TFL Vsebine / TFLGlasnik

Andrej Razdrih:
Prosim, predstavite našim bralcem osnovne poteze Hrvaške odvetniške zbornice.

Iva Markotić Bagarić: 
Hrvaška odvetniška zbornica je krovna organizacija vseh odvetnikov in odvetniških pripravnikov v Republiki Hrvaški. Ustanovljena je bila na podlagi Zakona o odvetništvu in Ustave Republike Hrvaške, ki odvetništvo v Republiki Hrvaški določata kot samostojno in neodvisno službo, ki vsakomur zagotavlja pravno pomoč v skladu z zakonom.

Zbornica posebej skrbi za zaščito odvetništva, seveda pa tudi za zaščito interesov strank. Med glavnimi pooblastili zbornice sta odločanje o pridobitvi in prenehanju pravice za opravljanje odvetniške službe in prakse ter odločanje o disciplinski odgovornosti odvetnikov in odvetniških pripravnikov. Aktivno sodelujemo pri delu delovnih skupin za sprejemanje zakonov in drugih predpisov v Republiki Hrvaški, pomembnih za doseganje naše temeljne naloge: zaščite odvetništva in pravne države. Posebno pozornost namenjamo izobraževanju odvetnikov in odvetniških pripravnikov, naša Odvetniška akademija pa je nedavno po zgledu slovenske Odvetniške šole uvedla vseživljenjsko izobraževanje odvetnikov. Za tem obsežnim projektom stojijo odvetniki, ki so bili izbrani na skupščini HOK za triletni mandat in ki vse to delo opravljajo na prostovoljni osnovi. Kar zadeva številke, ima zbornica trenutno več kot 6500 članov, od tega več kot 5000 odvetnikov.

Andrej Razdrih:
Zakaj ste se odločili kandidirati za najvišjo odvetniško funkcijo in kako boste druge svoje obveznosti usklajevali z delom v zbornici, glede na to, da ste tudi partnerica v veliki odvetniški družbi?

Iva Markotić Bagarić: 
Najbolj natančno bi bilo reči, da se nisem odločila. Kandidatura je nekako prišla naravno, potem ko sem zadnji dve leti opravljala funkcijo generalne sekretarke. Ne mislim na to, da je moja kandidatura prišla po nekem časovnem redu stvari, temveč da je dozorela odločitev, da bi to resnično lahko delala. In kar je najpomembnejše: v tem obdobju sem pridobila zaupanje kolegov. Brez podpore mojih kolegov iz Izvršnega in Upravnega odbora to ne bi bilo mogoče. Moje obveznosti so že dolgo obsežne, vendar je nekako tako, da več ko jih imam, bolje sem organizirana. Rada imam svoje delo in poskušala bom svoje navdušenje uporabiti tudi pri opravljanju funkcije predsednice HOK. Uživam veliko podporo kolegov iz pisarne in družine, zato verjamem, da mi bo uspelo.

»Vendar menim, da osebe odvetnika ne bo mogoče nadomestiti in da je tak status odvetnika kot nenadomestljive osebe pri zastopanju interesov strank treba negovati.«

Andrej Razdrih:
Ste prva ženska na čelu HOK (v Sloveniji nam tega še ni uspelo doseči). Ali imate enako vizijo razvoja hrvaškega odvetništva kot vaši uspešni predhodniki, ali pa menite, da so potrebne nekatere spremembe?

Iva Markotić Bagarić: 
V veliko čast mi je biti prva predsednica HOK, vendar ne mislim, da je to bistveno. Pomembno je biti pripravljen braniti interese odvetništva. Ker se s časom vse spreminja, tudi mi kot družba, je neizogibno, da se spreminja tudi položaj hrvaškega odvetništva in da mora odvetništvo znati odgovoriti na izzive teh sprememb. Mislim, da se spremembe zdaj dogajajo precej hitreje in da so bolj vseobsegajoče. Pojem odvetnika v družbi nima več pomena, kakršnega je imel v prejšnjih letih. Vsekakor menim, da so nujne spremembe, ki bi privedle do spremembe zaznave odvetnika, ki je žal bolj negativna kot pozitivna. Ta zaznava ni vezana samo na Hrvaško, ampak je vseprisotna. Prav tako so nujne spremembe, ki bi poleg zaznave vplivale tudi na izboljšanje delovnih pogojev kolegov v situaciji, ko intelektualno delo ni cenjeno in ko smo priča razvoju umetne inteligence, ki stremi k zamenjavi osebnega, lahko bi rekla tudi intelektualnega in socialnega pristopa. Vendar menim, da osebe odvetnika ne bo mogoče nadomestiti in da je tak status odvetnika kot nenadomestljive osebe pri zastopanju interesov strank treba negovati.

Andrej Razdrih:
Kakšne so razmere na področju disciplinske odgovornosti odvetnikov na Hrvaškem glede odnosa do strank, državnih organov, kolegov in zbornice, denimo v zvezi s plačevanjem oziroma neplačevanjem članarine? Ali sankcionirate tudi moralno-etične prekrške, ki ne dosegajo teže disciplinskih prekrškov, vendar niso primerni za lik odvetnika?

Iva Markotić Bagarić: 
Disciplinski organi HOK so v skladu z določbami Zakona o odvetništvu in Statuta HOK pri svojem delu popolnoma samostojni in neodvisni od vseh drugih organov HOK, vključno s predsednikom zbornice. Disciplinski postopki se začnejo na podlagi prejetih disciplinskih prijav ali pa Disciplinsko tožilstvo Hrvaške odvetniške zbornice po uradni dolžnosti sprejme odločitev o začetku disciplinskega postopka, v primeru, ko ima informacije, ki kažejo na storitev težje kršitve dolžnosti in ugleda odvetništva. Pri tem se disciplinski postopki začnejo, ko obstaja sum, da je odvetnik ravnal v nasprotju z določbami Kodeksa odvetniške etike, ki predpisuje pravila vedenja odvetnika v odnosu do svoje in nasprotne stranke, zbornice in zbora, sodišč, upravnih in drugih državnih organov ter drugih odvetnikov, pri čemer ravnanje v nasprotju s temi pravili pomeni težjo ali lažjo kršitev dolžnosti in ugleda odvetništva. Skladno s tem HOK, ko odvetniki neurejeno izpolnjujejo svoje materialne obveznosti do zbornice in zbora, kar vključuje tudi neplačevanje članarine, sproži disciplinske postopke pred disciplinskimi organi. Pri tem se odvetnike pred začetkom disciplinskih postopkov pozove k izpolnitvi svojih materialnih dolžnosti do zbornice. V primeru ravnanja odvetnika v nasprotju s pravili Kodeksa odvetniške etike, ki ne pomeni disciplinske kršitve, bo Izvršni odbor HOK ali pristojni organ odvetniškega zbora, ki mu odvetnik pripada, odvetnika opozoril, da njegovo vedenje ni v skladu z določbami Kodeksa odvetniške etike.

»Nekoč je bila čast začeti svojo pot kot odvetniški pripravnik, zdaj pa je to le ena od možnosti, za katero se mladi kolegi odločajo precej redkeje.«

Andrej Razdrih:
Kako izvršna oblast na Hrvaškem upošteva pomembnost in vlogo odvetništva? Ali upošteva pripombe zbornice o vaši tarifi, izboljšanju razmer v pravosodju in tudi stališča zbornice glede nove zakonodaje, ki jo predlaga izvršna oblast?

Iva Markotić Bagarić: 
Na to vprašanje seveda ni preprosto odgovoriti. Menim, da ima pristojno ministrstvo posluh za naše potrebe, vendar je vprašljiva izvedba naših zahtev in pričakovanj. Poudariti moram razumevanje pristojnega ministrstva glede zadnjih sprememb naše tarife, vendar bi kot stroka enako cenili, če bi več sodelovali pri oblikovanju zakonodajnih rešitev, pa tudi drugih vrst rešitev, ki vplivajo na odvetništvo, saj smo mi tisti, ki lahko damo hitre in točne informacije o tem, kako nekatere reči delujejo v praksi. Torej, na kratko, prostor za napredek je v tem, kot pravite, upoštevanju in na tem imamo namen delati.

Andrej Razdrih:
Evropa od na novo pridruženih držav zahteva spremembe tudi v odvetništvu, kot so liberalizacija oglaševanja odvetnikov, dovoljenje za odprtje podružnic tujih odvetniških družb, višina vpisnine itd. Kakšno je stališče Hrvaške odvetniške zbornice?

Iva Markotić Bagarić: 
Vse te spremembe, ki ste jih navedli, so vplivale tudi na odvetništvo v Republiki Hrvaški, vendar niso bile vse enako pomembne niti enako obsežne in za vse se lahko hkrati najdejo pozitivni in negativni argumenti. O tej temi bi se lahko veliko povedalo. Vsak od primerov, ki ste jih omenili, je zgodba zase, vendar bom ostala pri tem, da bi stališče Hrvaške odvetniške zbornice označila kot kolikor je mogoče zaščitniško do naših članov.

Andrej Razdrih:
Kako so hrvaški odvetniki zadovoljni z učinkovitostjo vašega pravosodnega sistema? V Sloveniji imamo, tako kot vi, največje število sodnikov na 100.000 prebivalcev v EU, vendar učinkovitost že več let upada. Kakšne so razmere na Hrvaškem?

Iva Markotić Bagarić: 
Upravičeno lahko rečem, da bi vedno lahko bilo bolje. Na splošno gledano učinkovitost ni oznaka, ki bi jo nadeli delovanju pravosodnega sistema. Čeprav se je v preteklih letih delovanje sodišč nekoliko pospešilo – mislim predvsem na pogostejše razpisovanje obravnav, k čemur je zagotovo pripomogla tudi e-komunikacija – menim, da še vedno prevladuje mnenje, da je pravosodni sistem pomanjkljivo učinkovitost, in da je naša realnost taka, da se učinkovitosti ne pričakuje v situaciji, ko je treba pravice uveljavljati pred sodiščem. Vsa čast izjemam.

Andrej Razdrih:
V Sloveniji odvetniški poklic ni več tako privlačen, kot je bil nekdaj. Mladi pravniki se raje zaposlujejo v službah, v katerih imajo dostojno plačo, vendar jim ni treba delati toliko kot v odvetništvu. Kakšne so razmere na tem področju na Hrvaškem?

Iva Markotić Bagarić: 
Opisali ste tudi naše razmere. Nekoč je bila čast začeti svojo pot kot odvetniški pripravnik, zdaj pa je to le ena od možnosti, za katero se mladi kolegi odločajo precej redkeje. Pričakovanja mlajših generacij so se spremenila in očitno izpolnitve teh pričakovanj ne vidijo v odvetništvu. Tukaj se vračam na vaše vprašanje, ali menim, da so v odvetništvu potrebne spremembe. Očitno so. Želela bi, da bi bila ena od sprememb tudi na tem področju, da bi delo v odvetništvu vnovič postalo prva izbira mladih kolegov.

Andrej Razdrih:
Kako napredujete in kako se soočate z digitalizacijo v odvetništvu ter pravosodju na Hrvaškem?

Iva Markotić Bagarić: 
Smo v obdobju po prvem privajanju na te spremembe in to je postalo realnost v polnem pomenu besede. Kolegi so premagali prve izzive, zdaj pa sledi čas izpopolnjevanja možnosti, ki jih ponuja digitalizacija. To je tisto, kar je neizogibno, zato je treba poskušati kar najbolj izrabiti te možnosti, ki lahko kolegom olajšajo delo.

Andrej Razdrih:
Hrvaško in slovensko zbornico povezujeta dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje, še iz časov nekdanje Jugoslavije. Boste nadaljevali te odnose?

Iva Markotić Bagarić: 
Absolutno, prav ste rekli, tako prijateljstvo kot tudi sodelovanje, in že zdaj se veselimo tradicionalnega druženja v Otočcu ob Krki prihodnje poletje, prav tako se bomo oktobra družili v Mariboru. Posebej nas vedno veseli prihod naših slovenskih kolegov in prijateljev na Dneve hrvaških odvetnikov ter na druge dogodke, ki jih organiziramo. Naše dolgoletno sodelovanje bomo vsekakor nadaljevali.

Opomba: Intervju z Ivo Markotić Bagarić je objavljen v reviji Odvetnik, št. 117/2024.