TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracijaIZBRANO
Andrej Razdrih
Novoizvoljena predsednica Hrvaške odvetniške zbornice (HOK) je rojena Zagrebčanka. Leta 2002 je diplomirala na Pravni fakulteti v Zagrebu in takoj postala odvetniška pripravnica. V imenik odvetnikov HOK se je vpisala leta 2005 in je zdaj partnerica v veliki zagrebški odvetniški družbi Hanžeković in partnerji. V hrvaški zbornici je opravljala pomembne funkcije, bila je glavna tajnica HOK, članica Upravnega odbora in Izvršilnega odbora ter članica Strokovnega sveta Odvetniške akademije HOK. Je izpraševalka na pravosodnih izpitih s področja upravnega in delovnega prava.
Julija letos je bila na redni skupščini Hrvaške odvetniške zbornice izvoljena za predsednico s triletnim mandatom.
TEMA TEDNA
Zoran Stankić Rupnik
Zakon o kazenskem postopku (ZKP) v prvem odstavku 469. člena določa, da je v pripravljalnem postopku proti mladoletniku treba poleg dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, zlasti ugotoviti mladoletnikovo starost in okoliščine, ki so potrebne za presojo njegove duševne razvitosti, posebne ranljivosti ter posebnih potreb na področju vzgoje, izobraževanja in zdravljenja, ter da je treba ugotoviti in proučiti vse druge okoliščine, ki zadevajo njegovo osebnost in razmere, v katerih živi (individualna ocena mladoletnika). Določeno je tudi, da sodišče mladoletnika seznani s pravico do individualne ocene.
ČLANKI
Vesna Gorjup Zupančič in Jasmina Mitev
Že v reviji Odvetnik št. 5 (98) – zima 2020 je soavtorica tega članka Jasmina Mitev na kritičen način predstavila 36. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki zgolj skopo določa, da se za ustanovitev in poslovanje odvetniške družbe uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni s tem zakonom določeno drugače. ZOdv torej napotuje na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).
ČLANKI
Laura Skledar, Dr. Daniel Zdolšek
V prispevku po zgledu tuje literature opredeljujemo nerevizijske storitve v ožjem smislu kot storitve, ki niso revizija računovodskih izkazov. Gre za storitve, ki vključujejo druge storitve dajanja zagotovil, svetovalne, davčne in druge storitve, ki jih opravlja revizor oziroma revizijska družba. Pri opravljanju nerevizijskih storitev morata biti revizor in revizijska druž- ba pozorna, da ni ogrožena revizorjeva neodvisnost. Evropska unija je z Uredbo EU 537/2014 opredelila prepovedane nerevizijske storitve, kadar gre za revizije pri subjektih javnega interesa. Slovenija je leta 2019 dodatno sprejela nov Pravilnik o prepovedanih nerevizijskih storitvah revizijskih družb, ki se nanaša predvsem na revizije pri subjektih, ki niso subjekti javnega interesa. Opravljanje nerevizijskih storitev namreč lahko postavlja revizorje v težaven položaj, v katerem je zaradi opravljanja nerevizijskih storitev ogrožena njihova neodvisnost. Pretekle raziskave sicer kažejo, da imajo nerevizijske storitve poleg negativnega lahko tudi pozitiven vpliv na kakovost revidiranja.
ČLANKI
dr. Živko Bergant
Avtor obravnava izkaz poslovnega izida kot informacijo, ki je namenjena predvsem vlagateljem kapitala, s tem pa izgubi svojo verodostojnost nasproti drugim deležnikom podjetja, če ga proučujemo z vidika družbene odgovornosti podjetja.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki