TFL Vsebine / TFLGlasnik

Za širše razumevanje pomena individualne ocene mladoletnika (v nadaljevanju: IOM) je pomembno poznavanje osnovnih izhodišč, ki izhajajo iz Direktive (EU) 2016/800² Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2026 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljeni ali obdolženi v kazenskem postopku. Tako je na podlagi 7. člena te direktive IOM pravica mladoletnika in opravi naj se v najzgodnejši ustrezni fazi postopka. Poleg tega mora biti mladoletnik vključen v izdelavo IOM.

Gre za oceno mladoletnikovih posebnih potreb glede njegove ogroženosti oziroma varnosti, izobraževanja, socialnega vključevanja in duševnega zdravja. Pri izdelavi IOM se upoštevajo vsi zbrani podatki o njegovi osebnosti in zrelosti, njegovem zdravju, družinskih in socialnih okoliščinah, glede morebitne njegove posebne ranljivosti in drugih okoliščinah, ki so pomembne. IOM predstavlja podlago za odločanje državnega tožilca in sodnika v predkazenskem in kazenskem postopku ter vsebuje pomembne podatke za izvrševanje izrečenih kazenskih sankcij. V pripravo IOM bodo vključeni številni organi, zato je za hitro izdelavo IOM pomembno njihovo usklajeno in povezano delovanje. IOM bo v pomoč tudi zagovorniku mladoletnika, saj bo vedel za vse okoliščine in bo lahko mladoletniku ustrezno pomagal.

Smernice so dostopne na spletni strani Ministrstva za pravosodje. Pomembno je, da se z njimi seznanijo zagovorniki mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.

1. Obseg in vsebina IOM

Obseg in vsebina IOM se razlikujeta glede na okoliščine konkretnega primera in glede na fazo postopka ter glede na to, kdo zahteva njeno izdelavo.

IOM se izdela:

• na zahtevo sodišča na podlagi drugega odstavka 469. člena ZKP,
• na zahtevo Okrožnega državnega tožilstva na podlagi prvega in drugega odstavka 466. člena ZKP in drugega odstavka 161. člena ZKP.

1.1. Vsebina IOM, izdelane na zahtevo sodišča (prvi in drugi odstavek 469. člena ZKP)

Gre za najbolj obsežno IOM. ZKP v prvem odstavku 469. člena določa okoliščine, ki jih je treba ugotoviti v postopku proti mladoletniku in so sestavni del IOM. Sodišče v skladu z drugim odstavkom 469. člena ZKP izdelavo poročila običajno naloži centru za socialno delo (CSD) in takrat strokovni delavec CSD pripravi IOM bodisi sam ali pa v ta namen oblikuje multidisciplinarni tim (v nadaljevanju: MDT).

Vsebina IOM

a) Formalni podatki:

• osebni podatki mladoletnika (ime, priimek, datum rojstva, EMŠO, šolanje/izobrazba, naslov, morebitna namestitev zunaj družine, telefonska številka);
• ime in priimek zakonitega zastopnika;
• morebitni drugi postopki zoper mladoletnika ali njegovo družino (kazenski, prekrškovni, na podlagi Družinskega zakonika ...);
• kdo je pripravil IOM in
• navedba, ali je bilo ugotovljeno, da je bilo za mladoletnika v drugem postopku že izdelano izvedensko mnenje.

b) Družinska anamneza

Pripravi se na podlagi razgovorov z mladoletnikom, njegovimi starši ali skrbniki in drugimi, ki bi lahko dali pomembne podatke, ter na podlagi podatkov, pridobljenih od drugih organov.

Primeri okoliščin, ki se ugotavljajo na strani staršev ali skrbnika:

• zdravstvena situacija, morebitne zasvojenosti, razvade,
• bivanjske in materialne razmere družine,
• pripravljenost sodelovanja, motivacija in možnosti za spremembe,
• soočenje s težavami, uvid v lastno situacijo,
• odnos in komunikacija z mladoletnikom ter drugimi,
• kritičnost in uvid v položaj mladoletnika,
• razumevanje mladoletnikovega vedenja in njegovih ravnanj,
• strategija spoprijemanja s težavami,
• potek stikov mladoletnika z drugim staršem in
• morebitna podporna mreža družine.

c) Vsebinski podatki o mladoletniku

Opis mladoletnika in njegovih potreb na področjih:

• zdravja, telesnega in duševnega razvoja ter njegove zrelosti,
• morebitnih njegovih posebnih potreb,
• skrbi zase (osebna higiena, prehranjevanje),
• identitete in samopodobe,
• njegovega odnosa do lastnih škodljivih ravnanj, sprejemanja odgovornosti, pripravljenosti na sodelovanje v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da je storil kaznivo dejanje,
• vključenosti,
• njegovih morebitnih primanjkljajev,
• obiskovanja šole, drugega izobraževanja ali usposabljanja,
• kjer je močan oziroma šibek,
• njegovih interesov, vrednot,
• delovnih in učnih navad, razvad ali slabih navad,
• socialnih veščin,
• odnosa do avtoritete,
• ravnanja s premoženjem ...

Opis mladoletnikove socialne mreže

Gre za podatke o mladoletnikovi ožji in širši družini, drugih pomembnih osebah, vrstnikih, njegovi vključenosti in pripravljenosti za sodelovanje. Za izbiro pravega vzgojnega ukrepa je zelo pomemben podatek o mladoletnikovi socialni mreži.

Dejavniki tveganja

Na strani mladoletnika so to čustvene, vedenjske in učne težave, težja vzgojna vodljivost, morebitno telesno kaznovanje kot način discipliniranja mladoletnika, druge oblike nasilja nad njim, neustrezni vzgojni pristopi, nevključenost v vrstniško skupino ali prostočasno dejavnost in mladoletnikova rizična vedenja (samopoškodovanje, zloraba psihoaktivnih snovi, promiskuiteta, beganje, avanturizem, opuščanje šole).

Dejavniki tveganja pri starših so njihovo slabše zaznavanje in razumevanje mladoletnikovih razvojnih potreb, konflikti med partnerjema, odtujen odnos, razveza oziroma razhod staršev, smrt staršev ali zapustitev, nezaposlenost staršev, pogoste selitve, zdravstvene, psihosocialne in druge težave staršev, ki jih ne rešujejo (odvisnosti, duševne bolezni, osebnostne motnje, druge bolezni, nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, izvrševanje kaznivih dejanj, starševo prestajanje zaporne kazni), neustrezna komunikacija z mladoletnikom, slaba sorodstvena in socialna mreža.

Med splošne družinske razmere, ki pomenijo dejavnike tveganja, spadajo življenje v revščini, izkušnja nasilja ali kriminala v družini, izkušnja diskriminatornosti, izrazito negativne izkušnje z vrstniki in šolo.

Varovalni dejavniki

Varovalni dejavniki so normalen telesni razvoj mladoletnika, primerni pogoji bivanja, karakterne in vedenjske značilnosti mladoletnika, šolska uspešnost, realne želje po zaključku šolanja, pripravljenost dela na sebi, vključenost v vrstniško skupino, dobri odnosi, sprejetost s strani staršev, redna in ustrezna prehrana, primeren vzgojni pristop staršev, primerni odnosi v družini, sodelovanje staršev s strokovno službo, zaposlitev staršev, dobra socialna mreža mladoletnika in njegove družine, dobre možnosti dodatnih obravnav družine in dobri odnosi med sorojenci.

č) Ocena tveganja oziroma ogroženosti

Izdela se, ko so podani opozorilni znaki mladoletnikove samomorilne ogroženosti, ko je šlo na primer za poskus samomora, če gre za samopoškodovalno vedenje in če obstajajo podatki o mladoletnikovem nasilnem vedenju.

d) Dosedanja obravnava mladoletnika na CSD

V vsebino IOM spadajo tudi podatki o morebitni dosedanji obravnavi mladoletnika na CSD, podatki o morebitnih ukrepih pomoči mladoletniku, o podpori mladoletniku in družini.

e) Drugi ukrepi pomoči, ki so bili doslej nudeni mladoletniku ali družini

Gre za podatke o morebitni zdravstveni, psihološki, vzgojni pomoči ali udeležbi v programih različnih pomoči.

f) Mnenje in predlog

CSD na podlagi pridobljenih podatkov poda ugotovitve, morebitna priporočila in predlog sankcije ter drugih morebitnih ukrepov. Mnenje in predlog obsegata opredelitev mladoletnikovih posebnih potreb glede varstva, izobraževanja, usposabljanja, zdravljenja in socialnega vključevanja. Nadalje se glede na fazo pridobivanja oziroma dopolnjevanja podatkov poda predlog o ukrepih pomoči, ki jih sodišče v skladu s 471. členom ZKP lahko izreče že med postopkom. CSD lahko poda predlog glede postavitve izvedenca in poda tudi predlog glede sankcije.

Vsi podatki, ki jih CSD pridobi v času priprave IOM, so priloga IOM.

1.2. Vsebina IOM, izdelane na zahtevo državnega tožilca (prvi in drugi odstavek 466. člena ZKP)

Strokovni delavec CSD glede na okoliščine konkretnega primera oceni, katere podatke je treba ugotavljati za izdelavo IOM, saj IOM v tem primeru ni tako obsežna, kot če jo zahteva sodišče.

Tako lahko državni tožilec od CSD zahteva mnenje o smotrnosti postopka zoper mladoletnika, ko se odloča, ali bo zadevo zavrgel iz razloga smotrnosti, in ko se odloča, ali bo zadevo dal v postopek poravnavanja ali v odložen pregon. IOM vključuje podatke o mladoletnikovem prejšnjem življenju in njegovih osebnih lastnostih.

1.3. Vsebina IOM, izdelane na zahtevo državnega tožilca (drugi odstavek 161. člena ZKP)

Gre za primere, ko državni tožilec potrebuje podatke od CSD za odločitev o vložitvi predloga za uvedbo pripravljalnega postopka. Strokovni delavec CSD izdela IOM na podlagi podatkov, s katerimi že razpolaga, in na podlagi informacij, ki jih dobi od mladoletnika in njegovih staršev, ne pridobiva pa jih od drugih institucij.

2. Postopek izdelave IOM

IOM se praviloma izdela vedno, razen na primer takrat, ko gre za prvo in manj hudo kaznivo dejanje mladoletnika, ko mladoletnik sprejema odgovornost za storjeno dejanje, ko imajo starši primeren odnos do storjenega dejanja, ko gre za enkratno dejanje in ko mladoletnik nima težav, ki terjajo izvedbo postopka, da bi se mu pomagalo.

Vsi organi, ki sodelujejo v postopku priprave IOM, morajo v skladu s 461. členom ZKP postopati kar se da hitro, da se postopek čim prej konča. Zato mora policija pridobiti konkretne podatke o mladoletniku in njegovih starših (telefonsko številko, elektronski naslov), prav tako mora navesti podatke, ali so starši spremljali mladoletnika na policiji, ali je na policijo prišel kdo drug in ali so morda zaznali, da so starši nasilni do mladoletnika, in podobno. Vse te podatke mora policija skupaj z obvestilom poslati na CSD, prav tako so ti podatki sestavni del kazenske ovadbe, kadar policija CSD posebej ne obvešča.

Državni tožilec mora čim bolj zgodaj v postopku zahtevati izdelavo IOM in jo priložiti zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka.

Strokovni delavec CSD je po prejemu zahteve za izdelavo IOM dolžan začeti izdelavo IOM, preveriti mora, ali je bil mladoletnik že obravnavan na CSD in ali je bil v postopkih pri drugih organih, opraviti mora razgovor z mladoletnikom in starši ter, če je treba, obiskati mladoletnika na domu. Nadalje pridobi dodatne podatke za oblikovanje družinske anamneze in po potrebi tudi dodatne informacije od ustreznih institucij. Če je zaradi kompleksnosti primera treba vključiti še druge organe ali strokovnjake, se oblikuje MDT. Strokovni delavec lahko tudi oceni, da je treba pridobiti izvedensko mnenje izvedenca določene stroke, in njegovo postavitev predlaga v IOM. Strokovni delavec prav tako oceni, ali je treba izdelati oceno mladoletnikove ogroženosti.

Mladoletnik mora biti vključen v izdelavo IOM, zato mu strokovni delavec omogoči, da IOM prebere, in mu pri tem nudi pomoč, da IOM razume. Mladoletnik ima pravico izraziti svoje mnenje o IOM, lahko pove, s čim se ne strinja in zakaj. Mladoletnikovo stališče se vključi v IOM. Iz odziva mladoletnika je mogoče ugotoviti, kakšen je njegov odnos do težav, ki jih ima. Mladoletnikovi starši ali njegov skrbnik morajo biti seznanjeni z IOM.

Zdravstvene, vzgojno-izobraževalne in druge institucije morajo v postopku izdelave IOM na zahtevo sodišča posredovati zahtevane podatke. Sodišče lahko na podlagi tretjega odstavka 469. člena ZKP nalogo zbiranja podatkov o osebnosti mladoletnika prenese na CSD ‒ s tem pooblasti strokovnega delavca CSD, da v imenu sodišča pridobiva potrebne podatke.

3. Dopolnjevanje IOM

3.1. Dopolnjevanje do izreka kazenske sankcije

IOM se dopolni, če je od njene izdelave oziroma dopolnitve preteklo več kot mesec dni oziroma če je pri mladoletniku prišlo do spremembe okoliščin, ki so pomembne za odločitev. Ko državni tožilec ali sodnik pridobi podatke o novih okoliščinah, oceni, ali je treba pozvati strokovnega delavca CSD, da prouči, ali sta njegovo mnenje in predlog, podana v IOM, še vedno ustrezna. Če je treba, naj IOM dopolni ali spremeni.

3.2. Dopolnjevanje v fazi izvrševanja izrečenega vzgojnega ukrepa

Poročilo o izvrševanju vzgojnega ukrepa se pridobi najmanj vsakih šest mesecev oziroma pred razpisom seje senata, če je ta razpisana pred potekom šestih mesecev. IOM se dopolnjuje glede na izvrševanje vzgojnega ukrepa. Tako mora strokovni delavec CSD v primeru nepripravljenosti ali nesodelovanja mladoletnika pri izvršitvi vzgojnega ukrepa o tem nemudoma obvestiti sodišče in podati morebiten predlog za spremembo vzgojnega ukrepa.

4. Sklep

IOM je mladoletnikova pravica, zato je pomembno, da se priprava IOM začne čim bolj zgodaj v postopku. Zaradi hitrosti postopka je pomembno, da policija pošlje na CSD tudi ustrezne kontaktne podatke mladoletnika in njegovih staršev, kot sta telefonska številka in elektronski naslov. Ti podatki so zelo pomembni tudi za zagovornika, da lahko takoj vzpostavi kontakt z mladoletnikom. Na vsak način pa je treba zagotoviti varstvo občutljivih podatkov, ki so bili pridobljeni v postopku priprave IOM.

Poročila, ki jih CSD pošiljajo na sodišča, so v praksi različna, zato bodo smernice prispevale k temu, da bodo poročila v obliki IOM usklajena. Smernice so tudi odlična podlaga za usmerjanje novozaposlenih ali morda manj izkušenih strokovnih delavcev na CSD.

Uporabne so za vse udeležence v postopku, torej za policijo, CSD, državno tožilstvo, sodišče, odvetnike, klinične psihologe in tudi svetovalce v šolah.

¹ Ur. l. RS, št. 176/21 – UPB, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US in 89/23 – odl. US

² Glej http://data.europa.eu/eli/dir/2016/800/oj.