Odpovedni rok je eden najpomembnejših institutov delovnega prava v Sloveniji. Njegov namen je zagotoviti uravnotežen prehod ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi: zaposlenemu omogoča čas za iskanje nove službe, delodajalcu pa čas, da poišče ustrezno zamenjavo in prilagodi organizacijo dela.

V nadaljevanju boste izvedeli, kako je odpovedni rok urejen v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), kakšne so pravice in obveznosti obeh strani, ter kdaj se ga lahko skrajša.

Kdaj se uporablja odpovedni rok?

Odpovedni rok se uporablja pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (82. člen ZDR-1). To pomeni, da mora med trenutkom, ko ena stran poda odpoved, in dejanskim prenehanjem delovnega razmerja, preteči določeno obdobje.

Pri izredni odpovedi odpovednega roka ni – pogodba o zaposlitvi preneha takoj.

Dolžina odpovednega roka

Osnovna pravila določa 94. člen ZDR-1. Dolžina odpovednega roka je odvisna od tega, kdo odpoveduje pogodbo o zaposlitvi (delavec ali delodajalec), od razloga odpovedi in od dolžine zaposlitve delavca pri delodajalcu.

Pri odpovedi s strani delavca znaša odpovedni rok od 15 do 30 dni, z možnostjo podaljšanja v pogodbi o zaposlitvi, a največ do 60 dni. Pri odpovedi s strani delodajalca so roki daljši in se stopnjujejo glede na delovno dobo zaposlenega – od 15 dni pa vse do 80 dni oziroma več, če tako določajo kolektivne pogodbe.

Posebnost je odpoved v času poskusnega dela, kjer je odpovedni rok krajši in traja 7 dni.

Kdaj začne odpovedni rok teči?

Odpovedni rok začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi (95. člen ZDR-1). Vročitev mora biti opravljena pravilno, praviloma osebno ali s priporočeno pošto. Šele pravilna vročitev zagotovi, da začne odpovedni rok tudi dejansko teči.

Pravice in obveznosti med odpovednim rokom

Ker delovno razmerje v času odpovednega roka še vedno traja, imata delavec in delodajalec vse obveznosti in pravice kot prej:

• Delavec je dolžan opravljati delo in je upravičen do plače ter drugih prejemkov.
• Delodajalec mora zagotavljati delo in izplačevati plačo.

Poleg tega ima delavec v določenih primerih posebne pravice (97. člen ZDR-1):

• Če odpoved poda delodajalec, ima delavec pravico do plačane odsotnosti za iskanje nove zaposlitve (najmanj dve uri tedensko).
• Če gre za odpoved iz poslovnega razloga ali nesposobnosti, pripada delavcu celo en prost dan na teden za vključevanje v ukrepe na trgu dela. Za ta čas prejme 70 % plačila.

Ali se odpovedni rok lahko skrajša?

Da, odpovedni rok se lahko skrajša, vendar samo ob izpolnitvi zakonskih pogojev.

96 člen ZDR-1 določa, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita o skrajšanju ali celo opustitvi odpovednega roka, če se hkrati dogovorita za ustrezno denarno povračilo. Tak dogovor mora biti pisen – ustni dogovori niso veljavni.

Sodna praksa (npr. VDSS Sodba Pdp 762/2017 in Pdp 320/2024) je potrdila, da mora biti v dogovoru jasno določen tako skrajšani datum prenehanja kot višina povračila, ki nadomešča plačo za preostali odpovedni rok.

Pomembno je vedeti, da delodajalec odpovednega roka ne more skrajšati enostransko – potreben je izrecen dogovor obeh strani.

Posebne okoliščine: bolniški stalež

Če je delavec v času odpovednega roka na bolniški, se lahko prenehanje delovnega razmerja podaljša. V primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali nesposobnosti delovno razmerje preneha šele, ko se delavec vrne na delo, oziroma najkasneje šest mesecev po izteku roka.

Izjema pa nastopi, če je bil sklenjen pisni dogovor o skrajšanju odpovednega roka z denarnim povračilom – v tem primeru velja dogovor, tudi če je delavec na bolniški (potrjeno s sodbo VDSS Pdp 320/2024).

Odpovedni rok je torej zaščitni mehanizem, ki uravnoteženo varuje interese obeh strank v delovnem razmerju. Čeprav se dolžina in pogoji razlikujejo glede na okoliščine, ostaja skupno načelo jasno: odpovedni rok ni zgolj formalnost, temveč časovno obdobje, v katerem sta delodajalec in zaposleni še vedno vezana s pogodbo o zaposlitvi ter z vsemi pravicami in dolžnostm, ki iz nje in iz veljavne zakonodaje izhajajo.

Možnost skrajšanja odpovednega roka z denarnim povračilom prinaša fleksibilnost, a le ob spoštovanju pisne oblike in jasnega dogovora. Tako delodajalec kot zaposleni imata interes, da ta del postopka uredita zakonito in premišljeno.