STA novice / Sodelujoči na seji komisije DZ za ničelno toleranco do seksističnih izjav v DZ

Komisija bi glede na predlagani sklep pozvala h gradnji kulture ničelne tolerance tako do seksističnih kot tudi do mizoginih, žaljivih ali ponižujočih izjav.

Na seji so vprašanje enakega obravnavanja žensk in moških v politiki obravnavali na pobudo Ženskega lobija Slovenije. Predsednica ženskega lobija Sonja Lokar je opozorila, da najvišja mesta političnega odločanja določajo ton govora v vsakdanjem življenju, ko se ne strinjamo s sogovornikom.

Škoda zaradi neustrezne komunikacije v DZ se po njenem svarilu dela celotni družbi. Osebne diskvalifikacije na podlagi spola vidi kot nedopustne. Dostojanstvo drug drugega je treba braniti ne glede na politično barvo, je prepričana. Ženski lobi po njenem pojasnilu poziva k miru in "civiliziranemu vedenju". Pri tem pa ni želela izpostavljati posameznih primerov, zaradi katerih so pripravili pobudo.

Državni sekretar na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve Andrej Štesl se je strinjal, da DZ ne sme biti prostor, kjer se utrjujejo vzorci, ki poglabljajo družbene delitve. Samo s skupnim naporom bo mogoče graditi kulturo, ki bo temeljila na spoštljivosti, je pozval. Hkrati je zagotovil, da so na ministrstvu pripravljeni sodelovati v tej smeri.

Seksistični govor v javnem prostoru zelo negativno vpliva na razmere v družbi, je opozorila namestnica varuhinje človekovih pravic Dijana Možina Zupanc. Sovražni govor je po njenem opozorilu vedno nesprejemljiv in nikoli ne povzroča drugega od poglabljanja nestrpnosti v vsakdanjem življenju. Kot je poudarila, je ključno spoštovanje.

V današnjem času ni več problem to, da so ženske premalo navzoče v politiki, ampak so problem pogoji in okoliščine, v katerih delujejo, je izpostavila Milica Antić Gaber z oddelka za sociologijo na ljubljanski filozofski fakulteti. Etični kodeks za poslanke in poslance po njenih ugotovitvah predpostavlja, da se vsi izvoljeni v DZ soočajo z enakimi tveganji, kar pa ne drži. Kodeks predstavlja tradicionalni model etike in ne odraža sodobnega razumevanja posameznih pojavov v politiki, denimo seksizma, je povedala.

V razpravi poslank in poslancev je Andreja Rajbenšu iz Svobode opazila, da je Slovenija dosegla napredek veliko hitreje na papirju kot v praksi. Ko se v politiki pojavijo seksistične opazke, se o tem veliko govori, potem pa nastane molk, je dejala. Od poslank z desnega političnega pola bi pričakovala, da bi se postavile v bran poslank, ki so tarče seksističnega obravnavanja, četudi so politično drugače opredeljene. "Tu ne gre za politiko, ampak za odnos do žensk," je poudarila.

Poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič pa vidi v govoru in vedenju koalicije in Resnice v DZ širši politični problem normalizacije seksizma, mizoginije, rasizma in nekaterih drugih pojavov, na katerih te stranke gradijo. "Vse to je zelo premišljeno, ne slučajno. Izraža se tudi z vloženimi zakonskimi predlogi. Sporočilo pa je, da nekateri štejejo več kot drugi," je opomnila. Ko sovražni govor dokončno dobi svoj dom v DZ, se po njenem svarilu preslika v vsakdanje življenje, kar pa ima lahko "strahotne posledice, tudi zelo radikalne".