Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
dr. Rok Čeferin
Odgovornost za všečkanje na družbenih omrežjih
Hiter razvoj tehnologije, ki smo mu priče v zadnjih desetletjih, je s sabo prinesel tudi izzive na področju prava človekovih pravic. Nastanek svetovnega spleta je omogočil praktično neomejeno izmenjavo informacij in idej med ljudmi po vsem svetu in ne glede na državne meje. Vsaj navidez je to pozitivno prispevalo k varstvu pravice do obveščenosti kot sestavnega dela svobode izražanja, vendar pa so bila družbena omrežja v zadnjem času tudi večkrat grobo zlorabljena z namenom manipuliranja z javnim mnenjem.
TEMA TEDNA
Jože Ilc
Sankcija nične pogodbe
Pravni posel mora biti veljaven, kar pomeni, da je v skladu s pogoji, ki jih zakoni predpisujejo. Obstajajo splošni zakoniti pogoji veljavnosti pravnih poslov: osebna sposobnost strank, zlasti poslovna sposobnost, prava in pristna poslovna volja in soglasje volj vseh strank, možnost in dopustnost poslovnega namena ter predpisana oblika. Splošni pogoji morajo biti izpolnjeni vsi hkrati. Če temu ni zadoščeno, je pravni posel neveljaven.
ČLANKI
Andreja Krabonja
Do sodniške neodvisnosti prek sistema imenovanja in razrešitev sodnikov v praksi ESČP
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) stališča v zvezi z imenovanji in razrešitvami sodnikov z vidika zagotavljanja neodvisnosti sodnikov oblikuje v sodni praksi v zvezi s prvim odstavkom 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).[1] ESČP je že večkrat sprejelo stališče, da je treba za ugotovitev, ali se sodišče lahko šteje za neodvisno v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP, med drugim upoštevati način imenovanja njegovih članov, in da je neodvisnost povezana z zahtevo, da mora biti sodišče ustanovljeno z zakonom.[2] Pravica do neodvisnega sodišča in pravica do sodišča, ustanovljenega z zakonom, sta torej tesno povezani. Predpogoj za presojo neodvisnosti sodišča je, da gre za sodišče, ki je ustanovljeno z zakonom oziroma v skladu z zakonom. Zahteva, da mora biti sodišče ustanovljeno z zakonom, hkrati prispeva k zagotavljanju neodvisnosti sodišča. Po stališču ESČP je treba za ugotovitev kršitve načela neodvisnosti sodišča zaradi načina imenovanja sodnikov dokazati: 1) da je sistem imenovanja sodnikov nezadovoljiv v celoti ali 2) da je sestava sodišča takšna, da bi lahko vplivala na sprejem odločitve v posameznem primeru.[3]
ČLANKI
Dušan Hartman
Koncept pomembnosti z računovodskega in revizijskega vidika
V prispevku je prikazan koncept pomembnosti, kot ga opredeljujejo Mednarodni standardi računovodskega poročanja/Slovenski računovodski standardi ter Mednarodni standardi revidiranja. Določanje pomembnosti je ključno pri delu računovodje in revizorja. Sam pojem pomembnosti celote računovodskih izkazov je tako z računovodskega kot z revizijskega vidika zelo podoben. Z revizijskega vidika pa se pojem pomembnosti celote računovodskih izkazov razširi še na izvedbeno pomembnost, ki je ključna za revidiranje računovodskih izkazov. Na koncu prispevka je računovodjem in revizorjem namenjenih tudi nekaj praktičnih napotkov za uporabo pomembnosti.
ČLANKI
Grega Rudolf in Polonca Kovač
Zasebnost in varstvo osebnih podatkov: razmerja med koncepti, pravicami in nosilci v Sloveniji in EU
Zasebnost in varstvo osebnih podatkov z vidika normativno-teoretične opredelitve in še zlasti doslednega izvrševanja predpisov v praksi tako v Sloveniji kot tudi Evropski uniji predstavljata pomembne vidike demokratične oblasti in stremljenja k dobri upravi. Toda doktrinarna razmerja niti med zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov niti med pravicami zasebnosti in transparentnosti neredko niso jasna. Prispevek je namenjen definiranju teh konceptov, povezanih pravic in deležnikov, s kombinacijo analize teorije in raziskav, sistemskih predpisov in upravnosodne prakse. Raziskava temelji na izhodišču, da so jasni predpisi ter iz njih izhajajoč domet in postopek uveljavljanja pravic nujen pogoj za učinkovito izvrševanje ciljev normiranja in tako realizacije teh načel. Zato se preverja hipotezi, da zasebnost in varstvo osebnih podatkov v normah in praksi nista enotno opredeljena ter da se zato upravnosodna praksa bolj posveča tehtanju bolj oprijemljivim pravicam glede varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Rezultati analiz kažejo, da se koncepta zasebnosti in varstva osebnih podatkov včasih razume vzporedno, čeprav z določenim presekom, toda varstvo osebnih podatkov pretežno pomeni (le) podmnožico širšega koncepta oziroma pravic(e) zasebnosti, kot izhaja iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in slovenske zakonodaje ter naše in evropske sodne prakse. Zato se tudi v praksi Informacijskega pooblaščenca in slovenskih sodišč bolj ukvarja z razmerjem med varstvom osebnih podatkov in informacijami javnega značaja kot zasebnostjo in varstvom osebnih podatkov. Za sistemsko dobro upravo in izgradnjo demokratične oblasti tako tehtanje le od primera do primera ni optimalno, zato bi bilo treba v prihodnje več pozornosti nameniti konceptualnemu razvoju zasebnosti, v teoriji in praksi.