Navigacija
Portal TFL

Odvetnik - številka 99 (1), letnik 2021

Odvetnik

Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.

Strokovna revija
Odvetniška zbornica Slovenije

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
mag. Igor Karlovšek

mag. Igor Karlovšek

Imetniki podrejenega dolga še enkrat v Luksemburg

Leta pred veliko finančno krizo so bila leta debelih krav. Življenje je lagodno in brez zapletov teklo po mirnih strugah lahkega pridobivanja kreditov, lahko bi rekli, da je papir prenesel vse. Banke so inovativno ponujale podrejene finančne instrumente, ne da bi z lastnostjo podrejenosti seznanile kupce. Potem je prenapihnjeni nepremičninski balon v ZDA počil in kriza je v trenutku zajela ves svet.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Svobodno in kakovostno odvetništvo je garant pravne države in vladavine prava

V tej številki objavljamo Izjavo za javnost Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) iz decembra prejšnjega leta, ki je bila posredovana javnosti zaradi ukrepov oblasti v okviru drugega vala epidemije koronavirusne bolezni 2019. Ti ukrepi, ki niso bili vedno dobro pretehtani, so prizadeli tako odvetnike kot tudi vse druge državljane. Zbornica je opozorila, da mora odgovorna oblast kljub sprejemanju nujnih ukrepov upoštevati načela vladavine prava, brez katerih ni ne zaupanja, ne solidarnosti in ne sožitja.

dr. Marijan Pavčnik

dr. Marijan Pavčnik

Razlagalno-utemeljevalna stališča

Naslov tega prispevka naj ne zavaja. S problemom bi se mirne duše spopadel v obširnejši znanstveni monografiji. Zelo verjetno bi se mi zgodilo to, da bi se sklop odprtih vprašanj razširil in da bi se z njimi širilo tudi besedilo. Tokratna želja je bistveno ožja. V prispevku gre za to, da se spoprimem s tremi fragmenti, ki so medsebojno povezani in ki vsak po svoje prispevajo k odgovoru na vprašanje, kako naj iščemo mero pravnega odločanja.

Robert Preininger

Robert Preininger

Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (1. del)

Slovenska sodišča praviloma zavračajo tožbene zahtevke potrošnikov za ugotovitev ničnosti sklenjenih hipotekarnih potrošniških kreditnih pogodb v primerih kreditov, nominiranih v švicarskih frankih (CHF). Pri tem sistematično kršijo slovensko pravo in pravo Evropske unije po Direktivi 93/13/EGS o nepoštenih pogojih v potrošniških pogodbah ter z njo povezano sodno prakso Sodišča EU in pri tem bistveno odstopajo od načela visoke ravni varstva potrošnikov, skladnega z 38. členom Listine EU o temeljnih pravicah.

Igor Vuksanović

Igor Vuksanović

Neupravičene kritike odločbe Ustavnega sodišča o fiskalnem pravilu

Ustavno sodišče RS je 1. julija 2020 izdalo dolgo pričakovano odločbo U-I-129/19. Odločalo je namreč o zahtevi za oceno ustavnosti skupine poslank in poslancev Državnega zbora in odločilo, da 2. člen Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 (Rb2019) ni bil v neskladju z Ustavo. Enako je odločilo glede členov 1, 3, 5, 29 in 30 Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819).

Borut Leskovec

Borut Leskovec

Prepoved sklicevanja na poravnalne ponudbe v pravdi – 309.a člen Zakona o pravdnem postopku v praksi

Spore je smiselno reševati sporazumno oziroma to vsaj poskusiti. Rimski pregovor pravi: Veliko pridobi tisti, ki odstopi od pravde. Poravnava je praviloma rezultat medsebojnega popuščanja in pogajanj, v katerih si stranki izmenjujeta poravnalne ponudbe. Vendar se lahko zgodi, da v pogajanjih strankama ne bo uspelo najti skupnega jezika in se bo spor nadaljeval na sodišču. V antičnem Rimu je veljalo: Poravnava je strah pred pravdo. Kako zagotoviti, da pogajanja in pripravljenost popuščati stranki ne bosta škodovala, če pride do pravde?

dr. Luigi Varanelli

dr. Luigi Varanelli

Predpogodbena odgovornost (2.)

Prispevek o predpogodbeni odgovornosti je objavljen v dveh delih. V prvem delu sem pisal o naravi predpogodbene odgovornosti in njenih pojavnih oblikah. Poseben poudarek je bil na predpogodbeni odgovornosti, povezani s pogajanji in sklenitvijo neveljavne pogodbe.

mag. Nataša Cankar

mag. Nataša Cankar

Problematika izvrševanja določbe 184. člena Družinskega zakonika

Novi Družinski zakonik (DZ) se je začel uporabljati 15. aprila 2019 in je uvedel precej novosti. Prve izkušnje z njimi tako že imamo. Številne določbe so v reševanje družinskih zapletov prinesle novo kakovost, kažejo pa se tudi nekatere nedoslednosti.

Statistika OZS

1831 odvetnikov, 168 kandidatov, 290 pripravnikov, 238 odvetniških družb in 14 civilnih odvetniških družb

Katarina Rajgelj

Katarina Rajgelj

Zdravljenje neplodnosti z biomedicinsko pomočjo tudi po 43. letu

Ustavno sodišče RS je z nedavno odločbo št. Up-459/17-19, U-I-307/19-10 z dne 21. januarja 2021 razveljavilo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila OZZ) v delu, v katerem so določala, da ima v okviru specialistične ambulantne dejavnosti ženska pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) do dopolnjenega 43. leta starosti. Zgornja starostna omejitev za zdravljenje neplodnosti z biomedicinsko pomočjo je tako odpravljena.

Izjava za javnost OZS – oblast naj ne prezre zahtev pravne države

»Prizadevati si moramo za pravičnost, istočasno upoštevati pravno varnost, saj je del pravičnosti, in ponovno zgraditi pravno državo, ki mora po možnosti zadostiti obema idejama.«

Jernej Orešek

Jernej Orešek

Actio popularis v športnem pravu?

V sodobni družbi je šport prepoznan kot splošno koristna dejavnost. Koristni učinki izvajanja športne dejavnosti se kažejo na različnih področjih, in sicer v javnem zdravju, ekonomiji, promociji države ter na drugih področjih. Šport prinaša družbi številne pozitivne učinke, pri čemer vseh prav gotovo ni mogoče opredeliti. Čeprav se v medijskem prostoru večino pozornosti nameni tekmovalnemu oziroma vrhunskemu športu, ni mogoče prezreti velikega pomena rekreativnega športa, s katerim se ukvarja neprimerljivo večje število prebivalstva kot s tekmovalnim športom.

Jože Ilc

Jože Ilc

O odvetniški etiki

Odvetniška dejavnost je bila vedno predmet raznih razprav, ki se ukvarjajo z morebitnimi napakami in kršitvami. Zanimivo je, da so debate o nepravilnostih, ki jih stori odvetnik, prikazane kot kritike. Moj prispevek ni kritika že objavljenih pisnih del. Namenoma se izogibam temu, da svoj prispevek označim za kritiko. Kritika je filozofska disciplina, del filozofije. Nikakor ne more veljati za kritiko razno pametovanje doktorjev vsevedov, ki se teoretično spoznajo na vse. Kritika se ukvarja s problemom, kako in koliko pojmi in sodbe izražajo stvarnost. Kritičen problem je vprašanje, ali človeku pripada lastnost in zmožnost spoznati resnico. Kritika izvira iz besede krinien – soditi. O resnici govorimo tedaj, kadar se naše mišljenje strinja s stvarnim stanjem stvari. Kritičen problem je tudi dilema, ali človekovo spoznanje more doseči resnico. Svoj sestavek bom zato označil za presojo oziroma oceno.

dr. Andrej Berden

dr. Andrej Berden

Psi lajajo, karavana gre dalje (arabski pregovor)

Ni problem v tem, da imajo sodniki trajni mandat, temveč v tem, da se ne čutijo več odgovorne

dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik

dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik

Carthago delenda est

Izredni profesor za psihologijo dr. Igor Areh je v svojih prispevkih v reviji Odvetnik z naslovom Izvedenci brez standardov so kot sodišča brez zakonov (1.) ter Kateri psihološki testi so primerni za sodno izvedenstvo (2.) zapisal mnogo kritik glede dela sodnih izvedencev, specialistov klinične psihologije. Kritika je v znanosti in praksi vedno dobrodošla, saj ponuja možnosti napredka in izboljšav, vendar moramo pri tem paziti, da kritika temelji na metodološko nespornih, neodvisnih, nepristranskih, etičnih, sodobnih in strokovnih standardih.

dr. Peter Čeferin

dr. Peter Čeferin

»Sodstvu lahko kritika (tudi ostra) le koristi«

Odgovorni urednik Andrej Razdrih je v Besedi urednika v reviji Odvetnik zapisal, da je »nekdanji odvetnik« Aleksander Čeferin v intervjuju za RTV Slovenija »omenil, da ga je pred leti etična komisija kaznovala, čeprav je imel prav, kar je pozneje potrdilo Ustavno sodišče. Dejal je še, da se mu do zdaj še nihče ni opravičil.«

Štiri vprašanja za predsednico CCBE Margarete von Galen

1. Kakšna je bila vaša poklicna pot pred nastopom funkcije predsednice Evropskega združenja odvetniških zbornic (CCBE)?

Mojca Mlinarič

Mojca Mlinarič

Tudi izjemno uspešen igralec spletnega pokra ima status potrošnika

Sodišče EU je v zadevi C-774/19 z dne 10. decembra 2020 odločilo o predlogu Vrhovnega sodišča RS za sprejem predhodne odločbe v zvezi z vprašanjem, ali oseba, ki se preživlja z igranjem spletnega pokra, uživa status potrošnika glede na pomen tega pojma v evropski zakonodaji.

Zapisnik s skupščine OZS

Prva letošnja skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je potekala 10. februarja 2021 v Sivi dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.

Jana Huč Uršič

Jana Huč Uršič

O delu upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije

Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je v skladu s sklepom Upravnega odbora OZS z dne 6. oktobra 2020 predsednike območnih zborov odvetnikov (OZO) pozvala, naj vzpostavijo liste odvetnikov substitutov za primer odsotnosti odvetnika zaradi suma na okužbo ali okužbe z virusom ali odrejene karantene ter o tem obvestijo OZS.

Prisege

Dne 4. decembra 2020 so pred podpredsednico OZS Alenko Košorok Humar prek Zooma prisegli:

Klavdija Kerin in mag. Roman Završek Klavdija Kerin in mag. Roman Završek

Klavdija Kerin in mag. Roman Završek

Seja Stalnega odbora CCBE

Letošnje leto je »videokonferenčno«, seje namreč potekajo prek sistema Kudo, s katerim smo se že dodobra seznanili. V uvodnem nagovoru oktobrske seje je predsednik CCBE Ranko Pelicarić dejal, da Svet evropskih odvetniških zbornic (CCBE) v letu 2020 praznuje 60-letnico, ki pa je zaznamovana s covidom-19.

Klavdija Kerin in mag. Roman Završek Klavdija Kerin in mag. Roman Završek

Klavdija Kerin in mag. Roman Završek

Plenarna seja CCBE

Plenarna seja je 27. novembra 2020 potekala prek videokonferenčnega sistema Kudo. Ker smo imeli pred seboj zelo pester urnik, smo udeleženci takoj začeli z najbolj perečimi temami: sprememba Statuta (zaradi brexita), status Združenega kraljestva in proračun za leto 2021.

Aljoša Polajžar

Aljoša Polajžar

Odgovornost v zdravstvu – zaznamovano leto 2020

Epidemija covida-19 je na zdravstvenem in pravnem področju pustila pomemben pečat, zato ni presenetljivo, da je ta tematika predstavljala rdečo nit že 29. posveta Medicina, pravo in družba, ki je 27. novembra 2020 potekal prek spleta. Na dogodku v organizaciji Pravne fakultete Univerze v Mariboru (PF UM), Medicinske fakultete UM, Pravniškega društva v Mariboru in Zdravniškega društva Maribor je beseda tekla o organiziranosti zdravstvenega sistema, pravnih vidikih odgovornosti za obvladovanje epidemije, oblikovanju evropske zdravstvene unije idr. Kot je v uvodnem nagovoru povedala dekanica PF UM prof. dr. Vesna Rijavec, je zaradi kriznih razmer na preizkušnji socialna in liberalna država.

dr. Karmen Lutman

dr. Karmen Lutman

Pravna klinika – priprava pogodb s področja civilnega in gospodarskega prava

»Pogodba je najimenitnejša in najvplivnejša prikazen v pravnem življenju.« Ta Tavčarjeva modrost drži še danes. Pogodba vzpostavlja vez med pogodbenima strankama in v skladu z načelom pacta sunt servanda je vsaka od njiju dolžna izpolniti tisto, k čemur se je zavezala. Kot odraz načela zasebne avtonomije je pretežni del civilnega in gospodarskega zakonskega pogodbenega prava dispozitivne narave, zato lahko pogodbeni stranki svoje razmerje uredita tudi drugače, kot predvidevajo zakonske določbe.

Alenka Košorok Humar

Alenka Košorok Humar

Dr. Tjaša Strobelj: Tok mojega življenja

Kolegica dr. Tjaša Strobelj je velikopotezno napisala knjigo o toku svojega življenja (Tok mojega življenja), brez dlake na jeziku in brez zavor v odnosu do sebe in drugih. V prekrasnem predgovoru h knjigi se je dr. Christian Gostečnik, frančiškan, psiholog in klinični psiholog, dotaknil nekaj Tjašinih lastnosti: njej lastne vehemence, čarobnega nasmeha in prekaljene duše. (Pre)večkrat ranjena in izdana, a vedno znova vstala, iz pepela rojena kot mitični ptič Feniks. Zdaj vem, zakaj ima njegovo figuro in simbol tako rada.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (25.)

Šestjezični pravni slovar (25.)

Primož Cunder

Primož Cunder

Ižanska

Zgodilo se je na začetku moje kariere, ko sem po opravljenem pravosodnem izpitu šele začel resno delati, najprej kot pomočnik in nato kot namestnik Občinskega javnega tožilca v Ljubljani. V tistih časih, tj. daljnega leta 1976, smo imeli vsako sredo na Občinskem javnem tožilstvu dežurno službo. Vsakokratni dežurni namestnik je sprejemal stranke, ki so lahko na zapisnik vložile ovadbe.

Stanislav Fortuna

Stanislav Fortuna

Joj, kam bi del

Vse to, o čemer tokrat pripovedujem, se je zgodilo še v času Jugoslavije. A zgodba je značilna tudi za naš čas, morda pravilneje rečeno: za naš čas in prostor.

Andrej Razdrih

Andrej Razdrih

Od Berlina do Prage

Potovanje po Romuniji mi poškodbe pogačice na desnem kolenu začuda ni odpravilo, boleča je postala zlasti vožnja v strmejši klanec. Ker nesreča nikoli ne pride sama, se je temu pridružil še zoprn išias, ki mi je preprečil treninge, zato sem se lani trdno odločil, da ne grem na kolesarsko potovanje, ampak bom dopust raje posvetil branju knjig, ki sem jih nakupil v zadnjih 20 letih in jih kopičil na policah svoje pisarne. Seveda pri tem ne mislim na literaturo s področja prava ali kaj podobno strokovnega. Take knjige hranim doma v spalnici, da lažje zaspim.

dr. Marijan Pavčnik

dr. Marijan Pavčnik

Razlagalno-utemeljevalna stališča (Sinopsis/Synopses)

Razprava se spoprijema z razlagalno-utemeljevalnimi vozlišči, ki jih odpira pravno odločanje o konkretnih primerih.

Robert Preininger

Robert Preininger

Ustavna pritožba – saga o kreditih v švicarskih frankih (1. del) (Sinopsis/Synopses)

Pretiran in že v izhodišču neomejen ter tudi nesorazmeren porast obveznosti potrošnikov zaradi krepitve švicarskega franka (CHF) v primerih kreditov v CHF ni v skladu s splošnim načelom sorazmernosti po 2. členu Ustave RS in posega v pravice iz 33. in 67. člena Ustave RS.

Borut Leskovec

Borut Leskovec

Prepoved sklicevanja na poravnalne ponudbe v pravdi – člen 309.a Zakona o pravdnem postopku v praksi v praksi (Sinopsis/Synopses)

Člen 309.a ZPP strankam prepoveduje, da bi v pravdi kot dokaz predložile listino s konkretno poravnalno ponudbo. Da bi bilo mogoče doseči namen, ki mu določba sledi, tj. spodbuditi pogajanja in omogočiti varno pogajalsko okolje, je treba doseg 309.a člena ZPP razširiti tudi na trditve o poravnalnih ponudbah in na vse druge vrste dokazov, ne le na listinske dokaze.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window