STA novice / EU enotna v podpori Ukrajini in odzivu na trgovinski primanjkljaj s Kitajsko (zbirno)

Ukrajina je bila tudi tokrat v ospredju dvodnevnega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, na katerem je sedemindvajseterica soglasno zagotovila nadaljnjo podporo Kijevu v boju proti ruski agresiji, potem ko je v zadnjem letu in pol sprejetje sklepov o tem blokiral predvsem nekdanji madžarski premier Viktor Orban.

Voditelji sedemindvajseterice, med njimi prvič po ponovnem prevzemu položaja tudi premier Janez Janša, so obenem dosegli politični dogovor o tem, da bo EU gospodarske sankcije proti Rusiji namesto za pol leta podaljševala za eno leto. V sprejetih sklepih so še pozvali k čimprejšnjemu sprejetju pretekli teden predstavljenega 21. svežnja sankcij proti Rusiji.

Na vrhu, kjer se jim je pridružil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so še pozdravili nedavno odprtje prvega od šestih sklopov pogajalskih poglavij za vstop Ukrajine v EU. Nekateri voditelji skupaj z Evropsko komisijo upajo, da jih bodo do poletja odprli še več.

Čeprav so v sklepih podprli diplomatska prizadevanja za končanje ruske agresije in poudarili, da je EU pripravljena okrepiti svoj angažma na tem področju, pa so bile nekatere članice, zlasti Nemčija in Francija, med razpravo zadržane do neposrednih stikov z Moskvo, ki jih je v preteklih tednih vzpostavil urad predsednika Evropskega sveta Antonia Coste.

Costa je po zasedanju to potezo zagovarjal rekoč, da EU potrebuje neposredne stike s Kremljem, hkrati pa zatrdil, da unija ne želi nadomestiti Ukrajine za pogajalsko mizo. Kot je dejal, se EU ne more zanašati samo na druge in mora biti sposobna Rusiji neposredno posredovati svoja sporočila.

Premier Janša je v odzivu na poročila o vzpostavljanju stikov z Moskvo dejal, da je treba pozdraviti vse korake, ki lahko pripeljejo do zaustavitve spopadov in nato pogajanj med Ukrajino in Rusijo.

Voditelji so medtem v razpravi o gospodarski konkurenčnosti poudarili pomen enotnosti v odzivu na globalna makroekonomska neravnovesja, predvsem pa visok trgovinski primanjkljaj s Kitajsko. Evropski komisiji so naložili, naj pripravi instrumente za odziv na ta neravnovesja. Predsednica komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bodo ukrepe pripravili in tudi uporabili za zmanjšanje tveganj v odnosih s Kitajsko.

Spodbujanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva bo sicer eden od osrednjih stebrov dolgoročnega proračuna EU v obdobju 2028-34, o strukturi katerega so se ta teden dogovorile države članice.

"Zdaj moramo razpravljati samo še o številkah. To je pomembno, vendar pa je najpomembnejše, v kaj vlagamo naš denar. In to je že odločeno," je povedal Costa.

Pri tem je poudaril pomen vzpostavitve novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, da bo EU imela zadostna sredstva za zadovoljitev pričakovanj državljanov.

Voditelji so Irsko, ki bo julija prevzela predsedovanje Svetu EU, pozvali, naj do oktobrskega vrha pripravi podlago za nadaljnjo razpravo o tej temi, pa tudi nov pogajalski okvir o obsegu sredstev za celotni proračun in posamezna področja.

Več voditeljev članic, med njimi Nemčije in Avstrije, je sicer pred razpravo zahtevalo manjši obseg proračuna, kot predvideva pretekli teden predstavljeni pogajalski okvir ciprskega predsedstva. Proračun bi v skladu s tem znašal okoli 1950 milijard evrov.

Ena od tem vrha so bile tudi migracije, kjer je vrh pozval k nadaljevanju okrepljenega dela na vseh področjih, vključno z zunanjo razsežnostjo in globalnimi partnerstvi.

Slovenski premier pa je ob robu vrha EU v Bruslju skupaj z voditelji 18 drugih članic podprl poziv k pospešitvi izvajanja nove uredbe o vračanju migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v uniji, v tretje države. Napovedal je, da se bo Slovenija pridružila prvi pobudi na tem področju, ki bo operativna.

Francija uredbe po besedah njenega predsednika Emmanuela Macrona ne podpira, centrom za vračanje v tretjih državah pa nasprotuje tudi španski premier Pedro Sanchez.

Voditelji so govorili še o razmerah na Bližnjem vzhodu, kjer bi se EU po mnenju Janše morala bolj aktivno vključiti v prizadevanja za umiritev razmer v regiji.

Costa je pri tem opozoril na težke humanitarne razmere v Gazi in zaostrovanje na zasedenem Zahodnem bregu. Pozdravil je namero Evropske komisije, da do naslednjega zasedanja zunanjih ministrov EU pripravi možne ukrepe v zvezi z nezakonitimi naselbinami na Zahodnem bregu.