Portal TFL
Načrt infomacij za vodenje organizacij
Rubrika
Članki
Avtor fotografij
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
Prispevek obravnava stanje in perspektive dejavnosti računovodstva in vodenja kakovosti v luči ideje Kodeksa o notranjem poročanju. Obravnava trende razvoja obeh strok glede na vodstvo organizacije, ki je njun skupni odjemalec. Zato je upoštevan tudi vidik razvoja vloge in nalog vodstev organizacij. Zahtevnost delovanja organizacij je povečana zaradi vse večje kompleksnosti in povečevanja obsega sprememb. To nalaga tako računovodstvu kot vodenju kakovosti, da svoje poslanstvo izvajata v vedno večjem približevanju vodstvu in s tem tudi eden drugemu. Kot najpomembnejši vidik je prepoznana potreba po razvoju vodenja v smeri družbeno odgovornega vodenja. To narekuje konkretne nove vsebine informacij, ki naj bi jih informacijski sistemi nudili in razširitev virov ter prejemnikov informacij.
BESEDILO
1 UVOD
Kodeks načel notranjega poročanja (KNNP) pomeni osnovo za oblikovanje in izvajanje notranjega poročanja v združbah. Ideja takega kodeksa je v času vse večje kompleksnosti in naraščajočega obsega sprememb zelo dobrodošla, saj voditeljsko odpira prostor in vanj vabi različne stroke, da sooblikujejo delni sistem, ki ga lahko primerjamo z živčnim delnim sistemom človeškega telesa. Pobudniki KNNP sledijo klicu časa, ki tradicionalno uveljavljeno dejavnost računovodstva vodi novim poslanstvom naproti.
Ta prispevek pišem kot inženir, ki je celotno kariero posvetil razvoju miselnosti in delovanja skladno s kulturo kakovosti. Kulturo odgovorne uporabe načel in metod kakovosti. In tako, kot je računovodska dejavnost začela kot aktivnost specialnih služb in se v razvoju nadgradila s članom vrhovnega vodstva, se je tudi dejavnost področja kakovost razvijala od služb kontrole pa vse do predstavnika vodstva za kakovost.
Računovodska dejavnost govori v jeziku, ki je za vodstva bolj prepričljiv, kar se kaže v tem, da je moč in vpliv te dejavnosti ustrezno večja. Z veseljem ugotavljam, da pobuda KNNP odraža zrelost te večje moči, saj pomembno podpira zavedanje, da je moč katerekoli združbe v njeni sposobnost povezati vse podsisteme v celovito integrirane delne sisteme. To je povsem skladno za glavnimi poudarki zadnje, pete izdaje ISO 9001, ki na prvo mesto postavlja zahtevo ”razumevanje konteksta organizacije”.
Področje obravnave kakovosti se je z desetletji zelo razširilo. Vsebina standardov s področja kakovosti se je razširila praktično na področja delovanja vseh strok. Seveda to ne pomeni, da je prišel čas, ko naj bi strokovnjaki s področja kakovosti solili pamet vsem ostalim. Prav nasprotno! Prišel je čas ko lahko ideja in kultura kakovosti uspešno odigra svoje poslanstvo le, če jo, kot del novih temeljnih znanj, ki jih zahteva novi čas, sprejmejo in samostojno izvajajo vse stroke. Zato vidim ”kakovostnike” kot naravne sodelavce strokovnjakom s področja računovodstva pri njihovem prizadevanju za ureditve informacijskega sistema, kot enega od treh delnih sistemov vsake združbe.
K predstavitvi dejavnosti kakovosti iz prispevka za lansko konferenco2 dodajam še nekaj vsebine iz najnovejših standardov. Pojem kakovosti se razvija. Iz ozkega pogleda na kakovost, kot izpolnjevanje zahtev (kakovost kot pravilnost - skladnost), se je pojmovanje kakovosti razširilo na kakovost kot koristnost.
V prid taki interpretaciji naj navedem opredelitev kakovosti iz temeljnega standarda o kakovost SIST EN ISO 9000:2015, v točki 2.2.1 Kakovost:
»Organizacije osredotočene na kakovost sprejemajo kulturo, ki navdihuje in spodbuja obnašanje, navade, aktivnosti in procese z namenom dobavljati vrednost izpolnjevanja zahtev interesnih skupin. Kakovost proizvodov in storitev organizacije ni določena samo z njeno sposobnostjo zadovoljiti konkretnega odjemalca temveč tudi z njenim namernim in nenamernim vplivom na druge interesne skupine. Kakovost proizvodov in storitev ne vključuje njihove nameravane funkcije, temveč tudi vrednost, kot jo vidijo (doživljajo, op. M. K.) odjemalci.«
Kodeks načel notranjega poročanja (KNNP) pomeni osnovo za oblikovanje in izvajanje notranjega poročanja v združbah. Ideja takega kodeksa je v času vse večje kompleksnosti in naraščajočega obsega sprememb zelo dobrodošla, saj voditeljsko odpira prostor in vanj vabi različne stroke, da sooblikujejo delni sistem, ki ga lahko primerjamo z živčnim delnim sistemom človeškega telesa. Pobudniki KNNP sledijo klicu časa, ki tradicionalno uveljavljeno dejavnost računovodstva vodi novim poslanstvom naproti.
Ta prispevek pišem kot inženir, ki je celotno kariero posvetil razvoju miselnosti in delovanja skladno s kulturo kakovosti. Kulturo odgovorne uporabe načel in metod kakovosti. In tako, kot je računovodska dejavnost začela kot aktivnost specialnih služb in se v razvoju nadgradila s članom vrhovnega vodstva, se je tudi dejavnost področja kakovost razvijala od služb kontrole pa vse do predstavnika vodstva za kakovost.
Računovodska dejavnost govori v jeziku, ki je za vodstva bolj prepričljiv, kar se kaže v tem, da je moč in vpliv te dejavnosti ustrezno večja. Z veseljem ugotavljam, da pobuda KNNP odraža zrelost te večje moči, saj pomembno podpira zavedanje, da je moč katerekoli združbe v njeni sposobnost povezati vse podsisteme v celovito integrirane delne sisteme. To je povsem skladno za glavnimi poudarki zadnje, pete izdaje ISO 9001, ki na prvo mesto postavlja zahtevo ”razumevanje konteksta organizacije”.
Področje obravnave kakovosti se je z desetletji zelo razširilo. Vsebina standardov s področja kakovosti se je razširila praktično na področja delovanja vseh strok. Seveda to ne pomeni, da je prišel čas, ko naj bi strokovnjaki s področja kakovosti solili pamet vsem ostalim. Prav nasprotno! Prišel je čas ko lahko ideja in kultura kakovosti uspešno odigra svoje poslanstvo le, če jo, kot del novih temeljnih znanj, ki jih zahteva novi čas, sprejmejo in samostojno izvajajo vse stroke. Zato vidim ”kakovostnike” kot naravne sodelavce strokovnjakom s področja računovodstva pri njihovem prizadevanju za ureditve informacijskega sistema, kot enega od treh delnih sistemov vsake združbe.
K predstavitvi dejavnosti kakovosti iz prispevka za lansko konferenco2 dodajam še nekaj vsebine iz najnovejših standardov. Pojem kakovosti se razvija. Iz ozkega pogleda na kakovost, kot izpolnjevanje zahtev (kakovost kot pravilnost - skladnost), se je pojmovanje kakovosti razširilo na kakovost kot koristnost.
V prid taki interpretaciji naj navedem opredelitev kakovosti iz temeljnega standarda o kakovost SIST EN ISO 9000:2015, v točki 2.2.1 Kakovost:
»Organizacije osredotočene na kakovost sprejemajo kulturo, ki navdihuje in spodbuja obnašanje, navade, aktivnosti in procese z namenom dobavljati vrednost izpolnjevanja zahtev interesnih skupin. Kakovost proizvodov in storitev organizacije ni določena samo z njeno sposobnostjo zadovoljiti konkretnega odjemalca temveč tudi z njenim namernim in nenamernim vplivom na druge interesne skupine. Kakovost proizvodov in storitev ne vključuje njihove nameravane funkcije, temveč tudi vrednost, kot jo vidijo (doživljajo, op. M. K.) odjemalci.«