Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca je poseben institut delovnega prava, ki delavcu omogoča, da takoj prekine delovno razmerje, torej brez odpovednega roka. Takšna odpoved ima resne posledice tako za delavca kot za delodajalca, zato je ključno, da se delodajalec zaveda svojih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz tega naslova.
Zakonska ureditev izredne odpovedi delavca
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v svojem 111. členu. Delavec lahko poda izredno odpoved, če obstajajo za to utemeljeni razlogi, določeni v zakonu, ki mu onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja.
Med najpogostejšimi razlogi za izredno odpoved s strani delavca so:
- Delodajalec več kot dva meseca ni izplačal plače ali prispevkov za socialno varnost.
- Delodajalec grobo krši svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in delovnopravne zakonodaje.
- Ogroženo je delavčevo zdravje ali varnost zaradi neizpolnjevanja obveznosti delodajalca.
- Delodajalec delavcu ni zagotovil enakopravne obravnave ali je bil delavec žrtev mobinga.
Nujno je, da zaposleni izredno odpoved poda pisno in jasno navede razlog zaradi katerega je odpoved podal. Pomembno je tudi, da delavec delodajalca pred odpovedjo pogodbe pisno opomni o obveznostih ter o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo.
Posledice izredne odpovedi za delodajalca
Izredna odpoved delavca ima lahko za delodajalca različne posledice, odvisno od okoliščin odpovedi. V prvi vrsti je to seveda manko v delovnem procesu, ki ga je potrebno nadomestiti. Poleg motnje v delovnem procesu z izredno odpovedjo pogodbe delavca pride tudi obveznost plačila odpravnine. Če je izredna odpoved utemeljena zaradi hujših kršitev delodajalca, ima delavec pravico do odpravnine, kot če bi mu bila pogodba odpovedana iz poslovnih razlogov.
Delodajalec je lahko tudi odškodninsko odgovoren. Če na primer ni izpolnjeval svojih obveznosti (npr. neplačevanje plač ali prispevkov), ga lahko delavec toži. Delodajalec je lahko celo kazensko odgovoren, če so bile kršitve posebej hude (npr. namerno neizplačevanje plač).
Kot smo omenili že zgoraj, pri izredni odpovedi delavec ni dolžan upoštevati odpovednega roka, zato lahko podjetje v primeru takšne odpovedi dobesedno čez noč ostane brez ključnega kadra, kar lahko vpliva na delovni proces.
Kako ravnati kot delodajalec?
Če delodajalec prejme izredno odpoved delavca, je priporočljivo takoj analizirati razlog, zaradi katerega je bila odpoved podana. Dobro je, da delodajalec pregleda navedene razloge in preveri njihovo utemeljenost. V veliko primerih se je z zaposlenim, ki je odpoved podal, mogoče tudi dogovoriti o mirni prekinitvi delovnega razmerja.
Seveda je nujno tudi, da delodajalec preveri morebitno odgovornost podjetja. Če odpoved temelji na kršitvah s strani delodajalca, je treba odpraviti napake in preprečiti podobne primere v prihodnje.
Z izredno odpovedjo so velikokrat povezani tudi pravni postopki, na katere se mora podjetje pripraviti.
Izredna odpoved delavca je resen postopek, ki zahteva hitro in pravno pravilno ukrepanje delodajalca. Razumevanje zakonodaje in pravočasno odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti v delovnem razmerju lahko prepreči pravne spore in ohrani ugled podjetja. Če delodajalec ravna v skladu z zakonodajo in zagotavlja spoštovanje pravic delavcev