Odpoved delavcu je eno izmed najzahtevnejših področij delovnega prava, saj terja dobro poznavanje zakonodaje, predvsem Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Napačen postopek odpovedi lahko vodi v sodne spore in visoke stroške za delodajalca, zato je ključno, da se odpoved izvede pravilno, zakonito in premišljeno.

ZDR-1 opredeljuje različne oblike prenehanja delovnega razmerja, med katerimi je najpogostejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. To pomeni, da delodajalec odpove pogodbo iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1:

• Poslovni razlog: ko pride do zmanjšanja potreb po delu zaradi ekonomskih, organizacijskih ali tehnoloških sprememb.
• Razlog nesposobnosti: če delavec ne izpolnjuje pričakovanih rezultatov ali nima potrebnih znanj za delo.
• Krivdni razlog: v primeru hujših kršitev pogodbenih obveznosti ali delovnih obveznosti.
• Neuspešno opravljeno poskusno delo: kadar delavec v času poskusnega dela ne dosega pričakovanih rezultatov.
• Odpoved in pravice delavca

Zaposleni ima v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi določene pravice:

• Pravica do odpovednega roka (odvisno od delovne dobe).,
• Pravica do nadomestila za neizrabljen dopust.
• Pravica do odpovednega razloga v pisni obliki.
• Pravica do morebitne odpravnine, če gre za poslovni razlog ali razlog nesposobnostni.

Pomembno je tudi poudariti, da ZDR-1 pri odpovedi posebej varuje nekatere kategorije delavcev (npr. nosečnice, starejše delavce, invalide), zato mora biti postopek pri teh še posebej previden in utemeljen.

Najpogostejše napake delodajalca pri odpovedi pogodbe delavcu

Pri vročanju odpovedi delavcu mora biti delodajalec izjemno previden. Vsaka napaka v postopku ali pri sami vročitvi lahko pomeni, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. ZDR-1 za odpoved jasno določa postopkovna pravila, ki jih je treba upoštevati, sodna praksa pa dodatno zaostruje zahteve po pravilni vročitvi.

Med ključnimi napakami lahko izpostavimo:

1. Nepravilna oblika in vsebina odpovedi

Zakon o delovnih razmerjih zahteva, da je odpoved vedno podana v pisni obliki in da vsebuje jasno obrazložitev dejanskega razloga za odpoved. Brez tega je odpoved avtomatsko nezakonita. Poleg tega mora delodajalec delavca pisno obvestiti o:

• možnosti pravnega varstva,
• pravicah iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Po ZDR-1 odpoved brez teh elementov ni veljavna in lahko vodi do razveljavitve postopka pred sodiščem.

2. Neustrezna vročitev odpovedi

Odpoved mora biti vročena skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pogosta napaka je, da delavec odpovedi ne prejme iz razlogov, za katere ni sam odgovoren – kar pomeni, da postopek ni bil izpeljan pravilno (npr. sodba VDSS Pdp 27/2020). V primeru, da delavec ne prevzame odpovedi, mora delodajalec dokazati, da je bila vročitev izvedena skladno z zakonodajo (osebno, po pošti s povratnico ali preko sodnega izvršitelja, če je to nujno).

3. Neomogočen zagovor pred odpovedjo

ZDR-1 (85. člen) in kolektivne pogodbe določajo, da mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor pred podajo odpovedi – razen v primerih izredne odpovedi zaradi hujših kršitev. Običajen rok za zagovor je tri do pet delovnih dni. Če tega postopka ni, je tudi sicer zakonita odpoved lahko razglašena za nezakonito.

4. Nezadostna pisna opozorila pred odpovedjo

Pri odpovedi iz krivdnih razlogov je ključno, da so pisna opozorila, ki jih prejme delavec, konkretna in vsebinsko jasna. Delavec mora vedeti, kaj točno se mu očita, zakaj je kršitev pomembna in kakšne posledice lahko sledijo. Sodna praksa (npr. VSRS VIII Ips 98/2018) poudarja, da splošna in nedoločna opozorila niso dovolj in lahko vodijo do razveljavitve odpovedi.

5. Napačno ali prepozno pisno obvestilo

Če delodajalec ne upošteva rokov, ne omogoči zagovora ali ne opravi vročitve, se odpoved šteje za nezakonito. V sodbi VDS Pdp 1375/2004 je bilo jasno zapisano, da mora delavec imeti dejansko možnost uveljavljanja svojih pravic, sicer je odpoved neveljavna.

Kako se izogniti napakam pri odpovedi?

Za zakonito odpoved delavcu po ZDR-1 je ključno, da:

•  upoštevate vse zakonske in postopkovne zahteve,
• zagotovite pravilno in dokazljivo vročitev,
• omogočite delavcu zagovor,
• dokumentirate vsa pisna opozorila in komunikacijo.

Priporočljivo je tudi, da se pred samo odpovedjo posvetujete s pravnim strokovnjakom, saj napačna odpoved lahko povzroči veliko poslovno škodo in izgubo ugleda.