Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 32-1548/1999, stran 3723 DATUM OBJAVE: 6.5.1999
VELJAVNOST: od 14.5.1999 do 7.3.2003 / UPORABA: od 14.4.2000 do 7.3.2003
RS 32-1548/1999
1548. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja
Na podlagi tretjega odstavka 49. člena, šestega odstavka 93. člena in tretjega odstavka 282. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98) minister za pravosodje izdaja
PRAVILNIK
o opravljanju službe izvršitelja
o opravljanju službe izvršitelja
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik določa identifikacijske oznake izvršitelja, ravnanje izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja ter načinu hrambe zarubljenih ali odvzetih stvari.
II. IDENTIFIKACIJSKI ZNAKI
2. člen
Izvršitelj pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja uporablja in se izkazuje z naslednjimi identifikacijskimi znaki:
-
izkaznica izvršitelja in priponka;
-
pečat;
-
oznaka na poslovnih prostorih izvršitelja.
Identifikacijske znake ima izvršitelj pravico pridobiti in uporabljati po pravnomočnosti odločbe o imenovanju za izvršitelja.
3. člen
Izvršitelj ima izkaznico, s katero se izkazuje pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe in zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: izkaznica).
Izkaznico na zahtevo izvršitelja naroči in izda minister, pristojen za pravosodje.
4. člen
Izkaznica je sestavljena iz:
-
usnjenega ovitka;
-
osebni podatki izvršitelja;
-
simbola;
-
oznake “izvršitelj”.
Usnjen ovitek je iz modrega usnja velikosti 7 × 10 cm. Na sprednji strani ovitka je v slepem tisku vtisnjen grb Republike Slovenije, pod njim pa napis Republika Slovenija (obrazec – skica št. 1).
Na zgornji notranji strani je na usnjeni podlagi vtisnjen grb Republike Slovenije v obliki in barvah, določeni v prvem odstavku 6. člena ustave RS in napis zlate barve, Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje. Pod tem napisom je pritrjena ploščica zlate barve, na kateri je z velikimi črkami napisana oznaka “IZVRŠITELJ”(obrazec – skica št. 2).
Na spodnji notranji strani ovitka je pod prozornim plastičnim ovitkom, prišitim ali zlepljenim na robove, vstavljena identifikacijska kartica, ki se vstavi po vpisu podatkov o imetniku.
Obrazec identifikacijske kartice je velikosti 6 × 9 cm. Obrazec vsebuje:
Zgoraj 0,5 cm pod robom je napis “IZKAZNICA IZVRŠITELJA” v širini 1 cm in reg. številka izkaznice. Pod tem napisom je na levi strani prostor za fotografijo velikosti 3 × 3 cm, na desni strani ob fotografiji napis: “Evidenčna številka izvršitelja”. Pod fotografijo je prostor za ime in priimek izvršitelja in datum izdaje izkaznice. V spodnjem desnem kotu je prostor za podpis ministra za pravosodje in pečat Ministrstva za pravosodje (obrazec – skica 3).
Izkaznica je veljavna samo, če vsebuje vse dele, določene v prvem do petem odstavku tega člena.
O izdanih izkaznicah vodi Ministrstvo za pravosodje evidenco.
Za posamezno izkaznico se v evidenco izkaznic vpiše:
-
tekoča številka izkaznice;
-
ime, priimek, sedež in evidenčna številka izvršitelja;
-
datum naročila izkaznice in datum izdaje izkaznice izvršitelju;
-
datum, ko je bila izkaznica vzeta iz uporabe, kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je Ministrstvo za pravosodje prejelo obvestilo o izgubi izkaznice.
5. člen
Za nepravilno uporabo ali zlorabo izkaznice je odgovoren izvršitelj.
Če izvršitelj izkaznico izgubi ali kako drugače ostane brez nje ali je poškodovana, je dolžan o tem takoj obvestiti Ministrstvo za pravosodje, ki izvršitelju izda novo izkaznico in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena izkaznica, ki je bila izgubljena ali poškodovana izkaznica se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci izdanih izkaznic.
Če izvršitelj preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti izkaznico Ministrstvu za pravosodje. Vrnjena izkaznica se uniči.
6. člen
Izvršitelj mora pred pričetkom vsakega uradnega dejanja izvršbe in zavarovanja pokazati izkaznico strankam v postopku izvršbe in zavarovanja in drugim udeležencem.
7. člen
K izkaznici sodi tudi priponka izvršitelja (v nadaljnjem besedilu: priponka), ki je običajno zakrita, pri opravi dejanj izvršbe in zavarovanja pa jo je dolžan izvršitelj nositi vidno.
Priponka je pravokotne oblike iz kovine zlate barve v velikosti 5 × 10 cm (obrazec – skica št. 4) in vsebuje:
-
grb Republike Slovenije;
-
napis Republika Slovenija in Ministrstvo za pravosodje;
-
naziv okrajnega sodišča, za katerega območje je imenovan;
-
oznako izvršitelj;
-
ime in priimek izvršitelja.
8. člen
Priponko na zahtevo izvršitelja naroči in izda Ministrstvo za pravosodje, ki o izdanih priponkah vodi evidenco.
Za posamezno priponko se v evidenco priponk vpiše:
-
tekoča številka priponke;
-
ime, priimek, sedež in evidenčna številka izvršitelja, ki priponko uporablja;
-
datum naročila priponke in datum izdaje priponke izvršitelja;
-
matrica priponke;
-
datum, ko je priponka vzeta iz uporabe s kratko navedbo razloga, datum uničenja oziroma datum, ko je Ministrstvo za pravosodje prejelo obvestilo o izgubi priponke.
9. člen
Za hrambo in pravilno uporabo priponke je odgovoren izvršitelj, ki je dolžan o izgubi, poškodbi, zlorabi ali kakršnikoli drugi nepravilnosti v zvezi z uporabo priponke obvestiti Ministrstvo za pravosodje, ki izvršitelju izda novo priponko, in jo vpiše v evidenco pod novo zaporedno številko. Naknadno najdena priponka, ki je bila izgubljena oziroma poškodovana priponka se uniči. Uničenje se zaznamuje v evidenci.
Če izvršitelj preneha opravljati službo izvršitelja ali kako drugače izgubi status izvršitelja, je dolžan takoj po prejemu odločbe vrniti priponko Ministrstvu za pravosodje. Vrnjena priponka se uniči.
10. člen
Vsa pisanja izvršitelja, poslana strankam in drugim udeležencem v postopku, sodiščem, gospodarskim družbam, organizacijam in skupnostim morajo biti opremljena s pečatom izvršitelja in podpisom izvršitelja. Pečat izvršitelja (v nadaljevanju: pečat), je uradni znak okrogle oblike premera 3,5 cm z osebnim imenom izvršitelja in je dokaz pristnosti in verodostojnosti pisanja izvršitelja.
Pečat se uporablja v črni barvi, je okrogle oblike in vsebuje:
-
grb Republike Slovenije;
-
oznako izvršitelj;
-
ime in priimek izvršitelja;
-
kraj, kjer ima izvršitelj sedež
-
evidenčno številko pečata.
Za posebne primere, v katerih bi bil navedeni pečat neprimeren, se lahko uporablja mali pečat s premerom 2 cm z enako vsebino kot ga ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za pečatenje z voskom ima izvršitelj kovinski pečat okrogle oblike s premerom 4 cm in z enako vsebino kot ga ima pečat iz prvega odstavka tega člena.
Za obliko, naročanje in hranjenje pečatov se uporabljajo predpisi, ki urejajo obliko in besedilo pečatov državnih organov razen, če ni s tem pravilnikom kaj posebej določeno.
V pečatu izvršitelja, ki ima sedež na narodnostno mešanem območju se besedilo v jeziku italijanske oziroma madžarske narodnosti navede poleg besedila v slovenskem jeziku.
11. člen
Pečat izvršitelja iz prejšnjega člena naroči Ministrstvo za pravosodje, ki vodi evidenco pečatov in hrani matrice pečatov.
Evidenca pečatov iz prejšnjega odstavka tega člena se vodi v posebni knjigi. Za posamezen pečat se v evidenco vpiše:
-
tekoča številka pečata (evidenčna številka);
-
datum naročila pečata in datum izdaje pečata izvršitelju;
-
odtis pečata;
-
ime in priimek in sedež izvršitelja, ki pečat uporablja;
-
datum, ko je pečat vzet iz uporabe s kratko navedbo razloga in datum uničenja priponke.
Ministrstvo za pravosodje hrani matrice pečatov na varnem in zavarovanem kraju ali jih komisijsko uniči. Komisijsko se uničijo tudi pečati, ki se nehajo uporabljati. Uničenje pečata se zabeleži v evidenci pečatov.
Izgubo pečata Ministrstvo za pravosodje objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
12. člen
Ko izvršitelj prevzame pečate, je odgovoren za njihovo hrambo in pravilno uporabo.
Izgubo, zlorabo, poškodovanje ali kakršnokoli drugo nepravilnost v zvezi z uporabo pečatov, ki jih uporablja, je dolžan izvršitelj nemudoma naznaniti Ministrstvu za pravosodje.
13. člen
Za mehanično odtiskovanje označb in odredb izvršitelja uporablja izvršitelj štampiljke.
Štampiljka, s katero se na zarubljenih stvareh vidno označi, da so zarubljene je kvadratne oblike v velikosti 10 × 10 cm (obrazec – skica št. 5).
Štampiljka vsebuje:
-
oznako ZARUBLJENO;
-
uro, dan, kraj rubeža;
-
ime in priimek lastnika stvari ali solastnikov stvari;
-
ime in priimek in sedež oziroma bivališča dolžnika;
-
podpis in pečat izvršitelja.
Če na stvari odtis štampiljke ni možen ali ga je zaradi narave stvari nemogoče uporabiti, uporablja izvršitelj samolepilni trak v širini 6 cm, rumene barve, na katerem je neskončno odtisnjena oznaka “ZARUBLJENO” s črnimi črkami. Izvršitelj samolepilni trak prilepi čez zarubljeno stvar in na vidnem mestu pripečati s pečatnim voskom listino, na kateri je odtisnjena štampiljka iz drugega odstavka tega člena.
Poleg oznak o rubežu iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko minister, pristojen za pravosodje z odredbo predpiše še druge oblike oznak ali druge metode, ki jih uporablja izvršitelj za oznako zarubljenih stvari.
14. člen
Zapisnike, poročila ali druga pisanja, ki jih mora sestavljati izvršitelj pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja se sestavljajo na obrazcih, katerih vsebina je določena s tem pravilnikom.
Če mora izvršitelj sestaviti zapis, za katerega ni določen obvezen obrazec po tem pravilniku, mora listina obvezno vsebovati:
-
oznako: ime in sedež izvršitelja;
-
številko in datum sklepa o izvršbi in naziv in sedež sodišča, ki je sklep izdal;
-
številko zadeve pri izvršitelju;
-
zadevo in namen zapisa;
-
datum in kraj zapisa;
-
podpis in pečat izvršitelja.
15. člen
Štampiljke in druge oznake o rubežu stvari iz 13. člena tega pravilnika in obrazce iz prejšnjega člena naroča na zahtevo izvršiteljev Ministrstvo za pravosodje pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelavo štampiljk, drugih oznak in obrazcev na predlog in na stroške izvršiteljev.
Ministrstvo za pravosodje vodi evidenco izvršenih naročil.
16. člen
Izvršitelj mora ob vhodu v zgradbo, kjer ima sedež postaviti napisno tablo velikosti 60 × 40 cm, na kateri mora biti grb Republike Slovenije, napis Republika Slovenija, naziv okrajnega sodišča za območje, katerega je izvršitelj imenovan, označbo izvršitelj ter ime in priimek izvršitelja (obrazec – skica št. 6).
Napisna tabla je temnomodre barve z obrobo zlate barve, na kateri je z črkami zlate barve napisana vsebina.
Na območjih, kjer živita avtohtoni italijanska oziroma madžarska narodna skupnost mora biti dodana še ena napisna tabla z isto vsebino in v enaki obliki še v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku.
Napisne table naroča Ministrstvo za pravosodje pri pooblaščeni osebi, pristojni za izdelovanje napisnih tabel. Stroške izdelave krije izvršitelj.
17. člen
Pod napisno tablo mora biti na običajen način označen delovni čas izvršitelja.
Delovni čas za vse izvršitelje je od ponedeljka do poteka od 8. do 16. ure.
Uradne ure za nepovabljene stranke so pri vseh izvršiteljih v sredo od 13. do 15. ure ter v petek od 9. do 15. ure.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvršitelj dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja med delavniki tudi izven delovnega časa, ob nedeljah in praznikih pa v skladu s tem pravilnikom.
V okviru delovnega časa odredi oziroma določi izvršitelj v skladu s predpisi o delovnih razmerjih delo izven delovnega časa in čas odmora med delom.
18. člen
Počitnice izvršitelja so od 15. julija do 15. avgusta v času sodnih počitnic.
Izvršitelj in pri njem zaposlene osebe morajo pretežni del letnega dopusta izkoristiti v času iz prvega odstavka tega člena. V času počitnic določi izvršitelj dežurstvo ene pri njem zaposlene osebe.
III. SPLOŠNA PRAVILA RAVNANJA IZVRŠITELJA PRI OPRAVLJANJU DEJANJ IZVRŠBE IN ZAVAROVANJA
1. Podlaga za opravo in način oprave dejanj izvršbe in zavarovanja
19. člen
Izvršitelj začne opravljati posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja v posamezni zadevi ko prejme sklep sodišča, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja, o določitvi izvršitelja, ko prejme odredbo sodišča o opravi dejanj izvršbe ter, ko na svoj žiro račun od upnika prejme predujem za stroške za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja.
Če upnik v roku, ki ga je določilo sodišče predujma ne plača, izvršitelj o tem takoj obvesti sodišče.
Izvršitelj opravlja dejanja izvršbe in zavarovanja po odredbi sodišča.
V odredbi sodišča morajo biti navedena vsa dejanja, ki jih mora izvršitelj opraviti v konkretni zadevi. Ob predaji sklepa o določitvi izvršitelja in odredbe iz prejšnjega odstavka sodišče predloži tudi vsa pisanja in odpravke sklepov, ki se po zakonu vročajo ob izvršilnih dejanjih ali dejanjih zavarovanja.
Pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj ravnati po odredbi sodišča in v skladu z zakonom.
Kolikor je to potrebno ali kadar je v dvomu, kako najbolje izvršiti sodno odredbo, lahko izvršitelj dodatna navodila, ki jih potrebuje za izvršitev posameznih opravil ali navodila splošne narave, pridobi od zakonitega sodnika ali od vodje izvršilnega oddelka.
Za navodila iz prejšnjega odstavka zaprosi izvršitelj praviloma ustno ali v kratki pisni obliki. Navodila da sodišče izvršitelju praviloma ustno ali prav tako v kratki pisni obliki.
Izvršitelj mora dejanja izvršbe in zavarovanja opraviti kar se da hitro in na zanesljiv način. Pri tem mora izvršitelj paziti, da dolžniku ne prizadene nobene nepotrebne škode.
Izvršitelj mora dejanja izvršbe in zavarovanja opraviti, če je to le mogoče najkasneje v 8 dneh, če gre za dejanja, ki jih je potrebno opraviti na območju okrajnega sodišča. Če gre za dejanja, ki jih je potrebno opraviti izven območja okrajnega sodišča pa, če je to le mogoče v 15 dneh.
Če je v odredbi sodišča določen rok za opravo posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja mora ta rok izvršitelj upoštevati. Če to iz upravičenih razlogov ni mogoče, mora izvršitelj sodišče o tem nemudoma obvestitii, zaradi izdaje nadaljnjih odredb.
2. Evidenca zadev pri izvršitelju
20. člen
Evidence, ki jih izvršitelj vodi v skladu z zakonom o izvršbi in zavarovanju, vodi na obrazcih, določenih s tem pravilnikom.
Izvršitelj lahko vodi evidenco tudi s podporo računalnika. V tem primeru ni potrebno evidence voditi na obrazcih iz prvega odstavka tega člena, vendar pa mora računalniško podprta evidenca vsebovati vse predpisane postavke, navedene v obrazcih.
Podatki iz evidence so tudi podlaga za statistična in druga poročila.
Izvršitelj vodi evidenco za vsako koledarsko leto posebej in posebej za vsako okrajno sodišče. Na koncu koledarskega leta mora izvršitelj podatke iz evidence po predpisanih obrazcih zvezati v trde platnice, ki morajo na sprednji strani vsebovati naslov: “evidenca izvršitelja, ime in priimek ___________, izvršitve v izvršilnih zadevah in zadevah zavarovanja za leto ______________________, za okrajno sodišče _____________.”.
21. člen
Vsaka zadeva, ki jo prejme v izvršitev, mora biti vpisana v evidenco (obrazec IZV št. 1 – obrazec zadev, ki jih prejme izvršitelj v izvršitev).
Če se izvršba ali zavarovanje vodi zoper več oseb, se zadeva vpiše v evidenco pod eno zaporedno številko, pred imena strank pa se vpišejo arabske številke od 1 dalje. Če se več izvršilnih zadev in zadev zavarovanja vodi zoper istega dolžnika, se vsaka zadeva vpisuje v evidenco pod samostojno zaporedno številko, razen v primeru, ko sodišče več izvršilnih zadev in zadev zavarovanja zoper enega dolžnika združi. V tem primeru se v evidenci odčrtajo prejšnje številke in se odpre nova številka.
22. člen
Pri ročno vodenih evidencah se vsi vpisi vpisujejo s črnilom.
Pri vpisu prvega pisanja v evidenco se izpolnijo ustrezni stolpci v vpisniku. Pri vpisu nujne zadeve se to z ustrezno štampiljko “NUJNO” označi pred zaporedno številno spisa.
Če v evidenci pri kakšni zadevi ni prostora za nadaljnje vpise, se vpisovanje nadaljuje v prvi prosti vrsti za zadnjo zaporedno številko tako, da se številka prvotnega vpisa vpiše z rdečilom (npr. za zaporedno številko 20 se vpiše rdeča 15, kar pomeni nadaljevanje vpisov zadeve pod št. 15). Pri prvotnem vpisu pa se označi zveza tako, da se zaporedno številko prvotnega vpisa lomi z zaporedno številko zadeve, zapisano z rdečilom, za katero se vpisi nadaljujejo (npr. 15 rdeče/ 20).
V stolpcu pripombe se vpisujejo poleg drugih tudi vsi zaznamki, ki se nanašajo na spremembe v zvezi z izvršilno zadevo ali zadeve zavarovanja po določbah sodnega reda in vse spremembe ali dejstva, ki se nanašajo na postopek izvršbe v posamezni izvršilni zadevi (npr. združitev zadev, predložitve spisov sodišču ali drugim organom, kroženje spisa, roki, začasna preložitev spisa, prekinitev postopka, odlog izvršbe itd.).
23. člen
Pri pomotni vpisani zadevi se zaporedna številka poševno prečrta, v stolpcu za pripombe pa vpiše “pomotni vpis”.
Nova zadeva, ki se vpiše za pomotnim spisom dobi naslednjo zaporedno številko za pomotno vpisano zadevo.
Pomotno vpisane zadeve se pri sklepanju evidence konec leta odštejejo od števila na novo prejetih zadev.
Pomotni vpisi v posameznih stolpcih se s črnilom vodoravno prečrtajo tako, da ostanejo čitljivi in se vpišejo pravilni podatki. V računalniško vodeni evidenci se prečrta z vodoravno črto čez sredino teksta.
Posamezni vpisi v evidenci se ne smejo brisati niti na drug način uničiti (npr. prelepiti, radirati ali podobno).
24. člen
Ko je postopek pri izvršitelju v določeni zadevi končan, se zaporedna številka v evidenci odčrta. Pri ročno vodenih evidencah je znamenje odčrtanja “ I_________”, pri računalniško vodenih evidencah pa vpis “statistično odčrtano”.
Če je postopek pri izvršitelju rešen le za določeno osebo – dolžnika, se odčrta samo številka pred imenom dolžnika.
Če je zadeva pomotoma odčrtana ali je treba znak odčrtanja razveljaviti, se s črnilom prečrta znak odčrtanja, v računalniško vodeni evidenci pa se navede “ODČRTANJE RAZVELJAVLJENO” in datum.
Če se taka zadeva nato kot končana odčrta, se napravi nov znak odčrtanja.
Izvršitelj mora o odčrtanju zadeve poročati sodišču najkasneje v osmih dneh od dneva, ko je zadevo odčrtal v evidenci.
25. člen
Če se pri sodišču združi več izvršilnih zadev ali zadev zavarovanja zoper istega dolžnika in je sodišče določilo za opravo dejanj istega izvršitelja, se tudi v evidenci izvršitelja več zadev združi tako, da se pridružena zadeva odčrta kot rešena, v stolpcu za pripombe pa se navede, s katero zadevo je bila združena in datum sklepa sodišča o združitvi. Pri zadevi, s katero je bila zadeva združena, se v stolpcu za pripombe navede pridružitev zadeve.
Že izvršeni vpisi pridružene zadeve se ne prenesejo. Vsi nadaljnji vpisi pridružene zadeve se nadaljujejo pri zadevi, s katero je zadeva združena.
26. člen
Evidenca se sklene konec leta tako, da se za zadnjo zaporedno številko napiše besedilo z naslednjo vsebino:
-
datum sklenitve evidence;
-
zaporedna številka zadnjega vpisa;
-
število v začetku leta nerešenih zadev;
-
število na novo sprejetih zadev, od tega število ponovno vpisanih zadev, ki so že bile izkazane kot rešene;
-
število pomotoma vpisanih zadev;
-
število rešenih zadev;
-
število na koncu leta nerešenih zadev.
To vsebino podpiše izvršitelj, pregledata in vidirata pa ga vodja izvršilnega oddelka okrajnega sodišča in predstojnik okrajnega sodišča.
Sklenjeno, podpisano in vidirano evidenco pošlje izvršitelj Ministrstvu za pravosodje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je evidenco vidiral predstojnik okrajnega sodišča.
27. člen
Zaporedne številke konec leta nerešenih zadev se vpišejo na prvi strani evidence za prihodnje leto pod naslovom “ostalo nerešeno” in sicer kronološko po letih pripada in pod novimi zaporednimi številkami ter lomljeno s zaporednimi številkami iz prejšnje evidence in označbo letnice evidence.(npr. 1/15-97). Če se zadeva v novem letu reši, se v prejšnjih evidencah odčrta, v novem vpisniku pa se odčrta skladno s tem pravilnikom o odčrtanju končane zadeve.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za ponovno odprte zadeve s tem, da se uporabi v novi evidenci oznaka “Ponovno odprta zadeva”.
28. člen
Vsako zadevo, ki jo izvršitelj prejme v izvršitev, mora izvršitelj voditi kot samostojen spis v posebnem ovitku (obrazec IZV št. 2 – ovitek spisa). V ovitku spisa mora biti vložen tudi sodni spis izvršilne zadeve, če ga je sodišče posredovalo izvršitelju.
Izvršitelj osnuje spis tako, da na ovitek spisa vpiše podatke po posameznih rubrikah.
Pri vpisovanju označbe spisa navede zaporedno številko evidence in zadnji dve številki letnice (npr. 15/99). Če sta obe zadnji dve številki nič, navede celotno letnico.
Označbo spisa navede tudi na vsa pisanja in vse listine, ki sodijo v spis in sicer tako, da na vsako novo listino v zgornjem desnem kotu navede označbo spisa (npr. 15/99) nad njo pa se navede listovno številko pisanja.
Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo v spis kronološko, kot so vpisana v popis spisa. Vročilnice in povratnice se sproti pripnejo k pisanju, na katerega se nanašajo.
29. člen
Izvršitelj mora ovitke s spisi posameznih zadev hraniti v posebnem v za to namenjenem prostoru tako, da je zagotovljena varna hramba, preglednost in dostop nadzornim organom v vsakem času.
Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se listovne številke nadaljujejo.
Če je potrebno ovitek obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
Če se zadeva prenese iz dosedanjega v nov ali drug vpisnik v evidenci izvršitelja, se na ovitku prejšnjega označba prečrta in se vpiše nova.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni izvršitelj ali sodišče, se prečrta ime prejšnjega izvršitelja oziroma sodišča in se vpiše nov izvršitelj oziroma novo sodišče.
Če se med opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja spremeni vrednost spora, vrsta in predmet izvršbe, se na ovitku prejšnji podatki z rdečilom prečrtajo in se vpišejo novi podatki.
Ovitki spisov so lahko speti preko ovitka z elastiko.
30. člen
V vsakem spisu se vodi popis spisa (obrazec IZV št. 3 – popis spisa), ki je lahko natisnjen na notranji strani ovitka ali na posebnem listu, ki mora biti pritrjen na ovitek spisa. Če ima popis več listov, morajo biti na zgornjem levem kotu označeni z zaporedno številko.
Popis spisa vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo listovno številko, število prilog in kje se te hranijo, če zaradi obsežnosti ali iz drugih razlogov ne morejo biti priloženi spisu, ter datum prejema pisanja in število strani pisanja.
V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.
Pisanja se vpisujejo v popis sproti.
31. člen
Če se obstoječi spis prenese od enega izvršitelja k drugemu izvršitelju, se v popisu spisa listovne številke nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na novo številko evidence pri drugem izvršitelju vpiše nova označba spisa.
Če izvršitelj dobi spis, ki nima popisa spisa ali prejme spis, ki ni urejen, ga pošlje predstojniku okrajnega sodišča z zahtevo, da se spis vrne prejšnjemu izvršitelju, ki mora v roku, ki ga določi sodišče spis urediti in vrniti.
3. Dejanja izvršitelja v zadevah izvršbe in zavarovanja
32. člen
Izvršitelj opravlja neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.
Izvršitelj opravlja zlasti naslednja dejanja po zakonu o izvršbi in zavarovanju:
-
rubež premičnih stvari dolžnika (82. člen);
-
hramba zarubljenih premičnih stvari (85. člen);
-
cenitev zarubljenih premičnih stvari (89. člen);
-
prodaja zarubljenih premičnih stvari ali izvedba vnovčenja stvari na drug način;
-
organizacija in izvedba javne dražbe za prodajo stvari (javna dražba – 93. člen);
-
dejanja v zvezi s poplačilom upnika (97. člen);
-
rubež vrednostnih papirjev in izročitev vrednostnih papirjev sodišču ter izročanje vrednostnih papirjev dolžniku zaradi oprave pravnih dejanj, potrebnih za ohranitev ali izvrševanja pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja;
-
rubež premičnih stvari zaradi izročitve stvari upniku (122. člen);
-
prejem v hrambo premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (157. člen);
-
hramba premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (drugi odstavek 157. člena);
-
prodaja premičnih stvari dolžnikovega dolžnika (158. člen);
-
rubež premoženjskih in materialnih pravic dolžnika in prodaja teh pravic na javni dražbi;
-
odvzem določenih premičnih stvari, ki jih je dolžnik dolžan izročiti in odvzem listin zaradi izročitve stvari, ki jih zaradi narave stvari ni mogoče fizično odnesti ali izročiti (214. člen);
-
odvzem določene količine nadomestnih premičnih stvari in izročitev upniku (216. člen);
-
prevzem določenega zneska gotovine od dolžnika, ki je upniku potreben za nakup stvari (217. člen);
-
odvzem pri rubežu najdene gotovine, njena izročitev upniku ali sodni polog (218. člen);
-
izpraznitev (odstranitev oseb in stvari) nepremičnine in izročitev nepremičnine v posest upniku (221. člen);
-
prevzem v hrambo premičnih stvari, ki bi jih bilo treba izročiti dolžniku (222. člen);
-
prodaja premičnih stvari, ki dolžniku niso bile izročene (223. člen);
-
oprava dejanj, ki bi jih moral opraviti dolžnik ali kdo drug (225. in 226. člen);
-
odstranitev upiranja dolžnika proti izvršitvi dejanja, ki ga je dolžan trpeti in pri varovanju dela, ki ga je treba opraviti (227. člen);
-
pomoč upniku pri vzpostavitvi prejšnjega stanja (228. člen);
-
oprava dejanj fizične razdelitve stvari ali skupnega premoženja in prodaja stvari, ki je potrebna zaradi razdelitve (235. in 236. člen);
-
rubež in hramba premičnin na podlagi zastavne pravice na premičnini v postopku zavarovanja (248. in 251. člen);
-
prodaja premičnih stvari, ki so bile zarubljene v postopku zavarovanja (253. člen);
-
dejanja v zvezi z izvršitvijo predhodnih in začasnih odredb;
-
oprava drugih dejanj, ki jih v skladu z zakonom odredi sodišče.
4. Splošna pravila ravnanja izvršitelja pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja
33. člen
Opravljanje dejanj izvršbe ali zavarovanja se šteje za začeto takoj, ko izvršitelj prejme od sodišča, ki je dovolilo izvršbo odredbo za opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja.
Naloge za opravo dejanj iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj opraviti brez odlašanja in kolikor je možno po časovnem zaporedju njihove dodelitve.
Naloge za opravo dejanj izvršbe in zavarovanja, ki se nanašajo na istovrstna dejanja proti istemu dolžniku, se izvedejo praviloma istočasno v časovnem zaporedju kot jih je izvršitelj prejel.
Od časovnega zaporedja lahko izvršitelj odstopi zaradi nujnosti posameznih vrst nalog ali zaradi narave predmetov izvršbe ali zavarovanja.
34. člen
Izvršitelj mora opraviti vsa dejanja le v mejah odredbe sodišča. Sodišče v odredbi navede, katere naloge in dejanja v posamezni izvršilni zadevi ali zadevi zavarovanja naj izvršitelj opravi oziroma navede naj opravi vsa potrebna dejanja po sklepu o dovolitvi izvršbe oziroma po odredbi sodišča o zavarovanju na način kot to določa zakon o izvršbi in zavarovanju ali ta pravilnik.