Odvetnik - številka 126 (3), letnik 2026

doc. dr. Luigi Varanelli

Drug orkester, a še vedno ista glasba?

Z nedavnimi volitvami se je zaključil en cike l in se začel nov. Ko volilci odločajo in nakazujejo željo po spremembah, je naloga novih vladarjev, da prisluhnejo željam ljudi. Čeprav je prejšnje volitve mogoče razlagati na različne načine, menim, da je glavno sporočilo, ki je privihralo iz volilnih skrinjic, pobuda za spremembe.

Andrej Razdrih

Zaupanje stranke je osnovno vodilo odvetnikovega ravnanja

V letošnjem maju je Ljubljana postala prestolnica evropskega odvetništva – gostila je plenarno zasedanje Sveta odvetniških zbornic in pravniških združenj Evrope (CCBE). O tem v tej številki poroča članica naše delegacije, odvetnica Klavdija Kerin. Posebno težo dogodku daje dejstvo, da je predsednik tega evropskega združenja, slovenski odvetnik mag. Roman Završek.

Katarina Rajgelj

Socialni spor kot spor polne jurisdikcije: nova in sporna dejstva v sodnem postopku, socialna pravica in materialna resnica

Eno izmed osrednjih vprašanj socialnega sodstva je razmerje med dejansko podlago, oblikovano v upravnem postopku, in dejansko podlago, na kateri temelji sodno odločanje. To vprašanje je posebej pomembno v primerih, ko se v sodnem postopku pojavijo nova dejstva ali novi dokazi, ki v postopku pred nosilcem socialnega zavarovanja niso bili navedeni oziroma predloženi.

Matjaž Voglar

Novejša sodna praksa v zvezi z ZVEtL-1

Morda se je zdelo, da bo po osemnajstih letih od uveljavitve Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi,ki ga je nasledil sedaj veljavni Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), število tovrstnih zadev začelo upadati, vendar v praksi še ni videti konca te poti, zato se sodna praksa še vedno razvija.

doc. dr. Luigi Varanelli

Vprašanje neprištevnosti (nerazsodnosti) v kazenskem in civilnem pravu

Ugotovitev obstoja pogojev prištevnosti oziroma neprištevnosti je nedvomno ena od najtežjih nalog sodišča, saj se tu srečata psihologija in pravo. Na drugih področjih človekovega znanja se le redko tako na široko stikata in globoko prepletata humanistični in naravoslovni pogled na stvarnost kot v primerih ocene, ali je oseba prištevna. Ravno zaradi tega je vprašanje prištevnosti v pravni doktrini in sodni praksi kompleksno in polivalentno, njegove meje pa še precej neraziskane, pogosto nedorečene.

Petja Plauštajner

Ponovi vajo: ali je treba reformirati slovensko dedno pravo?

O tendencah reforme slovenskega dednega prava sem v reviji Odvetnik pisala že pred nekaj leti. Tokrat moj namen ni poročati o konkretnem dogodku, čeprav sem nedavno imela čast moderirati okroglo mizo o dednem pravu, ki jo je organizirala Odvetniška akademija OZS. Poročilo o tem bo pripravil kolega, ki je vsebino in dogajanje spremljal kot opazovalec. S člankom želim predstaviti nekatere poglede na aktualne in že bolj izoblikovane možnosti reforme dednega prava ter seznaniti kolege z aktivnostmi Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) na tem področju. Teh je bilo v zadnjem času več.

Vesna Bajec

Poročilo o delu OZO Novo mesto v letu 2025

Člani zbora smo se v letu 2025 sestajali najmanj vsake tri mesece na rednih sejah, na katerih je o delu upravnega odbora zbornice izčrpno poročala odvetnica in članica Upravnega odbora OZS Tatjana Sitar.

Mojca Furlan

Primerjava ureditve instituta kolizjskega skrbnika v Sloveniji in posebnega skrbnika za mladoletnike v Italiji

V članku so prikazane podobnosti in razlike v slovenski in italijanski normativni ureditvi glede zastopanja mladoletnikov pred sodišči, ki odločajo v družinskih postopkih.

Igor Vuksanović

Pomisleki glede širine dostopa države do osebnih in drugih podatkov za namene pobiranja davkov

Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) v četrtem odstavku 10. člena določa, da so organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odločanje v davčnih zadevah, dolžni posredovati davčnemu organu te podatke brezplačno, razen če zakon ne določa drugače. Predmet tega članka je vprašanje skladnosti sedanje ureditve dajanja podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov (predvsem VII. poglavje ZDavP-2) s Konvencijo o varstvu človekovih pravic (EKČP), posledično (glej peti odstavek 15. člena Ustave) pa tudi z Ustavo.

dr. Branko Mayr

Branje bilanc za odvetnike – računovodsko‑finančni pogled kot dokazno in strateško orodje

Računovodski izkazi so standardizirana predstavitev finančnega položaja in uspešnosti podjetja. Njihov primarni namen je zagotavljanje informacij, ki so koristne pri ekonomskih odločitvah (IASB, 2018). V sodobnem poslovnem okolju predstavljajo temelj transparentnosti, korporativnega upravljanja in zaščite interesov vlagateljev (Alexander et al., 2020).

Bernarda Škrabar Damnjanović

Navidezna zakonitost kot oblika korupcije moči

V poslovnih odnosih pogosto izhajamo iz predpostavke, da je vprašanje etike predvsem stvar osebne integritete posameznika. Tak pogled spregleda, da lahko nastanejo problematične odločitve znotraj formalno pravilnih postopkov, v katerih ljudje svojega ravnanja na začetku ne zaznajo kot spornega. Možno je tudi, da svoje ravnanje sicer zaznavajo kot sporno, vendar v njem vztrajajo, ker si to zaradi položaja moči lahko dovolijo. Etična slepota sicer ne pomeni nujno zavestne kršitve predpisov ali zlorabe položaja. Gre za situacije, v katerih se odločanje omeji na formalno zakonitost, ob tem pa se prezrejo vsebinske posledice posamezne odločitve. Prav v takih primerih etična slepota preseže etični okvir in postane pravno relevanten pojav.

Aljaž Pečnik

Odvetnik – podjetnik

Ustava RS v 137. členu določa, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja Zakon o odvetništvu (ZOdv). Odvetništvo se opravlja kot svoboden poklic na podlagi vpisa v imenik odvetnikov in odvetniških družb. Ustava v 74. členu prav tako določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Zakonodaja je odvetništvu odprla pot tudi do statusnopravnih oblik izvajanja navedene ustavne pravice. Statusnopravna organiziranost odvetništva poleg odgovornosti z osebnim premoženjem pogojuje tudi davčni položaj odvetnikov ter tveganja in možnosti pridobivanja dobička.

Mojca Remic

Odvetnik v interesu izpolnjevanja temeljne pravice osebe, ki išče pravico (2.)

Drugi del prispevka o prisotnosti slovenskega jezika v sodnih spisih prav tako izhaja iz raziskovalnega vprašanja moje doktorske naloge. V prvem delu sem pisala o organizacijski strukturi sodnega sistema pred letom 1918 in uporabi slovenskega jezika v sodnem sistemu Avstro-Ogrske, v drugem delu pa podrobneje obravnavam prisotnost slovenskega jezika v sodni praksi.

Andrej Razdrih

dr. Urška Kežmah: Slovensko pravosodje je na prelomnici

Novembra lani sprejeta reforma – eden najobsežnejših posegov v organizacijo sodstva v zadnjem desetletju – bo začela veljati 1. januarja 2027, v vmesnem času pa se je v državi zamenjala vlada in z njo vodenje pravosodnega resorja. V tem ozračju negotovosti se znova odpirajo temeljna vprašanja: kdo izbira sodnike in kako se njihova neodvisnost varuje pred neposrednimi političnimi vplivi, zakaj učinkovitost sojenja ne sledi pričakovanjem, zakaj med mladimi pravniki upada zanimanje za pravosodne poklice in kakšno mesto bo v sodni dvorani dobila umetna inteligenca. O vsem tem sva se pogovarjala z dr. Urško Kežmah, predsednico Sodnega sveta, organa, ki v slovenski ustavni ureditvi nastopa kot varuh samostojnosti sodne oblasti in njen »kadrovik«.

Martina Žaucer Hrovatin in Nika Hrovatin

mag. Andreja Sedej Grčar: Približevanje sodišč mladim je izjemno pomembno

V okviru projekta približevanja sodstva mladim, ki ga izvajajo na Vrhovnem sodišču, je v začetku junija v eni izmed razpravnih dvoran potekala igrana glavna obravnava v kazenski zadevi, namenjena otrokom tretjega razreda Osnovne šole Šenčur. Po koncu simulacije je vrhovna sodnica mag. Andreja Sedej Grčar, pobudnica projekta, ki ga je zasnovala pred več kot dvajsetimi leti, spregovorila o tem, kako mladim približati sodstvo in delovanje sodišč.

Mnenje o skladnosti ravnanja odvetnika A. A. z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike (št. 1577/2025)

Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je v skladu s 6. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike (KOPE), na podlagi novinarskega vprašanja novinarke B. B., obravnavala ravnanje odvetnika Stojana Zdolška in sprejela stališče št. 1557/2025 z dne 9. decembra 2025.

Janez Starman

»Odvetniki kot glas oblasti: kje je meja njihove odgovornosti?« – Odziv OZS na stališče Društva novinarjev Slovenije

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je prejela vaš odziv na mnenje Komisije za etiko OZS, da odvetnik s tem, ko ni želel podati izjave za medije, dokler odvetniške pisarne ni zapustila novinarka oddaje Tarča, ni ravnal v nasprotju s Kodeksom odvetniške poklicne etike (KOPE). Kot navajate, gre po vaši oceni v prej navedem stališču za nevaren precedens, saj bi moral odvetnik spoštovati načelo enake obravnave medijev.

Darko Stare

Odvetništvo kot neodvisna služba pravosodja – ali le služba za zaščito oblasti pred javnostjo?

Ustava v 137. členu ne dopušča dvoma. Odvetništvo je kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba. Ta ustavni privilegij neodvisnosti pa ni bil podeljen kot ščit za cehovsko samovoljo, temveč kot jamstvo za varovanje pravne države. Njegovo edino pravo legitimiteto daje zaupanje javnosti. Ko se to zaupanje zapravi, neodvisnost postane le še votel pravni konstrukt, ki služi zaščiti močnih pred nadzorom nemočnih.

Tatjana Medic

20 let Humanitarnega sklada OZS

Humanitarni sklad OZS je lani obeležil že 20-letnico svojega delovanja. Pomoč je v vseh teh letih namenjal posameznikom in družinam v socialni stiski, osnovnim šolam ter humanitarnim organizacijam, med drugim Zvezi prijateljev mladine Slovenije v okviru projekta »Pomežik soncu« in Slovenski karitas v okviru akcije »Pokloni zvezek«.

Jana Huč Uršič

Iz dela Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije

Člani Upravnega odbora so se seznanili z vloženo tožbo Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) z dne 19. februarja 2026 zoper Ministrstvo za pravosodje zaradi zavrnitve izdaje soglasja k spremembi vrednosti odvetniške točke na 0,76 evra.

Zapisnik s skupščine OZS (12. maj 2026)

V rdeči dvorani Pravne fakultete v Ljubljani je 12. maja 2026 potekala skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). Začetek dela skupščine je bil odložen za pol ure, saj ob 17.30, torej ob uri, ki je bila določena za začetek skupščine, ni bila navzoča ena tretjina vabljenih odvetnikov.

Izbrisi odvetnikov iz odvetniškega imenika OZS

1. 1. 2026: Tomaž Ramor, odvetnik v Celju, Vodnikova ulica 7, zaradi smrti.

Iz odvetniškega imenika

1912 odvetnikov, 99 kandidatov, 199 pripravnikov, 319 odvetniških družb in 27 civilnih odvetniških družb

Prisege

Alja Hübscher odobren vpis: 16. 4. 2026 sedež: Hacquetova ulica 9, 1000 Ljubljana

Klavdija Kerin

Ljubljana v središču evropskega odvetništva – Plenarno zasedanje Sveta odvetniških zbornic in pravniških združenj Evrope

Plenarno zasedanje Sveta odvetniških zbornic in pravniških združenj Evrope

Klavdija Kerin in mag. Aleš Velkaverh

Zasedanje stalnega odbora CCBE

Tokratno zasedanje Stalnega odbora, ki bi moralo marca potekati na Cipru, je bilo zaradi negotovosti po novi vojni na Bližnjem vzhodu preklicano. Zasedanje je zato potekalo prek spleta, udeležila pa sva se ga Klavdija Kerin in mag. Aleš Velkaverh. Uvodnim besedam predsednika CCBE mag. Romana Završka je sledil govor dr. Nicholasa A. Ioannidesa, namestnika ministra za migracije in mednarodno zaščito Republike Ciper, ki trenutno predseduje Svetu EU.

Klavdija Kerin in Petra Janželj

Seja Stalnega odbora CCBE na Dunaju

Slovenska delegacija CCBE (odvetnici Klavdija Kerin in Petra Janželj ter odvetnik Aleš Velkaverh) se je 12. februarja na Dunaju udeležila seje Stalnega odbora CCBE (Svet odvetniških zbornic in pravniških združenj Evrope). Seji so predsedovali novoizvoljen predsednik CCBE mag. Roman Završek ter podpredsedniki – prvi podpredsednik Alex Tallon, druga podpredsednica Imbi Jürgen in novoizvoljena tretja podpredsednica Noemí Alarcón Velasco.

Aleksander Pevec

Dedno pravo na razpotju

V kongresni dvorani hotela Lev je ob 50. obletnici uveljavitve Zakona o dedovanju (ZD) 14. maja 2026 v organizaciji Odvetniške akademije OZS potekala okrogla miza z naslovom Dedno pravo na razpotju; ali je čas za razdelitev vlog?

dr. Jaka Cepec

O vlogi in učinkih sodišču pridružene mediacije v pravdnih postopkih

Na pobudo Sveta za alternativno reševanje sporov smo Peter Grajzl, profesor ekonomije na Univerzi Washington and Lee, Barbara Mörec, profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, in dr. Jaka Cepec izvedli obsežno empirično raziskavo o vlogi in učinkih sodišču pridružene mediacije (SPM) v slovenskih pravdnih postopkih. V analizo smo zajeli skoraj 380.000 pravdnih zadev, končanih med letoma 2008 in 2023 na vseh 44 okrajnih in 11 okrožnih sodiščih. Vključene so bile civilne in gospodarske pravde.

Irena Vovk Terčič

Enostavnejši in preglednejši iskalnik Sodna praksa

V juniju je začel delovati prenovljen iskalnik Sodna praksa, ki omogoča preglednejše iskanje po javno dostopnih zbirkah sodne prakse.

mag. Zoran Hajtnik

Koristi mediacije

Odvetniška akademija OZS je 20. maja 2026 organizirala brezplačno izobraževanje Koristi mediacije, na katerem so sodelujoči predstavili mediacijo »z dveh perspektiv«, in sicer z vidika odvetnikov in z vidika mediatorjev. Praktične izkušnje, napotke in najpogostejše dileme, ki se pojavljajo v praksi, so delili odvetnica, mediatorka in vodja Mediacijskega centra pri Odvetniški akademiji Iris Pensa Čadež ter odvetniki Jožef Klavdij Novak, Matija Zupančič, Andrej Razdrih in mag. Zoran Hajtnik, slednja v vlogi mediatorjev.

Pia Majcenovič in Iris Pensa Čadež

Mediacija kot pot do uspeha

V Mediacijskem centru smo 11. februarja gostili študentke Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki so se pripravljale na mednarodno tekmovanje iz mediacije CPR International Mediation Competition (IMC). Na srečanju sta jih sprejeli odvetnica Iris Pensa Čadež in odvetniška kandidatka Maša Ravbar iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa, ki je tudi sama nekdanja udeleženka tovrstnih tekmovanj in danes mediatorka. S kombinacijo praktičnih izkušenj in tekmovalnega znanja sta udeleženkam ponudili dragocen vpogled v dinamiko mediacijskih postopkov.

Ivana Bendow

Smotrnost (6.)

Skoraj me je oblila zona, ko sem v knjigi Georgea P. Fletcherja, znamenitega ameriškega profesorja primerjalnega prava, zasledila, da je kot angleška ustreznica nemškega izraza Opportunitätsprinzip v oklepaju naveden izraz opportunity principle.

Ifigenija Simonović

Odvetniški knjižni salon – pismo bralcem revije odvetnik

Ni skrivnost, da se že nekaj časa družim z vami v odvetniškem knjižnem salonu. Dobivamo se petkrat, šestkrat v sezoni. Kako me je zaneslo v vaše kroge? Povabila me je Alenka Košorok Humar. Bila sem počaščena. Od takrat sem bila z vami že na ekskurzijah in na vodenih ogledih kulturnih znamenitosti. Osrečujete me z radovednostjo, strokovno resnostjo in prijateljsko hudomušnostjo. Smeh in resnost, dve plati življenja. Človeški stik, solidarnost, prijaznost ... Dobivam občutek, da se vraščam v vaš krog in da rastem z vami.

mag. Igor Karlovšek

dr. Peter Čeferin: Smeh na sodišču

Odvetnik in doktor pravnih znanosti Peter Čeferin tudi na literarnem področju preseneča in vztraja na sceni tako kot v pravu. Ob recenziji 100 sodnijskih sem ga neupravičeno naslovil z »upokojenim«, zdaj te napake ne bom več ponovil. Moj cenjeni kolega je aktiven in dejaven na obeh meni ljubih področjih.

dr. Ciril Ribičič

Braniti ni tako lahko kot napadati

Nikolaj Černiševski je nekoč ugotovil, da: »Braniti ni tako lahko kot napadati!« In dr. Čeferin je velemojster obrambe. Na sodišču nastopa podobno samozavestno kot nogometni vratar Jan Oblak na tekmah slovenske reprezentance. Jan razporeja svoje soigralce tako, da se njegova obramba začenja že na polovici igrišča, če ne prej. Tudi dr. Čeferin se temeljito pripravi na obrambo in za pomoč poišče najboljše strokovnjake, nogometaši bi rekli »golgeterje«. Kot Jan ne brani samo zase, temveč za ekipo, pravzaprav tudi za celotno državo, tako tudi dr. Čeferin s svojimi knjigami brani dostojanstvo in pomen odvetniškega poklica.

mag. Gregor Velkaverh

Šaljive zgodbe

Na tržnici občasno srečujem kolega, prav tako upokojenega odvetnika iz Umaga.

dr. Šime Ivanjko

Notranje zadovoljstvo in družbena prepoznavnost v pravniškem poklicu – med etiko, trgom in profesionalno identiteto

V osebnem arhivu iz obdobja pedagoškega dela s študenti prava sem naletel na zapis ankete, izvedene v času socialistične družbene ureditve, v kateri je bilo študentom tik pred zaključkom študija zastavljeno vprašanje: »Kaj bi želeli doseči v svojem poklicnem življenju – notranjo srečo ali družbeno prepoznavnost in uspešnost?«

Luka Gaberščik

Igorju Klunu v slovo

Na majski dan si odšel in zapustil tuzemskost, po hudi bolezni. Ti, ljubitelj vsega lepega in dobrega, sonca, pomladi, smeha, glasbe ... Bil si dober človek, predan oče ter nadvse korekten in vzoren kolega odvetnik. Bil si vedno pošten, pokončen in principialen v svojih stališčih. Odličen, pravniško pronicljiv um, razumevajoč, z mnogimi vrlinami in široko razgledanostjo, kar vse je podlaga za izvrstnega pravnika.

dr. Marko Pavliha

Svet je ena družina – esej o starodavni indijski modrosti za ves planet

Človek je telesno, duševno in duhovno bitje, ki se morebiti šele v tretji četrtini življenja celostno zavé vseh treh dimenzij svojega obstoja, razen če so ga k poglobljenemu razmisleku že prej prisilile hude preizkušnje. Spoznava izmuzljivost materialne zunanjosti, zato se obrača navznoter, kjer išče odgovore na večna vprašanja o izvoru stvarstva, smislu, vrlinah, vrednotah, povezanosti, ljubezni, miru, minljivosti, smrti, vesolju, neskončnosti, onstranstvu in še čem. Prebira knjige, poglablja se v starodavne verske in filozofske spise ter svobodnejšo, necenzurirano znanost, uči se od modrecev in subjektivno hrepeni po objektivni resnici.

Katarina Rajgelj

Sinopsisi: Socialni spor kot spor polne jurisdikcije: nova in sporna dejstva v sodnem postopku, socialna pravica in materialna resnica

Prispevek obravnava vprašanje, ali je stranka v socialnem sporu prekludirana glede dejstev in dokazov, ki jih ni navedla že v upravnem postopku.

Igor Vuksanović

Sinopsisi: Pomisleki glede širine dostopa države do osebnih in drugih podatkov za namene pobiranja davkov

Avtor v članku obravnava problematiko zakonsko odrejenih obveznosti dajanja podatkov davčnemu organu za namene pobiranja davkov in mednarodnega sodelovanja v davčnih zadevah.

dr. Branko Mayr

Sinopsisi: Branje bilanc za odvetnike – računovodskofinančni pogled kot dokazno in strateško orodje

Računovodski izkazi so temeljni instrument finančnega poročanja in ključen vir informacij za presojo uspešnosti, finančnega položaja ter denarnih tokov podjetij.