Odpovedni rok je eden ključnih elementov delovnega razmerja in pomembno vpliva tako na delodajalca kot delavca. Največ vprašanj v praksi se pojavi prav takrat, ko pride do redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Gre za situacijo, ko delodajalec zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških ali strukturnih sprememb dela določenega delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ne potrebuje več. V praksi velikokrat pride do situacije, ko delodajalec ne želi, da zaposleni v odpovednem roku opravlja delo, saj s tem ščiti interese podjetja.
Kaj je odpovedni rok?
Odpovedni rok je čas med vročitvijo odpovedi in prenehanjem delovnega razmerja. Namen odpovednega roka je dvojni: delavcu zagotavlja čas za iskanje nove zaposlitve, delodajalcu pa omogoča organizacijo delovnega procesa in prenos nalog. Minimalni odpovedni roki so določeni v 94. členu ZDR-1, lahko pa so daljši, če to določa pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba.
Pomembno je vedeti, da delavec v času odpovednega roka ostaja v delovnem razmerju, zato ima pravico in dolžnost opravljati delo, razen če ga delodajalec od tega izrecno oprosti.
Odpovedni rok iz poslovnega razloga
Med najpogostejšimi podlagami za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved iz poslovnega razloga, kot jo določa 89. člen ZDR-1. Gre za prenehanje potrebe po opravljanju dela iz razlogov na strani delodajalca. Poslovni razlogi so lahko:
1. Ekonomski razlogi
Ti vključujejo zmanjšanje obsega naročil, padec prodaje, izgubo ključnih strank ali druge finančne težave. Ko poslovanje upade, podjetje pogosto ne more več zagotavljati dela pod obstoječimi pogoji.
2. Organizacijski razlogi
Sem spadajo reorganizacije podjetja, ukinitev oddelkov, združevanje delovnih mest ali spremembe notranje strukture. Pri tem se presoja delovno mesto, kot je opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi.
3. Tehnološki razlogi
Napredne tehnologije lahko spremenijo naravo dela ali določena delovna mesta celotno avtomatizirajo. Uvedba nove programske opreme ali strojev je pogost tehnološki razlog.
4. Strukturni razlogi
Sem sodijo spremembe dejavnosti podjetja, strateške usmeritve ali tudi zakonodajne spremembe, ki vplivajo na poslovanje.
Kako dolgo traja odpovedni rok pri poslovnem razlogu?
Odpovedni rok iz poslovnega razloga traja enako kot pri drugih rednih odpovedih. Minimalno:
- 15 dni, če je delavec zaposlen manj kot 1 leto,
- 30 dni, za zaposlitev 1 do 2 leti,
- 30 dni + dodatni 2 dneva za vsako nadaljnje leto (največ 60 dni),
- 80 dni, če je delavec pri delodajalcu zaposlen več kot 25 let.
Delodajalec lahko določi daljši odpovedni rok, nikoli pa ne sme biti krajši od zakonskega minimuma.
Ali lahko delodajalec delavca v času odpovednega roka »pošlje domov«?
Da. Delodajalec lahko delavca enostransko oprosti opravljanja dela, vendar mu mora:
- izplačevati plačo oziroma nadomestilo plače,
- ohraniti vse pravice iz delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
To je pogosta praksa, kadar želi delodajalec zaščititi poslovne interese, notranje procese ali občutljive podatke.
Druga možnost je sporazum o denarnem povračilu namesto odpovednega roka, pri čemer delovno razmerje preneha takoj, delavec pa prejme dogovorjeno povračilo.
Odpovedni rok, zlasti odpovedni rok pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ima natančno določena pravila, ki ščitijo tako delavca kot delodajalca. Ključnega pomena je, da so poslovni razlogi resnični, objektivni in dokazljivi, da odpoved ni diskriminatorna in da delodajalec delavcu zagotovi vse pravice, ki mu v času odpovednega roka pripadajo. Pravilno izpeljan postopek odpovedi zmanjšuje pravna tveganja in zagotavlja zakonito ter pošteno prenehanje delovnega razmerja.