Regres za letni dopust je pravica zaposlenega, ki jo ureja Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) v svojem 131. členu. V prispevku bomo spoznali, da gresta pravica do regresa in pravica do dopusta z roko v roki in lahko bi rekli, da pravica do regresa zaposlenemu na nek način zagotavlja pravico do finančnih sredstev za kakovostno preživljanje letnega dopusta.

Kaj je regres po ZDR-1?

Kot smo na kratko omenili, sta regres in dopust pravici zaposlenih, ki gresta z roko v roki – regres je namreč denarno nadomestilo, ki pripada vsakemu zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta. Po ZDR-1 je regres obvezen in ga mora delodajalec izplačati vsem zaposlenim, ki so upravičeni do letnega dopusta. V ZDR-1 najdemo tudi določila o tem, kakšen je minimalni regres, zakon pa delodajalcem nalaga tudi rok za izplačilo regresa.

Minimalni regres

V praksi se predvsem med zaposlenimi velikokrat pojavi vprašanje o tem, koliko znaša “minimalni regres”. Termin “minimalni regres” v pravnem svetu sicer ne obstaja. Kljub vsemu pa zakon določa, da mora biti regres izplačan vsaj v višini minimalne plače v Republiki Sloveniji.^[1] S kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi se lahko določi tudi višji znesek regresa, nikako pa ne manjši. V primeru, ko ima zaposleni z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa v sorazmerju z delovnemim časom za katerega je zaposlen.

Do kdaj mora biti izplačilo regresa izvršeno?

ZDR-1 delodajalcem narekuje tudi “rok za izplačilo regresa”. Po ZDR-1 mora biti regres za letni dopust izplačan najkasneje do 1. julija tekočega leta.^[2] Vendar zakon dopušča izjemo. Gre za primer, ko delodajalec zaide v finančne težave. V takih primerih je mogoče regres izplačati kasneje, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega leta.^[3]

Če delodajalec regresa ne izplača v skladu z zakonsko določenimi roki, lahko zaposleni vloži prijavo na Inšpektorat za delo ali pa zoper delodajalca začne individualni spor, pri čemer je treba imeti v mislih, da terjatev zastara v roku 5 let. Za delodajalce je zato ključno, da spoštujejo zakonodajo in zagotovijo pravočasno izplačilo regresa.

Kako je izplačilo regresa davčno urejeno?

Obdavčitev regresa je odvisna od višine zneska, ki ga zaposleni prejme. Regres za letni dopust se do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, ne šteje več v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Posebni primeri pri izplačilu regresa

Seveda lahko v času trajanja delovnega razmerja pride do različnih situacij, ki nekoliko spremenijo način ali postopek izplačila regresa.

1. Prekinitev delovnega razmerja: Če je delovno razmerje prekinjeno pred izplačilom regresa, ima zaposleni še vedno pravico do sorazmernega dela regresa za obdobje, ko je bil zaposlen.
2. Delo za krajši delovni čas: Zaposleni, ki delajo krajši delovni čas, so prav tako upravičeni do regresa, vendar v sorazmernem delu glede na njihovo delovno obveznost.[4]
3. Več delodajalcev: Če je zaposleni v enem letu delal pri več delodajalcih, ima pravico zahtevati sorazmerni delež regresa od vsakega izmed delodajalcev.