Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Vesna Bajec
Moj najzgodnejši spomin na Rome – mi smo jim preprosto rekli Cigani, ker so tako imenovali tudi sami sebe – je povezan z zgodnjim otroštvom in predvsem s spominom na opozorila očeta, da je treba nanje paziti, se jih bati in zaklepati vrata, saj ko pridejo, vedno kaj odnesejo, tudi poredne otroke.
Andrej Razdrih
V poletni številki revije Odvetnik sem v besedi urednika predstavil Konvencijo o varstvu poklica odvetnika, ki jo je Odbor ministrov Sveta Evrope sprejel marca letos. Naša država te konvencije do danes še ni niti podpisala, kaj šele ratificirala, kljub pozivom Odvetniške zbornice Slovenije (OZS). In ne samo to, v zadnjih mesecih se vedno bolj izrisuje mačehovski odnos države do odvetništva, ki potrjuje, da je ratifikacija tega evropskega akta nujna.
dr. Blaž Kovačič Mlinar
Vsaj od sprejetja novele KZ-1G v juniju 2020, s katero so bile drastično zvišane kazni, zagrožene za kaznivo dejanje po 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) (prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države), in za najhujšo obliko tega kaznivega dejanja predpisan tudi poseben maksimum, kar petnajst let zapora (kar je sicer kazen, zagrožena za kaznivo dejanje uboja), za temeljno obliko pa zakon zdaj predvideva od tri do deset let zapora, se slovensko pravosodje bolj ali manj neuspešno ubada z ogromnim številom tovrstnih kazenskih postopkov, v katerih se kot storilci kaznivih dejanj, nato pa še kot obsojenci na dolgoletne zaporne kazni pojavljajo predvsem tuji državljani, velikokrat tudi iz tretjih držav (držav zunaj Evropske unije).
Tina Šnajder
V Uradnem listu je bil 19. novembra 2025 objavljen Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Od predloga besedila, ki ga je 30. oktobra Vlada RS določila na dopisni seji, do njegove uveljavitve niso minili trije tedni, čeprav gre za zakon, ki posega v ureditev treh zakonov z različnih pravnih področij: v Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakon o dohodnini (ZDoh-2) ter Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Je mogoče v tako kratkem času kakovostno poseči v tri različna pravna področja?
Petja Plauštajner
Izvedba gradbenih in investicijskih projektov praviloma traja dlje časa, pogosto več let, in je lahko povezana s kompleksnimi gradbenimi ali tehničnimi izvedbami. V razmerjih, ki trajajo dlje časa, neizogibno pride do sprememb, pri gradbenih projektih pa se lahko med izvajanjem gradnje pojavijo tudi nova tehnična vprašanja ali drugi zapleti. Ti imajo lahko časovni in finančni vpliv na gradnjo, izvajalec in naročnik pa imata različne poglede, čeprav imata skupen interes, tj. čim prej in finančno ugodno dokončati pogodbena dela.
Tina Šnajder
V prvem delu članka je bil predstavljen pravni red EU, kot nadnacionalni sistem, ki države članice neposredno zavezuje ali pa jih zavezuje k cilju. V drugem delu članka so predstavljeni pravni viri mednarodnega prava, katerih pogoj za uveljavitev in uporabo je njihova predhodna ratifikacija. V okviru varstva zaposlitve na mednarodni ravni je posebno pozornost treba nameniti konvencijam Mednarodne organizacije dela – MOD (International Labour Organisation – ILO). Namen članka ni poglobljena analiza, temveč oris pravnih virov, na katere se je mogoče sklicevati pri presojanju varstva zaposlitve.
doc. dr. Luigi Varanelli
Vzročna zveza je povezava med dogodkoma. Kronološko prvi dogodek se obravnava kot vzrok, dogodek, ki temu sledi, pa kot posledica. Ugotavljanje vzročne zveze med različnimi materialnimi (naravnimi) pojavi ni bistvenega pomena le v naravoslovnih vedah, kjer je pravzaprav ta koncept tudi nastal in se razvil, temveč tudi v pravnih vedah, saj odgovornost temelji na pripisovanju določene posledice določenemu subjektu pravnega reda, naj bo to civilna ali kazenska odgovornost. Odgovornost brez vzročne zveze ne bi imela nobenega smisla.
Barbara Hribar
Evtanazija se je pojavila kot vprašanje že za časa trpljenja veteranov prve svetovne vojne, ko so se spraševali o vrednosti življenja, ki je ostalo vojakom z iznakaženostjo telesa kot posledico bitk. V tistih časih so bili plastična kirurgija, protibolečinska sredstva in psihiatrična pomoč daleč od današnjih in razumljivo je, da so o tem debatirali. Človeško življenje je tako kot danes veljalo za nedotakljivo in sveto, poseg vanj je pomenil ogroženost celotne skupnosti. Človekova pravica do življenja je temeljna ustavna pravica demokratičnih držav. Uvrščamo jo med najpomembnejše človekove pravice. Iz nje izhajajo vse ostale človekove pravice. Pomoč pri samomoru pri umirajočem ali na smrt bolnem človeku je v slovenskem pravu opredeljena kot kaznivo dejanje, ki se sankcionira z zaporno kaznijo v trajanju od šest mesecev do petih let.
Andrej Razdrih
Prireditev ob dnevu slovenskih odvetnikov se je 10. oktobra 2025 odvijala na Ptuju, kjer se je v starem Dominikanskem samostanu Zdravljica zaslišala iz tradicionalnega slovenskega glasbila, harmonike, odigral pa jo je Harmonikarski orkester Glasbene in baletne šole Karol Pahor Ptuj. Osrednji dogodek dneva slovenskih odvetnikov je bila svečana podelitev plakete dr. Danila Majarona za leto 2025, ki sta jo prejela odvetnica dr. Sara Ahlin Doljak in odvetnik mag. Emil Zakonjšek.
Alenka Košorok Humar in Andrej Razdrih
»Plaketa dr. Danila Majarona je najvišje priznanje odvetnikom za posebne zasluge pri razvoju odvetništva in njegove samostojnosti ter neodvisnosti poklica in poslanstva, ki ga odvetniki opravljamo. Nekateri ga opravljajo vse življenje, nekateri pa imajo to čast in izziv, da poskusijo – lahko malce drzno rečemo - več. In ta več je zlata nit karierne življenjske poti naše nagrajenke in nagrajenca, dr. Sare Ahlin Doljak in mag. Emila Zakonjška,« je 10. oktobra 2025 na Ptuju dejala direktorica Odvetniške akademije Alenka Košorok Humar.
Klavdija Kerin
V okviru obeležitve dneva slovenskih odvetnikov je na Ptuju 10. oktobra 2025 potekala tudi okrogla miza o novi Konvenciji Sveta Evrope o varstvu poklica odvetnika, ki jo je vodila odvetnica Klavdija Kerin. Razpravo sta oblikovala Laurent Pettiti, predsednik delegacije francoskih odvetniških zbornic v Bruslju in vodja delovne skupine pri CCBE, ter Bartosz Grohman, direktor za zunanje zadeve pri poljski odvetniški zbornici in njen podpredsednik. Govorca sta predstavila razvoj konvencije, njene ključne rešitve in tveganja pri izvajanju, pri čemer sta izpostavila nujnost pravnih jamstev za neodvisno odvetniško delo.
Andrej Razdrih
Dragan Petrovec se je po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani vpisal na Pravno fakulteto (PF) in leta 1975 diplomiral. Dve leti pozneje je opravil pravosodni izpit in se nato zaposlil na Republiškem sekretariatu za pravosodje (v današnji terminologiji Ministrstvo za pravosodje), in sicer na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Ukvarjal se je s pravicami obsojencev v vseh slovenskih zaporih, predvsem z njihovimi prošnjami in pritožbami.
Timon Hren
V uvodniku revije Odvetnik z naslovom Polovička – here we go again ... sem opozoril na vnovične pritiske za znižanje plačila odvetniških storitev v sistemu brezplačne pravne pomoči (BPP). Vrhovno sodišče RS se je na uvodnik odzvalo z zahtevo po objavi odgovora, v katerem trdi, da moj zapis »ne odraža dejanskega stališča Vrhovnega sodišča«. Vrhovno sodišče zanika, da bi predlagalo vrnitev na 50-odstotno plačilo, in pojasnjuje, da je predlagalo zgolj znižanje »vsaj za določen odstotek, na primer za 10 odstotkov«.
Komisija za etiko Odvetniške zbornice Slovenije je v skladu s 6. členom Kodeksa odvetniške poklicne etike (KOPE), na podlagi prijave Tatjane Plut, predsednice Okrožnega sodišča v Novem mestu, obravnavala ravnanje odvetnika A. A. in sprejela stališče št. 2216/2024 z dne 13. maja 2025.
Andrej Razdrih
Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je 21. oktobra 2025 gostila osemčlansko delegacijo Kraljevine Jordanije, ki so jo v prostorih zbornice sprejeli Janez Starman, predsednik OZS, Alenka Košorok Humar, direktorica Odvetniške akademije OZS, Klavdija Kerin, članica Upravnega odbora OZS, Tanja Sedušak, glavna tajnica zbornice, in Andrej Razdrih, odgovorni urednik revije Odvetnik.
Klavdija Kerin
Predsednik CCBE Thierry Wickers je zasedanje v Bordeauxu 16. maja 2025 otvoril s poročilom o pomembnem dogodku – slavnostnem sprejemu Konvencije Sveta Evrope o varstvu poklica odvetnika, ki je bila uradno odprta za podpis. Nato je o konvenciji spregovoril Daniele Nicola Cangemi, vodja Oddelka za človekove pravice, pravosodje in pravno sodelovanje pri Svetu Evrope. Naj že zdaj napovemo, da bo v skladu s sprejetim koledarjem za leto 2026 plenarno zasedanje v Ljubljani potekalo 29. maja 2026.
Nikša Maletić
V Rakovniku pri Šentrupertu na Dolenjskem smo se 19. oktobra 2025 sestali predstavniki zborov odvetniških pripravnikov Hrvaške odvetniške zbornice in Odvetniške zbornice Slovenije (OZS).
Alenka Košorok Humar
Kot predsednica ljubljanskega območnega zbora odvetnikov in predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) sem se pred dnevi na povabilo pariške odvetniške zbornice udeležila slavnostne otvoritve odvetniškega leta (tokrat je bila vnovič v gledališču Chatelet), v okviru katere poteka tudi več strokovnih srečanj in okroglih miz.
Jana Huč Uršič
Uskladitev vrednosti odvetniške točke – vložitev nadzorstvene pritožbe v upravnem sporu
30. 9. 2025: Andrej Rant, odvetnik v Železnikih, Češnjica 54, ker se je odrekel opravljanju odvetniškega poklica zaradi upokojitve.
1921 odvetnikov, 107 kandidatov, 206 pripravnikov, 304 odvetniške družbe in 26 civilnih odvetniških družb
mag. Luka Vižintin
Društvo mediatorjev Slovenije je 26. novembra 2025 v okviru novega cikla srečanj s temo Mediacija v praksi izvedlo prvo okroglo mizo, naslovljeno Od teorije do prakse: gradimo svojo mediatorsko pot. Namen dogodka je bil ustvariti prostor za neposredno izmenjavo izkušenj, medsebojno podporo in povezovanje mediatorjev vseh generacij.
Janez Starman
V Kongresnem centru na Brdu pri Kranju je 28. novembra 2025 potekala letna konferenca Trilateralne komisije Slovenije »Dialog za prihodnost«.
Tanja Marušič
Na povabilo predsednice Zbora odvetnikov iz Gorice, odvetnice Lucie Galletta, sem se 14. novembra 2025 v italijanski Gorici udeležila predavanja »Guerra, confini e diritto« (Vojna, meja in pravo). Tema predavanja je bila izbrana (tudi) zaradi predstavitve Gorice in Nove Gorice kot primerov mednarodnega vzora sožitja, miru in povezovanja.
Andrej Razdrih
V prostorih Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP) v Ljubljani je 17. novembra 2025 potekala predstavitev na novo urejenih prostorov, ki bodo omogočali digitalizacijo pravniškega državnega izpita (PDI), nekdaj imenovanega pravosodni izpit.
Ivana Bendow
Nekateri slovarji nas želijo prepričati da naivnost in lahkovernost nista sinonima. Zatrjujejo, da je naivnost posledica pomanjkanja življenjskih izkušenj in se torej običajno pripisuje mlajšim osebam. V nasprotju s tem naj bi bila lahkovernost značilnost, ki ni odvisna od naših predhodnih izkušenj. Z drugimi besedami, oseba je lahkoverna zato, ker je lahkoverna.
Stanislav Fortuna
SLOVENSKO SRBSKO//HRVAŠKO ANGLEŠKO// ~ ZDA NEMŠKO FRANCOSKO ITALIJANSKO
dr. Jelka Melik
Mineva sedem let od rojstva knjige Slavni slovenski pravdarji – Slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki, ki jo je Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) izdala ob 150-letnici neodvisnega odvetništva na Slovenskem. Ob pogledu nazaj v življenje in delovanje slovenskih odvetnikov v stari Avstriji, prvi in drugi Jugoslaviji ter Republiki Sloveniji smo se izognili drugi svetovni vojni, saj je bil to čas pravnega kaosa in zastoja številnih dejavnosti.
Alenka Košorok Humar
Za konec letošnjega leta smo v knjižnem klubu ljubljanskega območnega zbora odvetnikov za novoletno voščilo izbrali ljubezensko pesem Mihe Pintariča, upokojenega profesorja francoščine na Filozofski fakulteti, prevajalca, pesnika in esejista. Pintarič je tudi največji slovenski poznavalec francoske renesančne in srednjeveške literature.
Darja Vidic
Če je verjeti umetni inteligenci, je Anatomija želje že petindvajseto knjižno delo Igorja Karlovška, hkrati pa prva knjiga v novi seriji Zdravnica. Roman, umeščen na prelom iz 18. v 19. stoletje, sledi življenjski poti mlade Rozalije, dekleta, ki kljubuje času, prostoru in družbenim pričakovanjem.
Irena Vovk Terčič
Sredi novembra je na Vrhovnem sodišču RS potekala okrogla miza z naslovom Hugo Grotius in sodobni izzivi mednarodnega prava – 400 let od izida De jure belli ac pacis (O pravu vojne in miru). Ni veliko knjig, ki so stoletja po izidi še vedno aktualne. Znamenit citat iz njegove knjige se namreč glasi Ubi iudicia deficiunt incipit bellum – Kjer pravičnost odpove, se začne vojna. Grotius je umrl leta 1645, a njegova misel ostaja živa.
Milan Petek Levokov
Tečem že od malih nog. Najprej sem tekel v šolo, da ne zamudim pouka, pozneje na vlak ali avtobus in tako dalje, vedno sem v eno smer poti dirjal. No, tekal sem tudi po naših gričih in poljih zaradi preprostega užitka gibanja telesa. V mojem teku nikdar ni bilo nič tekmovalnega, šlo je le za enostavno gibanje od točke A do točke B. A moj tek je seveda tek na dolge proge. Bolj mi ustreza žilavost in vztrajnost – no, nekateri temu pravijo trma. Tudi prav. V slabem in lepem vremenu sem dirjal po travnikih, gozdovih in poljih tistih domačih bregov. Moje takratno okolje, Slovenske gorice (rojen Ptujčan, iz rodne Velike Nedelje pri Ormožu), mi je nudilo veliko tekaških terenov.
Andrej Razdrih
Ljubljanski maraton, ki se je v svoji 29. izvedbi odvil 19. oktobra 2025, je zaznamovala rekordna udeležba prijavljenih tekačev in tudi tistih, ki so uspeli priti skozi ciljno črto. V absolutni kategoriji, teku na 42 km, je med moškimi slavil Haftamu Abadi Gebresilase (Etiopija) s časom 02:06:52, med ženskami pa Tigist Gezahagn Menigstu (Etiopija) s časom 02:22:46.
Irena Vovk Terčič
Ob mednarodnem dnevu oseb z invalidnostjo, 3. decembru, je v eni izmed razpravnih dvoran ljubljanske sodne stavbe potekala skupna tiskovna konferenca Vrhovnega sodišča RS, Ministrstva za pravosodje RS in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, na kateri so predstavili sistem, ki omogoča podnaslavljanje v živo v sodnih dvoranah.
Andrej Razdrih
Zakaj smo se lani odločili za kolesarjenje po Lombardiji, ni povsem jasno. Že leta smo namreč načrtovali turo po Grčiji ali Portugalski, tj. državah, ki ju še nismo obiskali; sam sem navijal za Grčijo, Kosta pa za Portugalsko. Ko je bilo do predvidenega odhoda le še mesec dni, s Kosto pa še vedno nisva uspela začrtati poti in je opremiti s potrebnimi informacijami, je vzel organizacijo potovanja v svoje roke skrbni Emiliano. Najel je našo že preizkušeno kolesarsko turistično agencijo in izdal sodbo, da bomo kolesarili po Lombardiji.
dr. Blaž Kovačič Mlinar
Zaradi nepremišljenega povišanja zagroženih zapornih kazni z novelo KZ-1G, objektivnega povečanja nelegalnih migracij čez Republiko Slovenijo in kazenskih postopkov po 308. členu KZ-1 prihaja do preobremenjenosti slovenskega pravosodja ter drugih državnih organov (policija, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij). Posledice se že kažejo v povečevanju sodnih zaostankov in prenapolnjenosti priporov ter zaporov.
Petja Plauštajner
FIDIC pogodbe uporabnikom nudijo specifičen večstopenjski mehanizem reševanja sporov. Vloga inženirja je preprečevati spore, a ko spor nastane, je priporočljivo, da pogodba vključuje možnost reševanja le-tega, z namenom, da se stranke izognejo arbitražnemu ali sodnemu postopku. Za ta namen je FIDIC v svoje vzorce pogodb vključil komisijo za reševanje sporov (KRS). Ob uporabi tega instituta v praksi pogosto nastanejo zapleti pri imenovanju članov KRS.
Barbara Hribar
Članek obravnava asistirani samomor kot specifično obliko evtanazije ter njegov pravni in etični položaj v Sloveniji in Evropi.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki