alja Markovič Čas in Mateja Javornik Naveršnik mag. Alja Markovič Čas in Mateja Javornik Naveršnik

mag. Alja Markovič Čas in Mateja Javornik Naveršnik

Izvršba na ustanoviteljski delež zavoda

V konkretnem primeru sva zastopali stranko kot upnico v izvršilnem postopku. Stranka je dolžniku dala posojilo v večji vrednosti in z njim za zavarovanje sklenila posojilno pogodbo v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. Ker v dogovorjenem roku dolžnik posojila ni vrnil, se je odločila, da dolg izterja v izvršilnem postopku. Ker sodne prakse o tej temi še ni bilo in je po dolgotrajnem postopku nato končno odločitev, za katero sva se ves čas zavzemali, sprejelo Vrhovno sodišče RS, se nama zdi primer zanimiv tudi za druge kolege.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Slavni slovenski pravdarji

Naj spomnimo, da je ob 150-letnici neodvisnosti in samostojnosti odvetništva na Slovenskem Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) izdala knjigo Slavni slovenski pravdarji – slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki, ki jo je oblikovno in tehnično uredil Primož Premzl, založnik iz Maribora.

dr. Igor Areh

dr. Igor Areh

Kateri psihološki testi so primerni za sodno izvedenstvo? (2.)

V prvem delu predstavitve psihološkega izvedenstva so bili predstavljeni standardi, ki omogočajo izdelavo strokovno verodostojnih izvedenskih mnenj. V drugem delu pa je predstavljena problematika izbire primernih psiholoških orodij ali testov, ki tako kot standardi, odločajo o verodostojnosti ali dokazni vrednosti izvedenskih ugotovitev.

dr. Sara Ahlin Doljak

dr. Sara Ahlin Doljak

Odtujitev otroka od starša v času epidemije

V tem letu se je zaradi epidemije nalezljive bolezni covid-19 med vse nas naselila zaskrbljenost glede zdravja. Želimo ohraniti svoje zdravje in zdravje svojih družin. Seveda si tudi želimo, da koronavirus izgine in se nikoli več ne vrne. Kako to najbolje storiti, je tisto, o čemer se zdaj razpravlja po vsem svetu. Četudi se bodo ukrepi za zajezitev širjenja okužbe z virusom omilili, se življenje nekaterih staršev – ločenih od otrok – in njihovih otrok še zdaleč ne bo normaliziralo.

Jasmina Mitev

Jasmina Mitev

Kritično o 36. členu ZOdv in o predlogu (morebitne) spremembe

Ustava RS v 137. členu določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja Zakon o odvetništvu (ZOdv). Ta je bil noveliran petkrat, nazadnje z novelo ZOdv-F. Vse novele so temeljile na odpravljanju težav, ki so se ob kazuističnih primerih pojavile v praksi, hkrati pa je bilo z njimi zadoščeno zahtevam zakonodaje Evropske unije.

Armin Kanalec

Armin Kanalec

Odvetnikove etične dolžnosti do sodišča

Odvetništvo ne služi samo zasebnim interesom v družbi, ampak mora kot del pravosodja izpolnjevati tudi splošne družbene interese. Odvetnik pri svojem delu vstopa v različna razmerja, iz vsakega pa izvirajo etične dolžnosti, ki jim je odvetnik zavezan in jih moramo pri presoji posameznih odvetnikovih ravnanj upoštevati. Posebno mesto ima odnos med odvetnikom in sodiščem, znotraj katerega se zastavljata zlasti vprašanji odvetnikove svobode izražanja in zlorabe procesnih pravic.

Andrej
 Razdrih

Andrej Razdrih

Nevenka Šorli: Strokovno slabši sodniki so bolj plašni, upogljivi, poslušni in zato bolj zaželeni

Odvetniki se ne odločamo prav pogosto, da se bomo v javnosti izpostavili s kritiko sodstva, čeprav smo kot profesionalni uporabniki sodnih storitev najbolj poklicani za to. Vzrok je morda v tem, da ne najdemo dovolj časa in energije za tako delo, ali pa se morda ne želimo zameriti sodnikom, ki krojijo pravico našim strankam.

Miha Velkavrh

Miha Velkavrh

O (ne)sorazmernem (ne)ukrepanju

Dino Bauk, odvetnik in pisatelj, v uvodniku jesenske številke Odvetnika zapiše, »da je bila konec marca ustavljena celotna družba, vrh epidemije koronavirusa je bil zabeležen, ko smo v enem dnevu našteli 61 novih okužb. Čeprav je število novih okužb od tega rekordnega marčevskega dne dalje samo še padalo, je družba še ves dolgi april ostala enako zaprta kot v marcu. Čakalo se je na ničlo, ki je končno prišla v prvih dneh maja in prinesla postopno rahljanje ter sprostitev ukrepov.«

Mojca Mlinarič

Mojca Mlinarič

ESČP (znova) o pravici novinarjev do zaščite vira informacij

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Jecker proti Švici (pritožba št. 35449/14) z dne 6. oktobra 2020 presojalo, ali ima novinarka pravico ščititi identiteto vira, ki je preprodajalec drog.

Irena Vovk

Irena Vovk

Poročilo SE o evropskih pravosodnih sistemih

Že osmo Poročilo Komisije Sveta Evrope za učinkovitost pravosodja (CEPEJ) o evropskih pravosodnih sistemih, ki je bilo objavljeno 22. oktobra 2020, na nov, analitičen in bralcu prijazen način obravnava vrsto vprašanj v zvezi s pravosodnimi sistemi – od proračuna, človeških virov, učinkovitosti in institucionalne organiziranosti pravosodja do uporabe tehnologij in skrbi za uporabnike. Poleg analiz podatkov novo poročilo ponuja tudi sintetizirane prikaze.

Klavdija Kerin

Klavdija Kerin

Plenarna seja prek videokonference

Razmere, povezane s covidom-19, so seveda terjale izvedbo plenarne seje prek videokonferenčnega sistema KUDO. Plenarna seja je potekala 4. septembra 2020, virtualno pa sva se je udeležila skupaj s kolegom in predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) mag. Romanom Završkom.

Statistika OZS

1826 odvetnikov, 175 kandidatov, 264 pripravnikov, 237 odvetniških družb in 13 civilnih odvetniških družb

Prisege

Dne 8. oktobra 2020 so pred predsednikom OZS mag. Romanom Završkom prek Zooma prisegli:

Jana Huč Uršič

Jana Huč Uršič

O delu upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije

1. Onemogočanje pogovora med odvetnikom in osumljencem v priporu, če je odrejena karantena

dr. Marko Pavliha

dr. Marko Pavliha

Vlasta Nussdorfer: Nekaj vam želim povedati

Ko sem slišal, da je Vlasta Nussdorfer napisala delo Nekaj vam želim povedati, ki je njena že enajsta knjiga, sem pomislil na čudovito poslanico Andreja Rozmana - Roze s podobnim naslovom, še posebej na zadnjo kitico: »Pogovarjanje je bližina in toplina, s pogovarjanjem smo družina in skupina. S pogovarjanjem se človek s človekom prepleta, s pogovarjanjem smo mreža tudi zunaj interneta.«

Tina Šnajder Paunović

Tina Šnajder Paunović

Drago Jančar: In ljubezen tudi

Če bi knjigo vzela v roke pred tremi leti, v času, ko je izšla, bi o njej zagotovo zapisala, da gre za odličen roman o vojni, človeku v tem času, kolektivnosti in individualizmu, o norosti, zlu, o nekem preteklem in težko razumljivem času. O človekovi plitvosti in hkrati njegovi globini, o ljudeh, ki ne glede na čas, kraj in situacijo vedo, kaj je prav in kaj narobe, ter o temini duše, ki je razen človeka ne premore nobeno bitje na tem planetu …

Lora Briški

Lora Briški

Dr. Matjaž Ambrož (uvodna pojasnila): Kazenski zakonik (KZ-1) – z uvodnimi pojasnili k novelam KZ-1E, KZ-1F, KZ-1G

V času, ko se je pozornost usmerila v pandemijo covida-19 in ukrepe za njeno reševanje, je bilo besedilo Kazenskega zakonika (KZ-1) kar dvakrat spremenjeno. Obe noveli sta bili skromno obrazloženi. Zato je še toliko bolj dobrodošlo, da dr. Matjaž Ambrož v Uvodnih pojasnilih k novelam KZ-1E, KZ-1F in KZ-1G razpravlja (tudi) o konceptualnih vprašanjih, ki jih spremembe prinašajo.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Bogdana Herman in dr. Marko Pavliha: Mala šola retorike II

Z retoriko kot pravno disciplino sem se srečal v drugem in tretjem letniku Pravne fakultete (PF) Univerze v Ljubljani (v letih 1973 in 1974), ko sem pri retoriki kot izbranem predmetu obiskoval zelo zanimiva predavanja pri znamenitem dr. Franu Vatovcu. Njegova temeljna misel je bila, da je treba govorništvo kot spretnost in umetnost vedno povezovati z moralo in etiko. V svoji skripti Retorika – govorništvo je med drugim poudaril, da tudi samoupravni socializem in delegatski sistem potrebujeta dobrega govornika ter da bo dobro govorjena beseda dobivala vedno večji pomen.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (24.)

Šestjezični pravni slovar (24.)

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Skriti spomin

Če vstopiš v poslopje Pravne fakultete Univerze v Ljubljani skozi glavni vhod, zlahka spregledaš skromno ploščo v vogalu avle, ki zagonetno skriva zgodovino stavbe in tudi zgodovino fakultete. Mogočna stavba pred dobrim stoletjem sploh ni bila načrtovana za pedagoške potrebe, marveč za potrebe takratne Katoliške tiskarne. Ko je to tiskarno odplaknil val revolucionarnega vrenja, je prišla prav Tiskarni Ljudske pravice. A ko je val sprememb odplaknil tudi slednjo, se je takrat, ko smo utirali pot novi slovenski državi, prav posrečeno spočela misel, da bi zelo solidno zgrajena stavba lahko služila za matico ljubljanske Pravne fakultete. Še zlasti prizadeven pri udejanjanju te zamisli je bil njen takratni dekan, profesor dr. Janez Kranjc.

Timon Hren

Timon Hren

Hans Litten, odvetnik, ki je zaslišal Hitlerja

Bil je 8. maj 1931 in berlinsko sodišče je na procesu, imenovanem »Tanzpalast Eden«, obravnavalo umor treh ter poškodovanje dvajsetih ljudi. Proces ni bil ravno razburljiv, a tak je bil le do trenutka, ko se je mlad odvetnik Hans Litten namenil zaslišati vodjo nacistične stranke Adolfa Hitlerja. Zaslišanje je povzročilo, da je slednji zardel in začel kričati ter zmerjati, saj je bila njegova demagogija prvič javno razkrita.

Primož Cunder

Primož Cunder

Težave z latinščino

V dolgočasju epidemije covida-19 sem gledal televizijo. Na ekranu se je v nekem reklamnem oglasu pojavil vojak in povedal: »Omnia mea mecum porto.« Nato si je nataknil masko. Gre torej za sicer vse pohvale vredno pozivanje državljanov k nošenju mask in s tem k preprečevanju širjenja epidemije. Vendar pa je bilo mogoče vojaka slišati tudi tako, kot da bi rekel: »Omnia mea me, cumporto.«

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window