STA novice / Odbor DZ prek predloga zakona za zagon investicij po epidemiji

Predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, ki je v DZ v obravnavi po nujnem postopku, predvideva, da bo vlada sprejela seznam pomembnih investicij, ki ga bodo predlagala posamezna ministrstva. Investicije na seznamu bodo imele prednostno obravnavo pri pristojnih organih, tudi v primeru upravnih sporov zoper upravne akte, ki so povezani s posamezno investicijo.

Cilj je, da se začnejo investicije čim prej izvajati, saj bodo zaradi velikih multiplikativnih učinkov, ki jih ima gradbeništvo na celotno gospodarstvo, prispevale k okrevanju gospodarstva, ki ga letos po napovedih čaka znaten padec.

Predvideno je, da bo ministrstvo za okolje in prostor imenovalo koordinacijsko skupino, katere naloga bo usklajevanje in pospešitev postopkov pridobivanja dovoljenj s tem, da bi se za posamezno investicijo soglasja in mnenja pridobivalo sočasno in da se postopki ne bi podvajali. Ne bo pa skupina posegala v postopke, te bodo vodili pristojni organi, upoštevana bo vsa veljavna zakonodaja, je državna sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor Metka Gorišek zavrnila bojazni opozicije glede pristojnosti te skupine. V skupini bodo direktorji direktoratov na okoljskem ministrstvu in predstavniki ostalih ministrstev, ki bodo uvrstila posamezne projekte na seznam, je povedala.

Skupina bo investicije glede na stopnjo pripravljenosti in zagotovitev virov financiranja razvrstila v tri prioritetne liste. Na prvi listi bodo projekti, za katere je mogoče gradbeno dovoljenje dobiti do konca leta 2020, in na drugi tisti, za katere je mogoče gradbeno dovoljenje dobiti do konca leta 2021. Projekti na teh dveh listah bodo morali biti vredni vsaj pet milijonov evrov. Na tretji listi bodo projekti, ki jih bo treba umestiti v strateške dokumente posameznih ministrstev in ki zahtevajo pripravo državnega prostorskega načrta, njihova vrednost pa bo morala biti vsaj 25 milijonov evrov.

Predlog tudi predvideva, da bi se pri javnih naročilih upoštevalo smernice Evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU. Po teh smernicah na javne razpise ni treba vabiti ponudnikov iz tretjih držav, ki niso podpisnice sporazumov z EU, ki določajo recipročnost glede upoštevanja okoljskih, delavskih in drugih standardov. S tem bi preprečili, da bi na razpisih sodelovala podjetja, ki bi zaradi nižjih standardov lahko nastopala z dampinškimi cenami.

Koalicijski člani odbora so pozdravili predlog zakona in poudarjali pomen čimprejšnjega zagona gospodarstva tudi prek investicij, saj so izvozniki v težkem položaju. Mateja Udovč (SMC) je sicer izrazila več pomislekov, med drugim glede kriterijev za uvrščanje investicij na seznam in glede odločanja o prednostni obravnavi na sodiščih, saj prednostno obravnavo določajo tudi drugi zakoni.

Opozicija je menila, da je predlog premalo konkreten glede sestave in pristojnosti komisije ter glede tega, katere investicije bodo na seznamu. Rudi Medved (LMŠ) je predlagal dopolnilo, da bi se na seznam uvrstilo projekte, za katere je v proračunih za leto 2020 in 2021 že predvideno državno poroštvo (gradnja drugega tira, tretja razvojna os, nakup stanovanj), a ga je odbor zavrnil. V LMŠ so se zavzeli za to, da bi se spodbujalo vse investicije, tudi manjše in tudi npr. energetsko sanacijo stavb.

Andrej Rajh (SAB) je poudaril pomen infrastrukturnih investicij za zagon gospodarstva, pri čemer je bil kritičen do prerazporeditve 130 milijonov evrov s postavke ministrstva za infrastrukturo za namen boja proti epidemiji, saj se ne ve, katerim projektom so denar vzeli. Ključni razlog za dolgotrajne postopke vidi v tem, da sodišča višje stopnje o zadevah velikokrat ne odločijo, ampak jih pošljejo na prvo stopnjo v nov postopek.

Najbolj kritični so bili v Levici. Kot je menil Željko Cigler (Levica), je zakon vsebinsko prazen in daje "bianco menico za nekaj novih tešev 6". "Zakon ustvarja pravno podlago za nezakonitosti in korupcijo," je dodal. Izpostavil je načrtovano gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice in zahteval, da se s seznama naložb umaknejo vse HE, saj da so vse koncesije, izdane po letu 2004, neveljavne, ker ni bilo izvedenih presoj vplivov na okolje pred izdajo koncesij, kot zahteva evropska zakonodaja.

Nataša Sukič (Levica) se je vprašala, "ali pospešitev postopkov pomeni, da bomo malo preskakovali, da bomo po domače pridobivali okoljevarstvene presoje ... ker smo že odpravili administrativno oviro v obliki nevladnih organizacij".

Vlada predvideva, da bo na seznami za okoli 500 milijonov evrov investicij z različnih področij. Resorni minister Andrej Vizjak je minuli teden med primeri investicij navedel železniške povezave drugi tir Koper-Divača, železniško vozlišče Pragersko in gorenjsko progo, energetske objekte, kot je HE Mokrice, ljubljanski potniški center Emonika ter novo stavbo Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK 2).