Revija Odvetnik - številka 81 (3), letnik 2017

Jože Ilc

Novela ZPP-E

Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je obširna. Kakšen bo učinek teh sprememb, je nemogoče oceniti, saj mora predpis po mojem mnenju veljati vsaj deset let, da se izoblikuje sodna praksa. Mnenje bom torej podal na osnovi dosedanjih izkušenj s pravdnim postopkom, saj sem v svoji pravniški karieri dočakal tri zakone o pravdnem postopku ter približno 30 sprememb in dopolnitev omenjenih zakonov. Vsebinske spremembe in dopolnitve zakona so vedno imele isto sporočilo: vsaka sprememba naj bi pomenila korak naprej in odpravila dosedanje pomanjkljivosti ter vsekakor izboljšala stanje civilnega procesnega prava. Prav tako je tudi sporočilo pripravljalcev novele ZPP‑E. Vendar nisem prepričan, da bo vse le boljše, kakor nas prepričujejo.

Andrej Razdrih

Sistematična razgradnja odvetništva

V poletni številki Odvetnika dajemo precej poudarka najnovejši spremembi Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E). Pravdni postopnik je temeljno »orodje« za delo vsakega odvetnika, zato je razumljivo, da je Odvetniška zbornica Slovenije (OZS), kolikor je le mogla in ji je bilo dopuščeno, sodelovala pri oblikovanju novele ZPP-E. Kaj ji je uspelo doseči, je vprašanje, na katerega avtorji različno odgovarjajo. Prof. dr. Aleš Galič meni, da napovedani daljnosežni posegi v ustroj pripravljalnega postopka ter odgovornosti strank in sodišča za zagotovitev koncentracije glavne obravnave niso bili uresničeni predvsem zaradi nasprotovanja OZS.

dr. Aleš Galič

Priprava glavne obravnave po noveli ZPP-E

Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) ne spreminja izhodišč in temeljne strukture v ureditvi pravdnega postopka. Napovedani so bili daljnosežni posegi v ustroj pripravljalnega postopka ter odgovornosti strank in sodišča za zagotovitev koncentracije glavne obravnave, vendar od teh napovedi na koncu – predvsem zaradi nasprotovanj Odvetniške zbornice Slovenije oziroma odvetnikov – ni ostalo veliko. Za tokratno novelo je značilno, da so bili prvotni načrti pripravljalca (tj. Ministrstva za pravosodje) zelo ambiciozni, nato pa je v poznejših fazah usklajevanja prišlo do obsežnega krčenja. Ravno nasprotno je potekalo prejšnje noveliranje Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ko so številne pomembne, tudi najbolj sporne novosti v besedilo zakona prišle v poznejših fazah priprave (novela ZPP-D).

Jure Levovnik

Priprave na glavno obravnavo in glavna obravnava po noveli ZPP-E

Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), ki se začne uporabljati 14. septembra 2017, je prinesla nekaj opaznejših sprememb v fazah glavne obravnave in priprav nanjo. Gre za fazi, ki sta z vidika trajanja postopkov na prvi stopnji najbolj kritični. Pripravljalci novele so pravilno zaznali, da je boljša organizacija dela v teh dveh fazah ključna za dosego večje koncentracije in pospešitve postopka, za njegovo poenostavitev in racionalizacijo ter za njegovo večjo prožnost, tj. za možnost prilagoditve nekaterih vidikov postopka posebnostim posamezne zadeve.

dr. Vesna Bergant Rakočević

Nekatera vprašanja glede novosti po noveli ZPP-E v pritožbenih postopkih

Novosti, ki jih bo v pritožbeni postopek vnesla novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), so ene izmed znatnejših in tudi pomembnejših. Od njih si zakonodajalec glede na svoje cilje veliko obeta, kar je bilo večkrat javno poudarjeno v vseh fazah sprejemanja novele. Eden od ciljev, če že ne glavni cilj, je namreč skrajševanje pravdnih postopkov, kar je seveda dosegljivo, če se sojenje zreducira na čim manj stopenj. Drugače povedano, z novelo E se poskuša doseči manj razveljavitev prvostopenjskih sodb in vračanja zadev na sodišča prve stopnje.

Boštjan Špec

Denar je danes redko stvar: izločitvena pravica na premičninah in drugem premoženju

Če primerjamo zakonski opredelitvi izločitvene pravice v 124. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) in v 22. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je bila ta v ZPPSL opredeljena zelo na splošno in kratko kot »stvar, ki ne pripada«, ZFPPIPP pa je glede opredelitve pojma izločitvene pravice veliko bolj natančen. Po ZFPPIPP ne obstaja neka splošna opredelitev izločitvene pravica, kot je izhajala iz opredelitve izločitvene pravice v ZPPSL, temveč ZFPPIPP, predvsem v 22. členu, pa tudi v 250. členu, določa različne vrste izločitvene pravice, ki se med seboj v bistvenih delih razlikujejo.

mag. Janja Paripović

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca (1.)

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni takojšnje prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Če izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delodajalec, delavec dejansko »čez noč« ostane brez zaposlitve in seveda brez (pričakovanih) prejemkov iz naslova delovnega razmerja, hkrati pa delavec ob takem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Namen tega prispevka je izpostaviti tako teoretična kot tudi praktična (s sodno prakso podprta) izhodišča za podajo (zakonite) izredne odpovedi delodajalca. Zaradi obsežnosti obravnavane tematike je prispevek razdeljen na več delov.

Marko Rajčević Lah

Zloraba pravil o postopku na podlagi verodostojne listine in o fikciji vročitve

Članek naj bi se bral kot kriminalka; v resnici namreč tudi je. Zgodbo sem sicer nekoliko poenostavil, govori pa o tem, kaj se lahko zgodi človeku, ki ima v Sloveniji nepremičnino (na primer luksuzno stanovanje, vredno nekaj 100.000 evrov) in ima na tem naslovu prijavljeno svoje stalno prebivališče, dejansko pa živi v tujini, zato v Sloveniji ne dviguje pošte, ki prihaja v hišni nabiralnik njegovega stanovanja. Lastnik bi lahko ostal brez omenjenega stanovanja, saj bi bilo prodano drugi osebi na javni dražbi v izvršilnem postopku, ki bi ga sprožil namišljeni upnik. Tako lastnik stanovanja sploh ne bi vedel, da proti njemu teče izvršilni postopek, katerega končni cilj je prodaja njegovega stanovanja. Ko bi se nekega dne vrnil domov, bi na vratih svojega (zdaj že nekdanjega) stanovanja bržkone našel ploščico z imenom novega lastnika – tistega, ki je stanovanje kupil na dražbi in ki je bil verjetno že od začetka vpleten v prevarantsko zgodbo.

mag. Igor Karlovšek

Saga o točki in tarifi

Obstajali so ali pa tudi še obstajajo na svetu družbeni sistemi, kjer je poleg plačila za opravljeno delo pomembno še kaj drugega, na primer družbeni ugled, solidarnost, neplačana pomoč drugemu. Slovenski odvetniki pa delamo v okolju, kjer je edino pravo merilo uspeha in preživetja število evrov, ki jih prejmemo za opravljeno delo. Od slave in trepljanja po hrbtu, kako smo dobri, ni mogoče živeti, z evri se vse začne in vse konča. To, kar počnemo, nam stranke plačajo, in o vprašanju, koliko nam morajo stranke za to plačati, bi morali odločati sami. Pa ne odločamo.

dr. Karlo Primožič

Odgovornost za škodo na stvareh v varstvu – pasivna legitimacija

V italijanskem pravu in praksi ni pasivno legitimirana zavarovalnica, temveč zavarovanec. Višina nepremoženjske škodo, ki jo je povzročila stvar, ki jo ima nekdo v varstvu, ter višina premoženjske škode, povzročene z vozili v prometu, se v skladu z italijansko sodno prakso določata na podlagi t. i. Milanskih tablic. To velja tudi v primeru, ko je oškodovanec »tujec«, tj. nekdo, ki nima stalnega bivališča v Italiji, in v primeru njegove smrti to velja tudi za njegove ožje sorodnike.

Tonči Ravlić

Elektronski odvetnik

»Svet brez odvetnikov – kako lepo bi bilo živeti v takem svetu, popolnem svetu!« Zagotovo bi lahko marsikoga slišali izreči to misel, vendar se je treba vprašati, ali bi bilo res tako. Menim, da v tem ne bi našli niti lepote niti popolnosti.

Andrej Razdrih

Dr. Alenka Šelih: V prejšnjem sistemu smo imeli manj političnih pravic, v tem pa manj socialnih

Dr. Alenka Šelih se je rodila v zavedni slovenski odvetniški družini, njen oče dr. Igor Rosina in njen ded dr. Franjo Rosina sta bila ugledna odvetnika in javna delavca. V odvetništvo je bila pravzaprav vpeta vse življenje, saj je bil odvetnik tudi njen mož Rudi Šelih (predsednik Odvetniške zbornice Slovenije od 1965–1971 in od 1982–1985, tj. tri mandate), družinsko tradicijo pa nadaljuje njena hčerka Nina Šelih.

mag. Roman Završek

Slovensko odvetništvo danes in kakšno odvetništvo si želimo v prihodnje

V zadnjih 15 letih prihaja do sistematične razgradnje odvetništva. Številne spremembe na zakonodajnem področju na eni strani posegajo v samostojnost in neodvisnost odvetništva ter krčijo njegove dosedanje pristojnosti (z Zakonom o notariatu, Zakonom o zemljiški knjigi, Zakonom o državnem odvetništvu itd.), po drugi strani pa drugi deležniki v pravosodju in izvršilna veja oblasti predpise nepravilno tolmačijo. Sodni spor, ki ga vodi OZS z Ministrstvom za pravosodje zaradi uskladitve vrednosti točke, preiskave odvetniških pisarn, nespoštovanja obvezne razlage odvetniške tarife pri sodni in izvršilni veji, je lep prikaz teh dogajanj.

Patricij Maček

Vloga odvetništva v Republiki Sloveniji

Na posvetu, ki je potekal 21. junija, je predsednik Državnega sveta Mitja Bervar v uvodnih besedah med drugim dejal, da je kakovostno odvetništvo eden od vzorcev v mozaiku ogledala družbe in da je v sociološkem smislu odvetništvo eden od varuhov demokracije ter pravne države.

mag. Roman Završek

Brez neodvisnega odvetništva sta uresničevanje pravice do sodnega varstva in varstvo pravic strank zgolj mrtva črka na papirju

Velikokrat slišimo, da smo odvetniki ustavna kategorija, odvetništvo pa kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon.

A. R.

Zapisnik s skupščine OZS

Vsakoletna redna skupščina Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) je 16. marca 2017 po dolgih letih vnovič potekala v Ljubljani, in sicer v rdeči dvorani Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Razlog za premestitev skupščine iz Portoroža je bil v tem, da je bila udeležba članov v soboto dopoldne (po naporni nočni proslavitvi Odvetniške šole) zelo pičla in tudi zbranost kolegov pri glasovanju ni bila vedno najboljša.

Tanja Sedušak

O delu upravnega odbora OZS

Odvetniška družba je podala predlog za izdajo soglasja za delovanje poslovne enote odvetniške družbe in predlog, da upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) predlaga spremembo Pravilnika o merilih in postopku za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme tako, da bi uredil tudi delovanje odvetnikov, ki za opravljanje svojega poklica ne potrebujejo tajnice.

Prisege

Dne 23. marca 2017 so pred predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije prisegli:

Aleksandra Janežič in Nina Drnovšek

Plenarna seja in seje odborov CCBE

V Edinburgu je 19. maja 2017 potekala plenarna seja Sveta evropskih odvetniških zbornic (CCBE). Dan prej so bile seje štirih odborov (odbora za prihodnost odvetništva, odbora za preprečevanje pranja denarja, odbora za dostop do pravnega varstva in odbora PECO), seja o tematiki platform za izobraževanje ter sestanek predstavnikov za informiranje (t. i. »information officers«). Na plenarni seji, kot je bilo pričakovano, ni bila obravnavana vloga Odvetniške zbornice Slovenije (OZS) glede intervencije CCBE v postopku pred Ustavnim sodiščem RS o vprašanju obračunavanja storitev brezplačne pravne pomoči, opravljenih pred dvigom stopnje davka na dodano vrednost (DDV), za katere pa so bili računi izdani po 1. juliju 2013.

mag. Aleš Velkaverh

Izvajanje stikov ob nasprotovanju otroka: do kam sežejo obveznosti države

V zadevi K.B. in drugi proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo primer pritožnice, ki kljub pravnomočno priznani pravici do stikov več kot pet let ni imela skoraj nobenih stikov s svojima sinovoma. Razlog za to je bil v nasprotovanju otrok, ki sta vztrajno zavračala stike z materjo, vsi poskusi vzpostavitve stikov pa so bili neuspešni. ESČP je moralo presoditi, ali so državni organi ravnali pravilno, ko so sledili mnenju in volji otrok, ter ali so pri tem storili dovolj za uresničitev pravice pritožnice do spoštovanja družinskega življenja (8. člen EKČP).

Nataša Skubic

Sodnik in sodišče (3)

V prejšnjih dveh kolumnah sem se ukvarjala s terminologijo, povezano s subjekti, ki nastopajo v sodnih postopkih, v tokratni bom pregledala terminologijo, povezano s sodnikom, ki je osrednja oseba sodnega postopka.

Stanislav Fortuna

Šestjezični pravni slovar (10.)

Šestjezični pravni slovar (10.)

Anka Patru

Občutek varnosti in slišanosti strank v postopku mediacije (ob 15-letnici sodišču pridružene mediacije v Sloveniji)

Že leta 1760 je španski škof pisal o razlogih za umrljivost otrok v sirotišnicah. V zapiskih navaja, da so otroci, ki so imeli zatočišče in bili redno hranjeni, kljub temu zgodaj umirali, in sicer od žalosti. V letih 1930–1940 so na hodnikih ameriških bolnišnic in sirotišnic otroci umirali zaradi pomanjkanja dotika in čustvene povezanosti (angl. emotional connection). Prav čustvena povezanost je tista, ki je ključna za vsakega posameznika skozi vse njegovo življenje.

Statistika OZS

1715 odvetnikov, 166 kandidatov, 349 pripravnikov, 263 odvetniških družb in 8 civilnih odvetniških družb

dr. Ana Vlahek in Daniela Mozetič

Odlična uvrstitev študentov ljubljanske Pravne fakultete na tekmovanju CEEMC

Po enoletnem premoru se je ekipa študentov Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, ki so jo sestavljali Aljoša Aleksovski, Sara Ermenc, Urška Rotar in Špela Zupančič, vnovič udeležila tekmovanja Central and East European Moot Court (CEEMC), na katerem je dosegla odlične rezultate.

Tina Šnajder Paunovič

Dr. Peter Čeferin: Prepoznava ali »neznosna lahkost sojenja«

Knjižica »Prepoznava« in druge zgodbe kolega dr. Petra Čeferina je zanimiva v vseh pogledih – po vsebini, po načinu podajanja zgodb, po formatu, predvsem pa po sporočilu. Tako kot življenje, na katerega je mogoče gledati z različnih zornih kotov, je tudi ta knjiga večplastna: navidezno sicer lahkotna in zabavna, v resnici pa med platnicami nosi globoko sporočilo s kančkom grenkega priokusa.

dr. Konrad Plauštajner

Dr. Marko Pavliha, dr. Patrick Vlačič, Karla Oblak: Prevozno pravo

Ob prebiranju tretje, spremenjene in dopolnjene izdaje knjige Prevozno pravo sem vnovič spoznal, kako zelo pravo vpliva na naša vsakdanja življenja, čeprav se tega niti ne zavedamo. Z avtobusom se na primer odpeljemo do železniške postaje, od tam pa z vlakom v tujino … V obeh primerih smo z nakupom vozovnice sklenili prevozno pogodbo, ki včasih zagotavlja še nezgodno zavarovanje.

Alenka Košorok Humar

Mag. Igor Karlovšek: Bahamski dokument: zgodba o slovenskem tajkunu

Knjiga odvetnika Igorja Karlovška Bahamski dokument se začne z jezo in konča z modrostjo. Ko se vname star panj, je ogenj težko pogasiti. Kakorkoli … Sprejeti bo treba, kar se bo zgodilo. In vmes je s svetlobno hitrostjo dogajanja zabeležena neizmerna paleta občutij, tako razburkanih kot nadzorovanih čustev, besed in dejanj junakov.

Andrej Razdrih

»Odvetniška zbornica ukrepa vsakič, ko je to potrebno«

Novela zakona o notariatu (ZN-C), ki je predvidela vzpostavitev centralnega registra oporok, je v predhodni določbi 63. člena res predpisala, da bo po vzpostavitvi tega registra obvezen tudi vpis oporok, ki jih hranijo sodišča. Iz te določbe je razvidno, da je bila ob sprejemu omenjene novele dejansko predvidena vzpostavitev enotne evidence oporok, ki se lahko hranijo pri sodiščih, odvetnikih in notarjih.

Stanislav Fortuna

Dr. Igor Rosina

Odvetništvo je čuden poklic. Ves čas si v opoziciji, v nasprotju z nekom ali z nečim. Pogosto te mučijo dvomi o tem, ali so tvoje odločitve strokovno pravilne. Občasno naletiš na primer, ko se sprašuješ, ali si sploh na pravi strani. Najlažje je tistemu, ki se navzame profesionalnega cinizma in svoje znanje temu primerno prodaja. Vprašanje pa je, ali potem njegovo delo res koristi urejanju odnosov med ljudmi in družbi kot celoti.

Stanislav Fortuna

Titograd

Za tiste, ki so se rodili ali dozorevali prepozno, da bi se srečali s tem imenom, naj povem, da se je tako nekdaj imenovalo glavno mesto Črne gore. Ne vselej, le v tistih časih, ki smo jim rekli socialistični in ki so bili socialistični po meri človeka. Za enega bolj, za drugega manj, odvisno od tega, kakšna je bila pač njegova mera. Zdaj temu mestu pravimo Podgorica in je še zmeraj glavno mesto Črne gore.

mag. Roman Završek

Igor Grossman (1963–2017)

Slovo je vedno težko, najtežje pa je takrat, ko se poslavljaš od prijatelja, ki je odšel za vedno. Igor Grossman ni bil le dober odvetnik, bil je več kot to. Bil je dober kolega, in tisti, ki smo bili njegovi prijatelji, smo imeli veliko srečo.