Odvetnik - Portal TAX-FIN-LEX

Alenka Košorok Humar

Premični odvetniški praznik (v maskah)

Letošnje leto je prav posebno. Prestopno leto. In verjetno smo v tem letu tako ali tako prestopili veliko novih meja in poti.

dr. Urban Vrtačnik

Razdelitev skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev v luči notranjega prava in prava EU

Statistični podatki kažejo, da se v Republiki Sloveniji več kot tretjina sklenjenih zakonskih zvez konča z razvezo. Ob tem, ko se letno sklene tudi prek 7.000 zakonskih zvez in se ocenjuje, da v Sloveniji živi skoraj 80.000 parov v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni skupnosti, lahko zaključimo, da se z vprašanjem razdelitve skupnega premoženja gotovo sreča pomemben del slovenske populacije. Zato bi bilo pričakovati, da bi bila pravna pravila za razdelitev skupnega premoženja zakoncev in zunajzakonskih partnerjev jasna in enoznačna, postopki za razdelitev pa enostavni in hitri. Pretirano odlašanje pri razdelitvi premoženja namreč lahko vpliva na socialni status vpletenih posameznikov in jim onemogoča, da (tudi ekonomsko) zaživijo novo življenje po prenehanju družinske skupnosti.

Uroš Miklič

Odškodninska odgovornost odvetnika in zavarovanje odgovornosti

Odvetništvo je kot ustavna kategorija posebna, samostojna in neodvisna služba, ki zagotavlja strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi ter drugo pravno pomoč. Odvetništvo je v organizacijskem smislu del pravosodja, ki pa ga odvetniki opravljajo kot svoboden poklic. Odvetnik mora pri opravljanju svoje službe ravnati v skladu z ustavo, zakoni (Zakonom o odvetništvu – ZOdv), avtonomnimi stanovskimi pravili (Kodeksom odvetniške poklicne etike) ter v interesu stranke oziroma naročnika storitve.

Aleš Arh

Slabe in dobre prakse pri zastopanju odvetnikov na pritožbeni seji

Sodišče druge stopnje o pritožbah, vloženih zoper odločbe sodišča prve stopnje v kazenskih zadevah, praviloma odloča na seji brez navzočnosti strank, z izjemo, določeno v prvem odstavku 378. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Po tej določbi sodišče druge stopnje obvesti o seji vse stranke, zagovornike in oškodovanca, ki se je pritožil zoper sodbo, če katerikoli izmed njih zahteva, da je o seji senata obveščen, ali če predsednik senata oziroma senat oceni, da je njihova navzočnost na seji koristna za razjasnitev stvari. Gre za t. i. javno pritožbeno sejo, ki jo je poznal že ZKP iz leta 1977.

dr. Damjan Korošec

Shematski pregled temeljnih teoretičnih problemov posebnega dela KZ-1

Kazenskopravno dogmatično poglobljen pregled posebnega dela slovenske kazenske zakonodaje z dopolnilno primerjalnopravno in vsaj delno tudi historično analizo razkrije nekatere sistemske in druge posebnosti slovenskega kazenskega prava, na katere je treba biti še posebej pozoren tako pri uporabi prava kot tudi pri ustvarjanju prihodnjih podlag za zakonodajna prestrukturiranja in reformiranja tega dela zakonodaje.

Giani Flego

Poročilo o delu OZO Koper

V letu 2019 smo se člani našega območnega zbora sestali na treh rednih sejah. Na njih smo člane zbora redno seznanjali s tekočo problematiko in aktivnostmi, ki jih je izvajala Odvetniška zbornica Slovenije. Poleg seznanitve s predlogom novega zakona o odvetništvu smo največ časa porabili za izmenjavo mnenj glede dviga vrednosti odvetniške točke.

dr. Boštjan M. Zupančič

Dokazno pravo kot integralen del »poštenega (in logičnega) sojenja« (fair trial)

Celinsko pravo dokaznega prava (law of evidence) ne pozna. Posledice tega, zlasti v francoskem pravu po revoluciji 1789, je podrobno proučil znameniti zagrebški profesor Vladimir Bayer v svoji razčlembi propadlega (»bolj demokratičnega«) poskusa uvesti poroto.

mag. David Pogorevc

Poročilo o delu OZO Slovenj Gradec

Območni zbor odvetnikov Slovenj Gradec zaradi svoje maloštevilnosti v glavnem deluje na neformalnih sestankih in preko obvestil članom zbora.

mag. Joži Črešnovar in mag. Blaž Pate

Obdavčitev odvetnika

Po Zakonu o odvetništvu (ZOdv) lahko odvetniki opravljajo svoj poklic: 1. individualno (samostojni odvetnik) ali 2. v odvetniški družbi, ki se lahko ustanovi kot: a. civilna odvetniška družba ali b. odvetniška družba, ki je pravna oseba, in sicer kot: – družba z neomejeno osebno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (odvetniška družba z neomejeno odgovornostjo – d. n. o.) ali – družba z omejeno odgovornostjo družbenikov za obveznosti družbe (odvetniška družba z omejeno odgovornostjo – d. o. o.), ali 3. na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku ali v odvetniški družbi (zaposleni odvetnik).

Albina Krulc

Poročilo o delu OZO Krško

V letu 2019 smo se člani krškega območnega zbora odvetnikov sestali na štirih sejah, na katerih smo obravnavali redne zadeve iz svoje pristojnosti in se seznanjali z delom Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) ter njenih organov.

dr. Nana Weber

Nekatere dileme vrednotenja odvetniških stroškov

Prispevek obravnava nekatera aktualna vprašanja, ki so se mi postavila v praksi pri obračunavanju odvetniških storitev in seveda pri vseh primerih, ko so sodišča, kljub uspehu v postopku in načelu povrnitve stroškov glede na uspeh, stroške – milo rečeno – zelo oklestila. Slednje stranki povzroča težave, posledično pa seveda tudi odvetniku, ki se s stranko ni dogovoril o višini odvetniške nagrade.

Petra Janželj

Problemi priglasitve in odmere stroškov pooblaščencev po ZBPP

Z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki je bil sprejet leta 2001 in že večkrat noveliran, je Slovenija uresničila več ustavnih določb oziroma načel, in sicer načelo pravne in socialne države, ki izhaja iz 2. člena Ustave, načelo enakosti pred zakonom, ki izhaja iz 14. člena Ustave, in določbo o pravici do sodnega varstva, ki izhaja iz 23. člena Ustave. Prav iz slednje ustavne pravice izhaja tudi pravica do brezplačne pravne pomoči (BPP).

Timon Hren

Problematika priglasitve in odmere stroškov zagovornikov ex offo

Stroški kazenskega postopka, v delu, ki pomeni plačilo odvetnikovega dela, so nepomembno vprašanje, postranska tema, ki nima nikakršnega ali vsaj ne pretiranega vpliva na stopnjo pravne varnosti v državi. Tako je vsaj mogoče sklepati glede na določbe Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), ustavnosodno prakso, prakso Vrhovnega sodišča RS in tudi prakso Upravnega sodišča RS. Čeprav država omogoča različna pravna sredstva za zaščito pravic delavcev in sodno varstvo v primeru, ko država ravna de iure gestionis in dobavitelju blaga ali izvajalcu storitve ne plača tistega, kar mu gre, ta varstva odvetnikom niso na voljo. Država namreč za storitve, ki jih odvetnik opravi v shemi zagotavljanja obvezne obrambe (zastopanje ex offo), plača polovico tistega, kar bi odvetniku pripadalo po Odvetniški tarifi.

dr. Maria Škof

Poznavanje evropskega prava in postopek predhodnega odločanja – z vidika odvetnice v alpsko-jadranskem prostoru

Z vstopom države v Evropsko unijo (EU) postane za odvetnika pomembno tudi poznavanje evropskega prava. Medtem ko se zdi, da je starejšim kolegicam in kolegom to včasih bolj ko ne odveč, so mlajše kolegice in kolegi, ki so se z evropskim pravom srečali že na univerzi, do tega pravnega področja bolj odprti in v njem vidijo možnosti, da poiščejo za stranke primerne rešitve. Evropsko pravo in pravni »čezmejni« koraki niso le sanje; neupoštevanje evropskega prava ima lahko za odvetnika hude odškodninske posledice. Nekateri pa prav v evropskem pravu vidijo primerno orodje, s pomočjo katerega je mogoče izpodbijati diskriminatorne ukrepe v državah članicah.

Alenka Košorok Humar

Poročilo o delu OZO Ljubljana

V letu 2019 so v ljubljanskem območnem zboru odvetnikov kot že vsa leta do zdaj potekale številne in raznovrstne, zanimive in pestre aktivnosti, in sicer na rednih mesečnih sestankih zbora ter izven naših ustaljenih zborov – v Grand hotelu Union in City hotelu v Ljubljani. Naša predavanja so redno povezana z aktualnimi pravnimi in drugimi življenjskimi temami, ki jih predlagajo člani, po predavanjih pa se ponavadi razvijejo še plodna diskusija, klepet in prijetno druženje.

Tanja Marušič

Poročilo o delu OZO Nova Gorica

To poročilo je nastalo etapno, v času pred epidemijo covida-19 in v času karantene zaradi covida-19. In ne zato, ker bi bilo časa zanj premalo, pač pa zato, ker je bilo težko doumeti, kaj se dogaja, da se to dogaja tudi nam, zbrati misli in jih usmeriti v tipkovnico.

Renata Klančič

Poročilo o delu OZO Maribor

Mariborski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Maribor, ki je v januarju 2019 štel 199 članov, je v skladu s 46. členom Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) in Pravili o organizaciji in delu zbora odvetnikov v Mariboru opravljal svoje delo na sestankih zbora in letni konferenci ter prek svojih organov.

Zdenka Pavlovič

Poročilo o delu OZO Ptuj

Kako čas beži. Leto je vnovič naokrog in v nadaljevanju sledi poročilo zbora. Člane našega zbora po elektronski pošti sproti obveščamo o vseh pomembnejših informacijah, ki se nanašajo na delo tako Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) kot tudi našega območnega zbora.

Slavko Fartelj

Poročilo o delu OZO Pomurje

Pomurski območni zbor odvetnikov je obravnaval različne vsebine, povezane z delom odvetnikov.

Lara Savnik

Poročilo o delu OZO Kranj

Izvršni odbor gorenjskega območnega zbora odvetnikov (iz Kranja: Samo Ošabnik kot namestnik predsednice, Anka Kozamernik, Janez Hočevar in Damijan Pavlin, iz Škofje Loke: odvetnik Peter Osolnik, z Jesenic: odvetnica Mojca Košir) se je v letu 2019 sestal na sedmih sejah, na katerih smo pretežno obravnavali tekočo problematiko in izdajali mnenja o kandidatih za odvetnike in odvetniške kandidate, nekaj sej smo opravili tudi korespondenčno.

Igor Smolej

Poročilo o delu OZO Novo mesto (Dolenjska)

Dolenjski območni zbor odvetnikov je 1. januarja 2019 štel 40 odvetnic in odvetnikov. Člani zbora smo se sestajali na rednih sejah, na katerih smo obravnavali vsa aktualna vprašanja o odvetništvu in pravosodju ter reševali specifične težave, ki so pestile naš območni zbor.

Odvetnik - številka 96 (3), letnik 2020