ZDR-1 – odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njen izračun
Odpravnino lahko razumemo kot denarno nadomestilo, ki pripada delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). ZDR-1 natančno določa tudi druge pravice in obveznosti delavcev ter delodajalcev v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glavni namen odpravnine je delavcu zagotoviti finančno stabilnost v prehodnem obdobju – med končanjem trenutne zaposlitve in iskanjem nove.
Kdaj je zaposleni po ZDR-1 do odpravnine upravičen?
ZDR-1 razlikuje med različnimi primeri, ko je delavec upravičen do odpravnine, med drugim:
- ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
- ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti;
- ob sporazumnem prenehanju delovnega razmerja, če je to dogovorjeno;
- ob upokojitvi.
Na drugi strani delavec ni upravičen do odpravnine, če pogodbo odpove sam ali če je pogodba odpovedana iz krivdnih razlogov na strani delavca.
Odpravnina – izračun višine odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Odpravnina ob odpovedi je posebej urejena v primeru, ko delodajalec iz poslovnih razlogov ali zaradi razloga nesposobnosti zaposlenemu odpove pogodbo o zaposlitvi.[1]
Seveda se hitro pojavi vprašanje o izračunu odpravnine oz. o višini odpravnine, ki jo mora delodajalec delavcu ob prenehanju delovnega razmerja izplačati. Odpravnina oz. izračun temelji na delovni dobi pri delodajalcu in povprečni mesečni plači delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.[2] ZDR-1 določa naslednjo “formulo” za izračun:
- Za delovno dobo več od 1 let do 10 let: odpravnina znaša 1/5 osnove povprečne mesečne plače za vsako leto dela pri delodajalcu.
- Za delovno dobo več od 10 let do 20 let: odpravnina znaša 1/4 osnove povprečne mesečne plače za vsako leto dela pri delodajalcu.
- Za delovno dobo nad 20 let: odpravnina znaša 1/3 osnove povprečne mesečne plače za vsako leto dela pri delodajalcu.
Pri tem moramo imeti v mislih, da se v delovno dobo zaposlenega štejejo tudi dela pri morebitnih pravnih prednikih delodajalca.[3] Višina odpravnine ne sme presegati 10-kratnika osnove plače, ki se pri izračunu odpravnine upošteva, razen če je v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti določeno drugače.[4]
V katerih primerih odpravnina zaposlenemu ne pripada?
Odpravnina delavcu ne pripada v naslednjih primerih:
- Če je delavec sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Slednje ne velja v primerih, ko je zaposleni pogodbo o zaposlitvi odpovedal zaradi izjemnih primerov kot so mobing oz. druge kršitve na strani delodajalca.[5]
- Če je pogodba odpovedana iz krivdnega razloga (npr. hujša kršitev delovnih obveznosti).
- V primeru nadomeščanje začasno odsotnega delavca oz. ob opravljanju sezonskih del, ki ne trajajo več kot tri mesece.[6]
Kako se odpravnina izplača?
Delodajalec mora odpravnino izplačati v enkratnem znesku na dan prenehanja delovnega razmerja, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.[7]
Kaj še morate vedeti o odpravnini, ki je določena v ZDR-1?
- Višina odpravnine: Višina odpravnine ni odvisna zgolj od delovne dobe in povprečne plače, temveč je lahko omejena tudi z morebitnimi določili v kolektivnih pogodbah ali internih aktih podjetja.
- Dogovor o višji odpravnini: Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita za višjo odpravnino, kot je predpisana v zakonu.
- Odpravnina ob upokojitvi: ZDR-1 določa tudi pravico do odpravnine ob upokojitvi, ki znaša najmanj dve povprečni mesečni plači delavca oz. povprečni plači v Republiki Sloveniji.