Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Andrej Brezavšček: Želim, da bi zakon (ZVO-2) reševal probleme, bojim pa se, da bo kreiral nove
Vloga družb za ravnanje z odpadki je, da poveže proizvajalce – ne le tistih, ki embalažo proizvajajo, ampak tudi uvoznike, ki uvažajo embalirane izdelke, ki s to organizacijo podpišejo pogodbo. Na drugi strani imamo tudi organizacijo tega sistema, kjer se sklepajo pogodbe s prevozniki, zbiralci, izvajalci predelave. Nosilec skupnega načrta je nekakšen vmesni člen.
TEMA TEDNA
Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Tretji del)
Novela zakona o javnem naročanju (novela ZJN-3B) med drugim prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z objavami na portalu javnih naročil. Večinoma gre za uskladitev pravil zakona s tehničnimi rešitvami na portalu ter obrazci objav, ki se uporabljajo v posameznih postopkih v skladu z Uredbo 2015/1986/EU.[1] Poleg tega novela uvaja tudi nekaj novosti glede posameznih položajev, ki se pojavljajo v praksi in doslej niso bili zakonsko urejeni.
ČLANKI
Timon Hren
Smeri razvoja kazenskega prava
Pravo je »živ« družbeni pojav, ki se spreminja in prilagaja spremembam v družbi. Kot tak je dosegljiv predvidevanjem, v katero smer bo šel razvoj, in napovedim, kaj je na nekem pravnem področju mogoče pričakovati. To je tudi namen tega članka: pogledati področji kazenskega procesnega in materialnega prava ter predvideti, bodimo realni, ugibati, katere spremembe razvoj (verjetno) prinaša v predvidljivi prihodnosti. Sestavek je razdeljen na dva dela, prvi se posveča kazenskemu procesnemu pravu, drugi pa materialnemu. Kot pri vsakem predvidevanju in »gledanju v prihodnost« naj tudi tu opozorim, da gre za čisto lastna ugibanja, in tudi, da je v naravi stvari, da se (vsa) predvidevanja (nikoli) (ne) uresničijo. Zato lahko bralec sestavek dojema tudi kot oceno, kaj se bo na področju kazenskega prava v prihodnje zgodilo ali pa tudi ne.
ČLANKI
Jasmina Mandžuka
Neodvisnost notranje revizije v kriznih časih
Zadnje leto in pol smo priča izrednim razmeram v poslovnem svetu. Večina organizacij se je soočila z vplivom covida-19, zato se je v tem kriznem času pričakovalo, da so vsi pomembnejši akterji odigrali svojo vlogo. Od vodij notranje revizije in njihovih revizijskih skupin se je pričakovalo več pomoči pri upravljanju organizacije. S tem se je vloga notranjih revizorjev marsikje prevesila na stran svetovalca kot pomočnika vodstvu, kar pa lahko neposredno zmanjša vlogo revizorja kot dajalca zagotovil. S tem se poraja vprašanje, ali bi lahko ta skrajni premik od revizorja k svetovalcu oslabil revizorjevo nepristranskost.
ČLANKI
Miha Fink
Problem neveljavnih vladnih odlokov, glob, izrečenih brez pravne podlage, in vprašanja neupravičene obogatitve Republike Slovenije
Širjenje koronavirusa po državi je od te zahtevalo hiter odziv pri sprejemanju posameznih ukrepov z vladnimi odloki. Vendar nekateri od teh niso bili ustrezno objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Tako Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 v obdobju med 3. 11. 2020 in 5. 12. 2020 ni bil veljaven, saj kot rečeno ni bil ustrezno objavljen v Uradnem listu. Zato so bile izrečene globe med neveljavnostjo odloka brez pravne podlage in Republika Slovenija je bila neupravičeno obogatena. Zato je glavno vprašanje v prispevku, ali je bila objava ustrezna. Avtor zastopa stališče, da ni bila ustrezna, saj se pri objavi predpisov zahtevata natančnost in predvsem spoštovanje Ustave. Zato lahko posamezniki, ki so že plačali (neupravičeno) globe, vložijo restitucijski zahtevek zoper Republiko Slovenijo. Prispevek obravnava tudi mogoče poti in zaplete, ki se lahko pojavijo pri postopku vračila plačane globe.