TFL Glasnik - številka 3, leto 2016, 26.1.2016

INTERVJU

Zlata Tavčar

Ddr. Klemen Jaklič: Doktorand mora biti iz pravega testa

Štiridesetletni dvakratni doktor s Harvarda in Oxforda je bil že pred tremi leti gost našega portala, lani pa so ga naši naročniki izbrali za najuglednejšega pravnega strokovnjaka. Predavatelj na Harvardu in prvi slovenski pravnik z znanstveno monografijo pri Oxford University Press.

TEMA TEDNA

mag. Dejan Petkovič

Davčne novosti v 2016 s poudarkom na odlogu plačila davčne obveznosti (1.del)

Davčne novosti v letu 2016

Leto 2016 smo - kot že mnoga leta poprej - pričeli s kar nekaj spremembami na področju obdavčitve oziroma davčnega sistema. Spomnimo na najpomembnejše novosti, ki smo jih pravkar pričeli uporabljati:

• Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela (spodbude pri zaposlovanju),
• Administriranje z REK obrazci; pravna podlaga v Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ-1)

ČLANKI

Marko Djinović in prof. dr.Aleš Galič

Leto inovacij v arbitraži

Če bi dogajanje na področju razvoja arbitraže v letu 2015 opisala z eno besedo, bi se odločila za inovativnost.

Marsikdo (vključno z nama) bi ob besedi inovativnost v povezavi z arbitražo, sprva privzdignil obrvi, saj v arbitraži na inovativnost običajno gledamo z določeno mero skepse. Kot ugotavljata vodji nedavne mednarodne raziskave »Improvements and Innovations in International Arbitration« (2015 International Arbitration Survey, School of International Arbitration, Queen Mary University of London), profesor Loukas Mistelis in Paul Friedland, so deležniki na vseh ravneh, zlasti pa institucije, ki strankam zagotavljajo storitve reševanja sporov, v zadnjem času pokazale veliko ambicioznost in inovativnost pri svojih prizadevanjih, da bi arbitražo bolj približali njenim uporabnikom.

ČLANKI

mag. Marko Kiauta

Načrt infomacij za vodenje organizacij

Prispevek obravnava stanje in perspektive dejavnosti računovodstva in vodenja kakovosti v luči ideje Kodeksa o notranjem poročanju. Obravnava trende razvoja obeh strok glede na vodstvo organizacije, ki je njun skupni odjemalec. Zato je upoštevan tudi vidik razvoja vloge in nalog vodstev organizacij. Zahtevnost delovanja organizacij je povečana zaradi vse večje kompleksnosti in povečevanja obsega sprememb. To nalaga tako računovodstvu kot vodenju kakovosti, da svoje poslanstvo izvajata v vedno večjem približevanju vodstvu in s tem tudi eden drugemu. Kot najpomembnejši vidik je prepoznana potreba po razvoju vodenja v smeri družbeno odgovornega vodenja. To narekuje konkretne nove vsebine informacij, ki naj bi jih informacijski sistemi nudili in razširitev virov ter prejemnikov informacij.

ČLANKI

dr. Živko Bergant

Tipologija poslovnih tokov

Poslovni tok je opredeljen kot vsaka sprememba sredstev in/ali obveznosti do njihovih virov. Prispevek obravnava možnosti sistematičnega obravnavanja različnih tipov poslovnih tokov kot pomembnega orodja analize poslovanja. Poznavanje temeljnih značilnosti in izrazne moči tipičnih poslovnih tokov lahko prispeva k njihovi pravilnejši in učinkovitejši uporabi pri oblikovanju ustreznih informacij. Predložena tipologija poslovnih tokov je zasnovana na sedmih pomembnih značilnostih tokov in sicer: naziv toka, namen, analitične značilnosti, vrsta toka z vidika pojasnjevanja njegove izrazne moči, izvor podatkov, posebne lastnosti in omejitve, izvedene in povezane informacije. V nadaljevanju so obravnavne prednosti in slabosti poslovnih tokov kot pomembnega orodja analize poslovanja.

ČLANKI

mag. Tanja Kaltnekar

Nova pravila - DDV in nepremičnine

Od 1. januarja 2017 spremembe pri storitvah, povezanih z nepremičninami

Dozdajšnja pravila glede določanja kraja opravljanja storitev, povezanih z nepremičninami, so precej ohlapna in dopuščajo različno interpretacijo tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah EU. Posledično je bila na nivoju EU že leta 2013 sprejeta uredba, ki poskuša različno prakso poenotiti. Z novo uredbo bodo določena nekoliko spremenjena pravila, katere storitve se pri določanju kraja opravljanja storitev štejejo za povezane z nepremičninami. Države članice morajo nova pravila v svojo zakonodajo vključiti do 1. januarja 2017, ko skladno z določili uredbe ta pravila stopijo v veljavo. Do takrat se lahko ravnamo po zdaj znanih pravilih. V nadaljevanju si lahko podrobneje preberete, kakšna pravila imamo danes in kaj prinašajo nova pravila.