TFL Vsebine / TFLGlasnik

Novela zakona o javnem naročanju (novela ZJN-3B) med drugim prinaša tudi nekaj sprememb, povezanih z objavami na portalu javnih naročil. Večinoma gre za uskladitev pravil zakona s tehničnimi rešitvami na portalu ter obrazci objav, ki se uporabljajo v posameznih postopkih v skladu z Uredbo 2015/1986/EU.^[1] Poleg tega novela uvaja tudi nekaj novosti glede posameznih položajev, ki se pojavljajo v praksi in doslej niso bili zakonsko urejeni.

Novosti v zvezi z objavami

V zvezi s prostovoljnim obvestilom za predhodno transparentnost novela ZJN-3B popravlja besedilo 57. člena ZJN-3 tako, da v postopkih, ki ne zahtevajo javne objave oddaje javnega naročila (npr. postopek s pogajanji brez predhodne objave po 46. členu ZJN-3) po novem zahteva objavo prostovoljnega obvestilaza predhodno transparentnost še pred objavo odločitve o oddaji javnega naročila (in ne več »na isti dan, ko naročnik posreduje ponudnikom odločitev«). Kot je razvidno iz zakonodajnih gradiv, povezanih s pripravo novele,[2] gre omenjeno spremembo pripisati predvsem tehničnim razlogom. Na portalu javnih naročil se namreč mapa z dokumentacijo o oddaji naročila (Dosje javnega naročila) kreira s prvim poslanim dokumentom (tj. praviloma s pošiljatvijo objave javnega naročila), na katerega se kasneje vežejo druge objave, vključno z odločitvijo o oddaji naročila. Pri postopkih, ki ne zahtevajo predhodno objavo javnega naročila, se bo tako po novem mapa (dosje) javnega naročila ustvarila s pošiljatvijo prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost (in ne z odločitvijo o oddaji javnega naročila), na katerega bo mogoče kasneje vezati objavo odločitve o oddaji naročila. Vendar pa ima omenjena sprememba tudi širši pomen. Z zahtevo po objavi obvestila za predhodno transparentnost še pred odločitvijo o oddaji javnega naročila novela pravno ureditev tega obvestila približuje temeljnemu namenu, ki ga ima to obvestilo v evropskih direktivah o javnem naročanju. Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (Angl. Voluntary Ex Ante Transparency Notice) je namreč pomemben institut pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, ki je tesno povezan s sankcijo neveljavnosti pogodbe o oddaji javnega naročila.[3] Prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost je namenjeno vnaprejšnji objavi namere neposredne oddaje javnega naročil (tj. sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila brez predhodno objavljenega obvestila o oddaji naročila v primerih, ko je to dovoljeno), njegova objava, če je uporabljena pravilno (tj. če med njegovo objavo in sklenitvijo pogodbe o oddaji naročila preteče ustrezno obdobje mirovanja) pa sklenjeni posel zavaruje tudi pred sankcijo neveljavnosti pogodbe.

Še ena dobrodošla novost, ki jo prinaša novela ZJN-3B, je odprava administrativnega obremenjevanja naročnikov z dolžnostjo zbiranja in sporočanja podatkov o posamičnih naročilih, ki so bila oddana na podlagi sklenjenega okvirnega sporazuma. S črtanjem dolžnosti objavljanja periodičnih obvestil o oddaji naročil na podlagi okvirnih sporazumov tako naročnikom ne bo več treba zbirati tovrstnih podatkov in jih (po koncu vsakega četrtletja) objavljati na portalu javnih naročil. S to spremembo zakona pri izvajanju okvirnih sporazumov tako ne bo treba več poročati niti četrtletno, niti polletno, niti letno oziroma ni poročanje kakorkoli drugače časovno zahtevano.[4]

Poleg navedenih novosti novela spreminja še nekatere člene ZJN-3 (npr. 52. in 60. člen [5]), povezane z objavami različnih obvestil, pri čemer pa gre dejansko (le) za uskladitev vsebine zakona z Uredbo 2015/1986/EU, ki ureja obvezno vsebino standardnih obrazcev za objavo obvestil na področju javnega naročanja. Pri tem obrazci objav ostajajo enaki kot doslej, zato bodo navedene spremembe za uporabnika zakona tako rekoč neopazne.

Na koncu gre v zvezi z objavami omeniti še spremembo 67. člena ZJN-3,[6] ki po novem zahteva objavo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila izključno na portalu javnih naročil (izključena je torej možnost objave te dokumentacije na katerihkoli drugih spletnih mestih). Izjema je dovoljena le za tiste (posamezne) dokumente (datoteke), ki jih zaradi oblike, velikosti ali zagotavljanja zaščite ni mogoče objaviti na portalu javnih naročil. V primeru dovoljenih izjem gre predvsem za posamezne dele dokumentacije, ki so zaradi uporabe neke specializirane programske opreme lahko dostopne le na posebni povezavi ali platformi in do njih ni mogoče dostopati drugače, ali za tiste datoteke, ki jih zaradi velikosti ni mogoče objaviti na portalu javnih naročil, ali pa so na primer dostopne le v fizični obliki bodisi zaradi narave stvari bodisi zaradi morebitnega varovanja določenih tajnih podatkov.[7]

Ureditev položajev, ki nastanejo zaradi nedelovanja elektronskih komunikacijskih sredstev

Pravila 37. člena ZJN-3, ki za vsakršno sporočanje in izmenjavo informacij na podlagi tega zakona (zlasti za oddajo prijav in ponudb) zahtevajo uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, ostaja nespremenjena. Ker pa navedena pravila ne urejajo položajev, ki utegnejo nastati zaradi začasnega nedelovanja elektronskih komunikacijskih sredstev (takšni položaji v praksi niso redki), je novela ZJN-3B uvedla posebna pravila, ki jih je treba uporabiti v primeru nedelovanja sistema, ki omogoča elektronsko oddajo prijav in ponudb. Nova pravila so za prakso več kot dobrodošla, saj na pregleden in za vse udeležence postopka oddaje javnega naročila enakopraven način omogočajo saniranje položajev, ki so dejansko izven vpliva tako javnega naročnika, kot tudi ponudnikov. Novela z uvedbo posebnih pravil naročnikom omogoča, da lahko postopek oddaje javnega naročila nadaljujejo tudi ob motnjah v delovanju komunikacijskega sistema, ne da bi ga morali iz tega razloga zaključiti in začeti znova.

Pravila, ki jih je treba uporabiti v primeru nedelovanja (kateregakoli) elektronskega sistema, ki ga naročnik uporablja za oddajo oziroma prejem prijav in ponudb, novela vključuje v spremenjeni 88. člen ZJN-3, [8] ki ureja predložitev in odpiranje ponudb. Nova pravila omogočajo podaljšanje roka za odpiranje prijav oziroma ponudb, s čimer je vzpostavljena posebna pravna podlaga za nadaljevanje postopka oddaje javnega naročila tudi v primeru začasnega nedelovanja sistema za elektronsko komunikacijo.

Glede na to, da roka za oddajo prijav oziroma ponudb v nobenem primeru ni dovoljeno podaljšati, če je naročnik že pričel s odpiranjem posameznih prijav oziroma ponudb,[9] je osnovno pravilo, na katerem temelji nova ureditev, da odpiranje prijav ter ponudb ne sme biti izvedeno prej kot eno uro po roku za oddajo prijav ali ponudb. Novela torej določa obvezen (najmanj enourni) časovni zamik med rokom za oddajo ponudb in trenutkom, ko je dovoljeno pričeti z njihovim odpiranjem. Pri tem gre za določitev (le) najkrajšega možnega časovnega zamika. To pomeni, da lahko naročnik določi tudi daljši razpon med oddajo in odpiranjem prijav oziroma ponudb ter si s tem zagotovi več časa za ustrezno ravnanje v primeru, če bi nastopile okoliščine, ki zahtevajo potrebna ravnanja za podaljšanje roka.[10] Navedeni časovni zamik je torej namenjen temu, da se vzpostavi »časovno okno«, v katerem lahko ponudniki, ki bi oddaji prijave oziroma ponudbe zaznali motnjo v delovanju elektronskega sistema za oddajo prijav oziroma ponudb, naročnika o tem pravočasno obvestijo, naročnik pa lahko v nadaljevanju preveri delovanje sistema ter postopa po pravilih zakona, ki urejajo nastali položaj.

V zvezi z različnimi možnimi motnjami v komunikacijskem sistemu skladno z novelo ne zadošča kakršnokoli nedelovanje sistema za prejem prijav in ponudb. Motnje v delovanju sistema morajo biti resne – torej takšne, da zaradi njih ni (bilo) mogoče pravočasno oddati prijave ali ponudbe tako, kot je bilo to zahtevano. Prav tako ne zadostuje, da sistem za prejem prijav oziroma ponudb ni deloval v (kateremkoli) časovnem obdobju pred potekom roka za oddajo, ampak morajo motnje v delovanju sistema za prejem prijav oziroma ponudb nastopiti v zadnjih 60 minutah pred iztekom roka, ki je določen za oddajo prijav ali ponudb. Kandidat ali ponudnik, ki mu iz tega razloga ni uspelo oddati prijave oziroma ponudbe, mora o tem, da elektronsko komunikacijsko sredstvo, ki ga uporablja naročnik, ne deluje, obvestiti naročnika, in sicer najpozneje 30 minut po roku za oddajo prijav ali ponudb. V nadaljevanju mora naročnik na podlagi prejetega obvestila preveriti delovanje sistema za komunikacijo. Če upravitelj elektronskega komunikacijskega sredstva, ki ga uporablja naročnik, naročniku potrdi nedelovanje sistema, mora naročnik podaljšati rok za oddajo in odpiranje prijav ali ponudb za najmanj dva delovna dneva v primeru postopka oddaje naročila male vrednosti oziroma najmanj pet delovnih dni v primeru drugih postopkov za oddajo naročila iz 39. člena ZJN-3.

Pogodba o izvedbi javnega naročila gradenj – možnost ohranitve pogodbe v veljavi vkljub nastopu razveznega razloga

Še ena novost, ki zakonsko ureditev približuje razmeram v praksi, je sprememba besedila 3. all. četrtega odstavka 67. člena ZJN-3,[11] ki določa obvezne razloge za razvezno pogodbe o izvedbi javnega naročila. Če je kateri od tam navedenih razlogov (seznanitev s pravnomočno sodbo) izpolnjen, je pogodba razvezana po samem zakonu (šteje se, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik pa mora nov postopek oddaje javnega naročila začeti nemudoma, vendar najkasneje v 30 dneh od seznanitve s kršitvi). Po novem bo mogoče pogodbo o izvedbi javnega naročila gradnje (ne pa tudi blaga in storitev) ohraniti v veljavi vkljub nastopu razveznega razloga. V ta namen je naročniku na voljo enostranska opcija (izjava): naročnik bo lahko pogodbo o izvedbi javnega naročila gradnje ohranil v veljavi tako, da bo izvajalca najkasneje v dvajsetih dneh od seznanitve z razveznim razlogom obvestil o tem, da pogodba ostaja v veljavi.

Vljudno vabljeni tudi k branju prejšnih prispevkov:

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Prvi del)
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Drugi del)
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (Četrti del)

---

*ZJN-3B - Ur.l. RS št. 121/12

[1] Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1986 z dne 11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene Uredbe (EU) št. 842/2011

[2] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), prva obravnava, EPA 1833-VIII (EVA 2020-3130-0004)

[3] Četrti odstavek člena 2d Direktive 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi direktiv Sveta 89/665/EGS in 92/13/EGS glede izboljšanja učinkovitosti revizijskih postopkov oddaje javnih naročil

[4] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), prva obravnava, EPA 1833-VIII (EVA 2020-3130-0004)

[5] 11. in 14. člen novele ZJN-3B

[6] 15. člen novele ZJN-3B

[7] Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), prva obravnava, EPA 1833-VIII (EVA 2020-3130-0004)

[8] 20. člen novele ZJN-3B

[9] Prim. 5. all. v novem osmem odstavku 88. člena ZJN-3 (20. člen novele ZJN-3B)

[10] Prim. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3B), prva obravnava, EPA 1833-VIII (EVA 2020-3130-0004)

[11] 15. člen novele ZJN-3B