Ko podjetje zaide v finančne težave in sodišče nad njim začne stečajni postopek, so posledice za zaposlene lahko izjemno stresne. Eden ključnih vprašanj, ki se pri tem pojavi, je: Ali mi pripada odpravnina, če je podjetje v stečaju?
Odgovor je da – delavcem v takih primerih pripada pravica do odpravnine, vendar je postopek nekoliko drugačen kot pri redni odpovedi iz poslovnih razlogov. V nadaljevanju pojasnjujemo, kakšne so pravice delavcev v primeru stečaja podjetja, postopek uveljavljanja odpravnine in vlogo Jamstvenega sklada Republike Slovenije.
Pravna podlaga za odpravnino v primeru stečaja
Osnovni zakon, ki ureja odpravnino ob stečaju podjetja, je Zakon o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS). Ta določa, da imajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca, pravico do odpravnine pod enakimi pogoji, kot če bi jim bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Gre za pomembno socialno varovalo, ki delavcem omogoča, da kljub finančnemu zlomu podjetja prejmejo del tistega, kar jim zakon zagotavlja – predvsem neizplačane plače, regres in odpravnino.
Vloga Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS
Ker v stečajnem postopku pogosto ni dovolj sredstev za izplačilo vseh obveznosti do zaposlenih, zakon določa mehanizem, ki deluje kot varnostna mreža – Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije.
Sklad izplača delavcem določene terjatve, kadar delodajalec tega zaradi insolventnosti ali stečaja ne zmore. Med te pravice sodijo:
- neizplačane plače in nadomestila za zadnje tri mesece,
- regres za tekoče leto,
- odpravnina v primeru stečaja podjetja,
- odškodnina za neizrabljen letni dopust.
Izplačila Sklada so zakonsko omejena – torej ne pokrijejo vedno celotne terjatve delavca. Preostanek terjatve se uveljavlja v stečajnem postopku, kjer je poplačilo odvisno od preostale stečajne mase.
Postopek uveljavljanja odpravnine
Za uspešno uveljavitev odpravnine morajo delavci upoštevati dva ločena postopka: prijavo terjatve v stečajno maso in vložitev zahtevka na Jamstveni sklad. Zamuda katerega koli od teh korakov lahko pomeni izgubo pravice.
Korak 1: Prejem obvestila o prenehanju delovnega razmerja
Ko sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka, delovno razmerje delavcev preneha z dnem začetka stečaja. Stečajni upravitelj mora v 15 dneh po objavi sklepa vsakemu zaposlenemu vročiti pisno obvestilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
To obvestilo je ključni dokument, ki ga zaposleni kasneje priloži vlogi za odpravnino in prijavi terjatve.
Korak 2: Prijava terjatve v stečajni postopek
Ta korak ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
- Rok: Terjatev mora zaposleni prijaviti v treh mesecih od objave oklica o začetku stečaja. Rok je strog in ga ni mogoče podaljšati.
- Postopek: Prijava se odda elektronsko preko portala AJPES (e-Insolvenca).
- Dokumenti: Dobro je, da zaposleni priloži pogodbo o zaposlitvi, obvestilo o prenehanju delovnega razmerja in izračun odpravnine.
S tem delavec postane uradni upnik v stečajnem postopku, kar mu omogoča, da je vključen v morebitna izplačila iz stečajne mase.
Korak 3: Vložitev zahtevka na Jamstveni sklad
To je ključen del postopka za pridobitev odpravnine v primeru stečaja podjetja.
- Rok: Zahtevek je treba vložiti v 90 dneh po prenehanju delovnega razmerja.
- Kam: Vlogo delavec pošlje neposredno na Javni jamstveni in preživninski sklad RS.
- Dokumenti: Obrazec zahtevka (dostopen na spletni strani sklada), obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, dokazila o neizplačanih plačah in morebitna dodatna dokazila.
Če je vloga popolna in vložena pravočasno, Sklad izplača priznane zneske neposredno na delavčev račun.
Kaj vse krije Jamstveni sklad?
Sklad krije terjatve do zakonsko določene višine, kar pomeni, da zneski niso neomejeni. Med upravičene postavke sodijo:
- Odpravnina za prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov (tudi zaradi stečaja).
- Neizplačane plače in nadomestila za zadnje tri mesece pred stečajem.
- Neizplačan regres za tekoče koledarsko leto.
- Odškodnina za neizrabljen dopust.
Če terjatev zaposlenega presega znesek, ki ga krije Jamstveni sklad, preostanek ostane prijavljen v stečajno maso in se lahko poplača le, če stečajni upravitelj razpolaga z dovolj sredstvi.
Pri vsem skupaj je vedno treba imeti v mislih, da gre tukaj za dva ločena postopka. Prijava terjatve v stečaj in vložitev zahtevka na Jamstveni sklad sta popolnoma neodvisna drug od drugega. Če zaposleni opravi le enega, odpravnine ne bo prejel.
Roki so prekluzivni. Rok treh mesecev za prijavo v stečaj in 90 dni za vlogo na Sklad sta absolutna. Zamuda pomeni izgubo pravice.
Kaj storiti, če Sklad izplača le del odpravnine?
Čeprav Jamstveni sklad zagotavlja hitro in delno izplačilo, pogosto ne pokrije celotne odpravnine. Preostanek terjatve delavca ostane v stečajnem postopku, kjer bo kot upnik čakal na morebitno dodatno poplačilo iz stečajne mase. V praksi to pomeni, da lahko po nekaj mesecih prejme še del zneska, če bo stečajni upravitelj uspešno unovčil premoženje podjetja.