Neplačan dopust je ena izmed oblik odsotnosti z dela, ki se lahko odobri delavcu na njegovo pobudo in ob soglasju delodajalca. Kot delodajalec je ključno, da razumete pravne obveznosti in posledice, ki jih takšna odsotnost prinaša. V nadaljevanju bomo predstavili ključne vidike neplačanega dopusta s pravnega, pa tudi iz praktičnega vidika.
Zakonska oz. pogodbena ureditev neplačanega dopusta
Glede na to, da določila o plačanem dopustu najdemo v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) bi verjetno upravičeno pričakovali, da nam zakon podaja tudi smernice o neplačanem dopustu. Vendar temu ni tako. Neplačan dopust namreč ni zakonsko obvezna pravica delavca, temveč se o njem odloča sporazumno. ZDR-1 tako ne določa posebnih pogojev za odobritev neplačanega dopusta, kar pomeni, da je vsebina takšnega dogovora prepuščena pogodbenim strankam – delodajalcu in delavcu. Kljub temu, da izredne odsotnosti z dela – tj. izrednega dopusta – ZDR-1 ne ureja, pa lahko to ureditev najdemo v nekaterih kolektivnih pogodbah.
V Sloveniji pravico do neplačanega dopusta urejajo različne kolektivne pogodbe. Kolektivna pogodba za elektroindustrijo na primer omogoča delavcu do 30 dni neplačane odsotnosti, vendar lahko delodajalec zahtevo zavrne, če delovni proces tega ne dopušča. V zdravstvu in socialnem varstvu so razlogi za neplačan dopust, ki lahko traja do 30 dni, natančno določeni, a se lahko odsotnost podaljša, če delovni proces to omogoča. Pri odsotnosti nad 30 dni brez nadomestila plače se delavcu ta čas všteva v zavarovalno dobo, če sam plača prispevke. Podobno natančne primere za neplačan dopust določa tudi Kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem.
Če želi zaposleni izkoristiti t.i. »neplačan dopust« mora pred tem poskrbeti za pisno vlogo, v kateri navede razlog in obdobje odsotnosti. Glede na potrebe delovnega procesa lahko delodajalec takšno vlogo odobri ali pa jo tudi zavrne.
Ali neplačan dopust delodajalca stane?
Kljub temu da se nam na prvi pogled morda zazdi, da je neplačan dopust za delodajalca obdobje, ko z zaposlenim nima »stroškov«, lahko po pogledu na 132. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) hitro ugotovimo, da temu ni povsem tako. Tudi v primeru, ko delavec z delodajalcem sklene dogovor o neplačanem dopustu, ima delodajalec v času njegove odsotnosti še vedno določene stroške. Ti so vezani predvsem na plačilo prispevkov iz obveznih socialnih zavarovanj. Iz omenjenega člena namreč izhaja, da se v zavarovalno dobo ob pogoju, da je plačan prispevek, šteje tudi čas, v katerem je bil zavarovanec med trajanjem delovnega razmerja brez pravice do nadomestila plače odsoten z dela.
Neplačan dopust lahko predstavlja koristno rešitev za delavca, vendar zahteva premišljeno odločitev s strani delodajalca. Skladnost z zakonodajo in jasno opredeljeni pogoji omogočajo, da se izognete morebitnim pravnim zapletom ter zagotovite nemoten potek dela v podjetju.