TFL Vsebine / TFLGlasnik

- Odprava nekaterih administrativnih ovir za davčne zavezance v Zakonu o davčnem postopku,
- Zakon o spremembah in dopolnitvah ZPIZ-2 (novela je posegla predvsem v ureditev poklicnega zavarovanja, zaradi prenehanja določb ZMEPIZ, ki je podaljšal prehodne določbe ZPIZ-1, pa je bilo potrebno urediti tudi dvojni status zavarovancev upokojencev in samostojnih podjetnikov posameznikov.

Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi na pomembne računovodske novosti, kot posledica sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah.

Računovodje in/ali finančniki bodo v prvih treh mesecih tega leta še posebej pozorni na obračun davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO). Opozarjamo na Pravilnik o spremembah Pravilnika o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb (Objavljeno v: Uradni list RS, št. 101/2015 z dne 23.12.2015). Pravilnik je začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2015. Davčni zavezanci naj bodo pozorni na te spremembe:

• Priloga 1 (OBRAČUN DAVKA OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB - DDPO) se nadomesti z novo Prilogo 1, ki je priloga in sestavni del pravilnika. Posledično se spremeni tudi Priloga 2 (METODOLOGIJA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA DDPO) se nadomesti z novo Prilogo 2, ki je priloga in sestavni del pravilnika.
• Priloga 20 (PRIGLASITEV UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE Z UPOŠTEVANJEM NORMIRANIH ODHODKOV) se nadomesti z novo Prilogo 20, ki je priloga in sestavni del pravilnika.

Sprememba davčnega obračuna DDPO je povezana predvsem z računovodskim evidentiranjem rezervacij za odpravnine (nov 15. a člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2015) in določa naslednje:

»Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zavezanca se zneski ponovnih meritev čistih obveznosti za pozaposlitvene zaslužke zaposlenih, ki sodijo pod programe z določenimi zaslužki in ki se ne pripoznajo v izkazu poslovnega izida, temveč v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, vključijo v davčno osnovo ob smiselni uporabi pogojev iz 20. člena tega zakona«.

Novost glede odloga davčne obveznosti ter opomnik glede odloga pri solidarnemu dolžniku

Ko nastopi davčna obveznost, družba pa ima likvidnostne težave, vedno nastopi vprašanje možnosti odloga plačila davčne obveznosti. Gre za enega od pomembnih elementov vsakega modernega davčnega sistema. Nacionalne zakonodaje so pri tem našle bolj ali manj posrečene rešitve, ki so bolj ali manj ugodne za davčne zavezance.

Gre nesporno za pomemben segment davčnega postopka, saj omogoča pozitivne učinke za vse neposredno in posredno vpletene v konkretni davčni postopek, torej tako za finančno upravo, kot tudi za davčne zavezance in od njih posredno odvisne subjekte:

• poplačilo davčnih obveznosti v realnem času (temeljni cilj finančnih uprav mora biti poplačilo zakonsko ugotovljenih davčnih obveznosti, pri čemer ni nujno potrebno, da so te obveznosti plačane takoj in zdaj; potrebno je zasledovati tudi širše ekonomske kriterije in javne interese),
• nadaljnje nemoteno poslovanje davčnega zavezanca (davčnega dolžnika), ne glede na nastali davčni dolg,
• posredni učinek na udeležence v poslovnem procesu davčnega dolžnika.

Instrument oz. možnost odloga plačila davčne obveznosti je toliko pomembnejši, če vemo da pri davčnemu zavezancu nastane obveznost za plačilo davka že v zakonskem roku po prejemu odločbe, in sicer ne glede na nadaljnja uporabljena pravna sredstva.

Opozarjamo na spremenjeni 103. člen Zakona o davčnem postopku (posebni primeri odloga in obročnega plačevanje davka)

Dosedanji prvi odstavek 103. člena ZDavP-2 je določal:

»Če davčni zavezanec predloži kateri koli instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, se davčnemu zavezancu ne glede na prvi odstavek 101. člena (naslov člena: odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe) in prvi odstavek 102. člena (naslov člena: odlog in obročno plačevanje davka v primerih hujše gospodarske škode) tega zakona dovoli plačilo davka v največ 12 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 12 mesecev«.

Vedeti moramo seveda, da je možnost odloga davčne obveznosti z instrumentom zavarovanja izvedljiva le pri finančno kvalitetnih družbah, v praksi pa le-te včasih niti ne pomislijo na odlog davčne obveznosti, saj jim to nenazadnje povzroča finančne odhodke. Možni instrumenti zavarovanja so naslednji:

• bančna garancija brez ugovora na prvi poziv, ki jo izda banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• garantno pismo zavarovalnice, ki ga izda zavarovalnica, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• avalirana menica, če jo je avalirala banka, ki jo kot garanta prizna davčni organ;
• gotovinski polog.

Nov prvi odstavek 103. člena ZDavP-2 omogoča odlog davčne obveznosti za 24 mesecev in se glasi (sprememba objavljena v Uradni list RS, št. 91/15 z dne 30. 11. 2015):

»Če davčni zavezanec predloži kateri koli instrument zavarovanja iz 117. člena tega zakona ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, se davčnemu zavezancu ne glede na prvi odstavek 101. člena in prvi odstavek 102. člena tega zakona dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali dovoli odlog za največ 24 mesecev«.

Več o davčnih novostih 2016 v naslednjem TFL Glasniku!