Ob prenehanju delovnega razmerja se velikokrat zastavlja vprašanje, kakšna odpravnina pripada in kako pravilno poskrbeti za izračun odpravnine. Pred določitvijo višine odpravnine je ključno razumeti pogoje, pod katerimi jo delavec lahko prejme. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa naslednje primere, ko delavcu pripada odpravnina:
- Ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti, pod pogojem, da je bil zaposlen več kot eno leto.
- Pri izredni odpovedi pogodbe s strani delavca, če so izpolnjeni zakonsko določeni razlogi.
- Ob upokojitvi, kadar zakon določa pravico do odpravnine.
- Po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, razen v primerih, ko gre za nadomeščanje odsotnega delavca, sezonsko delo krajše od treh mesecev v enem letu, opravljanje javnih del ali sodelovanje v programih aktivne politike zaposlovanja.
- Če delavcu ne uspe opraviti poskusnega dela in posledično prejme redno odpoved pogodbe, je višina odpravnine enaka kot pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov, pod pogojem, da je bil zaposlen vsaj eno leto.
V primeru, da delodajalec delavcu po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ponudi pogodbo za nedoločen čas in jo delavec sprejme, delavec ni upravičen do odpravnine. Prav tako delavec ni upravičen do odpravnine, če zavrne sklenitev pogodbe za nedoločen čas, ki mu jo ponudi delodajalec.
Izračun odpravnine – osnovo predstavlja povprečna mesečna plača zaposlenega
Izračun odpravnine po ZDR-1 je odvisen od delovne dobe pri delodajalcu:
- 1/5 osnove pripada zaposlenemu za vsako leto zaposlitve, če je pri podjetju zaposlen od enega do deset let.
- 1/4 osnove pripada zaposlenemu za vsako leto zaposlitve, če je zaposlen več kot deset in manj kot dvajset let.
- 1/3 osnove pripada zaposlenemu za vsako leto zaposlitve, če je zaposlen več kot dvajset let.
Izračun odpravnine torej bazira na povprečni mesečni plači, ki jo je delavec prejel v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. ZDR-1 določa tudi, da maksimalna višina odpravnine ne sme preseči desetkratnika osnove, razen če kolektivna pogodba določa drugače.
Pri izračunu odpravnine moramo imeti v mislih tudi dejstvo, da v delovno dobo zaposlenega štejejo tudi leta zaposlitve pri morebitnih pravnih prednikih delodajalca.
Pravilno izplačilo odpravnine po ZDR-1
Delodajalec je dolžan odpravnino izplačati v enkratnem znesku na dan prenehanja delovnega razmerja, razen če se z delavcem dogovorita drugače.
ZDR-1 glede odpravnine določa naslednje:
- Višina odpravnine: Poleg delovne dobe in povprečne plače lahko višino odpravnine omejujejo tudi kolektivne pogodbe ali notranji akti podjetja.
- Možnost višje odpravnine: Delodajalec in delavec se lahko sporazumno dogovorita za višji znesek odpravnine od tistega, ki ga določa zakon.
- Odpravnina ob upokojitvi: Po ZDR-1 delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina v višini najmanj dveh njegovih povprečnih mesečnih plač ali povprečne plače v Republiki Sloveniji.