Odvetnik je revija za teorijo in prakso odvetniške stroke, seznanja z novostmi in strokovnimi vprašanji pravne stroke. Zbirka obsega arhiv od leta 1998 dalje. Izide 4-5 številk na leto.
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracijamag. Igor Karlovšek
Ali pravo v mednarodnih odnosih lahko reši človeštvo pred katastrofo? Ali lahko upamo, da bo konflikte mogoče rešiti s spoštovanjem prava?
Andrej Razdrih
Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je 19. septembra 2025 gostila sestanek z Ministrstvom za pravosodje, Vrhovnim sodiščem in Ministrstvom za finance. Na mizo je bila položena občutljiva tema: povečani stroški brezplačne pravne pomoči (BPP) in zagovorništev po uradni dolžnosti (ex offo). Predlog Ministrstva za finance je bil jasen: odvetniška tarifa naj se za ta zastopanja zniža za 50 odstotkov, Vrhovno sodišče pa je predlagalo vsaj 10-odstotno znižanje.
dr. Dario Ippolito
Začnimo s sedanjostjo. S tremi podobami, ki jim je usojeno pustiti pečat v ikonografiji pravičnosti – tisti brez toge in zakona. Gre za podobe, ki predstavljajo državno moč v njeni najbolj izraziti, neposredni in materialni razsežnosti – tisti, ki se kot fizična sila izvaja neposredno nad telesom.
Igor Vuksanović
Kazenski zakonik (KZ-1)1 v 138. členu (neupravičeno slikovno snemanje)2 in v šestem odstavku 143. člena (zloraba osebnih podatkov)3 varuje zasebnost oškodovanke v njeni najbolj varovani sferi, ki je povezana s spolnostjo, goloto, intimnostjo. Člen 138 KZ-1 je seveda širši, vendar me v tem kratkem in preglednem članku zanima predvsem problematika posnetkov seksualne (spolne) narave,4 ki so nastali s soglasjem oškodovanke ali brez njega, in so bili pozneje ti materiali brez njenega soglasja ali javno5 objavljeni ali posredovani določenemu krogu oseb. Na tem področju ima slovensko kazensko pravo nekaj vrzeli.
Tina Šnajder
Prenehanje delovnega razmerja je v slovenski zakonodaji celovito urejeno v krovnem Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pa v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU), podprto je tudi z obsežno sodno prakso.
mag. Darja Bajželj in Martina Golob
.Pravico do odškodnine ureja Obligacijski zakonik (OZ) v 2. oddelku 2. poglavja, od člena 131 naprej. Govor je o neposlovni škodi, torej o škodi, ki nastane na podlagi civilnega delikta.
Barbara Hribar
Pred dvajsetimi leti je Diane Blood uspela doseči zakonito pravico do spočetja otroka s spermo pokojnega moža Stephena Blooda, kar je sprožilo številne razprave. Čeprav Stephen Blood ni nikoli razmišljal o asistirani reprodukciji, tehnike ART odpirajo etična vprašanja (nekaterim se gnusi uničevanje zarodkov kot stranska posledica takega posega), ki se niso rešila niti po Dianini zmagi, saj sta si želela družine brez kakršnekoli pomoči. Po dolgem boju je Diane sicer zmagala in pridobila pravico do spočetja otroka, a nato se je soočila z drugo bitko – da bi bilo ime njenega moža na rojstnem listu njunih sinov. Primer je zajemal pravne, medicinske in etične vidike ter vprašanja, povezana s pisnim soglasjem.
Lara Dular Javornik
Odvetniški poklic je znan predvsem po logični in analitični naravnanosti na potrebe in interese posamezne stranke. Zaradi zahtevnosti dela (osredotočenost na (ne)uspeh v postopku, delovna naravnanost je pogosto tekmovalna, delovniki so dolgi, zahteva se stalna dostopnost in naklonjenost interesom strank) je izpostavljenost stresu velika, kar se odraža tudi pri zadovoljstvu z delom in splošnem počutju.
Jože Ilc
Odvetnik Jože Kristan se je v članku Kreditna pogodba v švicarskih frankih – ne ve se katerič že med drugim odzval tudi na moj članek z naslovom Kreditna pogodba v švicarskih frankih. Kot avtorju se mi zdi pomembno, da podam avtentično mnenje o vsebini svojega prispevka.
Timon Hren
Zakon je v svojem bistvu orodje, zasnovano za zaščito šibkejših in vzpostavljanje reda v družbi. Vendar zgodovina prava kaže, da lahko tudi najbolj dobronamerni zakoni postanejo dvorezen meč. Malokateri pravni predpis to dihotomijo ponazarja tako jasno kot člen 498A indijskega kazenskega zakonika. Ta člen, sprejet kot nujen ščit za varstvo poročenih žensk pred krutostjo in nasiljem, povezanim z doto, je danes postal predmet ene najintenzivnejših pravnih in družbenih razprav v Indiji ter je obdan z resnimi očitki o sistemski zlorabi.
Andrej Razdrih
V letošnjem letu so na Vrhovnem sodišču RS pripravili knjigo Od talarja do toge – 30 let slovenskih sodniških tog in razstava tog evropskih sodišč, ki sta jo uredila Maja Vavtar in Igor Zemljič iz Centralne pravosodne knjižnice.
mag. Jaša Vrabec
V uvodniku z naslovom Polovička – here we go again ..., objavljenem v reviji Odvetnik, Timon Hren piše o sistemu brezplačne pravne pomoči (BPP) in nagradah odvetnikom iz tega naslova oziroma povišanju odvetniške tarife s 50 na 100 odstotkov v letu 2023. Zaradi izjemnega naraščanja stroškov BPP od tega leta dalje naj bi se Ministrstvo za finance zavzemalo za ponovno uvedbo »polovičke«, torej polovičnega plačila za delo odvetnikov v sistemu BPP.
Janez Starman
Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) je prejela vabilo na 6. sestanek Delovne skupine za pripravo sistemskih rešitev na področju stroškov sodnih postopkov, v katerem je zapisano, da bo delovna skupina na sestanku vnovič proučila možnost za znižanje odvetniške tarife v zadevah brezplačne pravne pomoči in ex offo. Na slednje je opozorilo Ministrstvo za finance v dopisu z dne 21. maja 2025, ki je bil priložen vabilu na sestanek delovne skupine; 20. junija 2025 je bil OZS posredovan še dopis Ministrstva za finance z dne 17. junija 2025, s priloženim sklepom VS RS št. III Ips 2/2024 z dne 11. marca 2025.
Disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je v senatu, ki so ga sestavljali vrhovna sodnica mag. Nina Betetto kot predsednica ter vrhovni sodnik Franc Seljak in odvetniki Damir Ivančič, Igor Smolej in dr. Urban Vrtačnik kot člani, ob sodelovanju Monike Poljanšek kot zapisnikarice, v disciplinski zadevi zoper disciplinskega obdolženca, odvetnika v Mariboru, zaradi disciplinske kršitve po 6. in 13. tocki 77. b člena Statuta OZS, po zahtevi disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka št. 1270/2024 z dne 28. februarja 2025, po opravljeni disciplinski obravnavi v navzočnosti disciplinskega tožilca odvetnika mag. Mitje Jeleniča Novaka, 14. julija 2025
Petra Janželj
V začetku lanskega novembra se je Odvetniška zbornica Slovenije (OZS) sestala z ministrico za pravosodje. Na sestanku sta bili obravnavani dve temi, in sicer uskladitev odvetniške točke ter sprememba Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ministrstvo za pravosodje je dobilo nalogo, da zniža proračunska sredstva, ki se porabijo za izvajanje brezplačne pravne pomoči in ex offo.
Andreja Friškovec
Sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) so pri presoji vprašanj, vezanih na spoštovanje pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki varuje vrsto pravic, v več primerih že odgovorili na vprašanje, ali je mogoče kazenski postopek šteti za pošten v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP, ki določa, da ima »vsakdo pri odločanju o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravico do poštene in javne obravnave […]«, če je postopek privedel do obsodbe, ki je v odločilni meri temeljila na pričanju sostorilca.
dr. Irena Svetek
Tatjana Devčič Svetek je skoraj štiri desetletja preživela v vlogi tožilke, kjer je nosila eno najtežjih odgovornosti v pravnem sistemu: zastopala je državo v primerih, ki so segali od gospodarskega kriminala do najbolj pretresljivih umorov. Že kot zelo mlada, komaj tridesetletna pravnica se je soočila z množičnim morilcem Silvom Morganom, proti koncu svoje kariere pa je vstopila še v boj z enim najtemnejših obrazov slovenskega kriminala, serijskim morilcem Silvom Plutom. O teh primerih in o življenju tožilke sem se z njo tokrat pogovarjala kot hči, ki jo pozna tudi s tiste bolj osebne, domače strani.
Andrej Razdrih
Če se boste fotografirali na zanimivem kraju – doma ali po svetu – z našo revijo v roki, bomo fotografije objavili.
Metka Mencinger
Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je pripravil 30. letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2024.
OZS je prejela zadnjo različico delovnega gradiva predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu (ZOdv-H), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.
1917 odvetnikov, 103 kandidatov, 196 pripravnikov, 303 odvetniške družbe in 26 civilnih odvetniških družb
28. 6. 2025: Bernard Nared, odvetnik v Postojni, Kolodvorska cesta 5 A, zaradi smrti.
mag. Aleš Velkaverh
Zasedanja Stalnega odbora CCBE, ki je od 2. do 4. aprila 2025 potekalo v Bruslju, sva se udeležila odvetnica in vodja delegacije OZS pri CCBE Klavdija Kerin in mag. Aleš Velkaverh. Že uvodoma smo obravnavali vabilo oziroma predlog ciprske odvetniške zbornice, da se 26. in 27. marca 2026 zasedanje Stalnega odbora CCBE odvija v Limassolu. Dogodek bo sovpadal s ciprskim predsedovanjem Svetu EU, kar bo omogočilo tudi sodelovanje visokih političnih gostov (npr. ministri, predsednik republike). Gostovanje bo tudi priložnost za utrditev ugleda pravne stroke v državi. Soglasno je bilo izglasovano, da bo zasedanje Stalnega odbora marca prihodnje leto potekalo na Cipru.
mag. Luka Vižintin
Društvo mediatorjev Slovenije je ob devetnajsti obletnici delovanja skupaj z Društvom mediatorjev Hrvaške 23. septembra 2025 v Ljubljani organiziralo konferenco, ki je bila posvečena mediaciji in njenemu razvoju. Dogodek je bil razdeljen na dve okrogli mizi in dve delavnici, udeležili pa so se ga številni strokovnjaki iz Slovenije in tujine, kar potrjuje, da mediacija postaja vse pomembnejši institut v našem prostoru.
Iris Pensa
V Mediacijskem centru OZS smo 5. junija 2025 odprli vrata učenkam in učencem krožka vrstniške mediacije z Osnovne šole Prule v Ljubljani. Sprejeli sta jih odvetnica Alenka Košorok Humar, direktorica Odvetniške akademije OZS, v okviru katere deluje tudi Mediacijski center, in odvetnica Iris Pensa.
Blaž Tomažin Bolcar
Ljubljana je na Ljubljanskem gradu 13. junija 2025 gostila vrhunske strokovnjake iz Slovenije in tujine, ki so se udeležili mednarodne konference The Business of Sport in Eastern Europe (Poslovni svet športa v vzhodni Evropi). Konferenca, ki je potekala pod okriljem Društva športnih odvetnikov Slovenije, v sodelovanju z Odvetniško zbornico Slovenije in mednarodno platformo LawInSport, je poudarila pomen pravne stroke v hitro spreminjajočem se svetu profesionalnega športa.
Stanislav Fortuna
»Quales iudices ...« je bil manjši del pogovora v latinščini med dvema hrvaškima odvetnikoma, ki ga je naš Janez Trdina slišal v gostilni kmalu po prihodu na svoje službeno mesto v Varaždinu. Celotna misel, ki jo je izrekel eden od njiju, se je namreč glasila: »Deus meus, quales iudices nunc advenerunt! Inauditum condemnant.« In latinščina, ki je bila dotlej vodilni jezik med izobraženci tudi na Hrvaškem, se je v času Bachovega absolutizma znašla v primežu agresivno forsirane nemščine, saj je bil cilj dunajske vlade čim hitrejše ponemčenje. Še več, to se je dogajalo v času, ko se Hrvatje niso uspeli zediniti niti o tem, kateri med njimi so Iliri, kaj šele o tem, ali mednje spadajo vsi kajkavci, čakavci, štokavci in bezjaki.
Andrej Razdrih
Sandro Pečenko - Santo se je rodil 4. oktobra 1929 v Trstu. Leta 1932 se je njegova družina zaradi naraščajočega pritiska italijanskih fašistov (oče je moral prodati pekarno s trgovino) preselila v Ljubljano.
Igor Vuksanović
Avtor v članku analizira slovensko pravno ureditev varovanja najbolj intimne sfere zasebnosti oškodovank in oškodovancev v zvezi s problematiko posnetkov seksualne narave, ki so nastali s soglasjem oškodovanke ali brez njega, pozneje pa so bili ti materiali brez njenega soglasja ali javno objavljeni ali posredovani določenemu krogu oseb.
Tina Šnajder
Prenehanje delovnega razmerja je v slovenskem pravu primarno urejeno v ZDR-1, za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti pa v ZJU, ob obsežni podpori sodne prakse.
Lara Dular Javornik
Za uspešno opravljanje odvetniškega poklica je, poleg logičnega mišljenja, ključna tudi čustvena inteligenca.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki