Nadurno delo je v slovenskem pravu izjema, ki se lahko odredi v točno določenih primerih. ZDR-1 in povezani predpisi nadurno delo strogo omejujejo, da varujejo zdravje delavcev, preprečujejo zlorabe na delovnem mestu ter spodbujajo ustrezno organizacijo dela. Za delodajalca to pomeni jasne pogoje, postopek, časovne omejitve, posebno varstvo določenih skupin in natančne administrativne obveznosti.
Kdaj je nadurno delo sploh dopustno?
Delodajalec lahko nadurno delo odredi le v izjemnih, nujnih in začasnih primerih, denimo:
- nepredviden, kratkotrajen porast obsega dela, ki ga ni mogoče pokriti z rednim delovnim časom,
- preprečitev materialne škode ali nevarnosti za ljudi in premoženje,
- nujna popravila in vzdrževalna dela, brez katerih bi se proces ustavil,
- drugi izjemni primeri, ki jih dopušča ZDR-1 ali kolektivna pogodba dejavnosti.
Ključno pr item je, da nadurno delo ne sme postati organizacijska stalnica.
Pravilni postopek odreditve: pisno, jasno, sledljivo
Nadurno delo se praviloma odredi pisno in v naprej, z navedbo:
- razloga nadurnega dela,
- okvirnega trajanja (datum, ure),
- referenčnega obdobja, če se uporablja,
- kontaktne osebe za vprašanja in potrditev izvedbe.
Ustna odredba je dovoljena le v nujnih primerih, ko pisna odredba pred začetkom dela objektivno ni mogoča. V takem primeru je treba pisno potrditev izdati naknadno, najpozneje do konca tedna, v katerem je bilo delo opravljeno. Namen pisnosti je jasna sledljivost, dokazljivost in nadzor zakonitosti.
Časovne omejitve: 8 / 20 / 170 (+230) in omejitev trajanja dneva
ZDR-1 postavlja jasne količinske omejitve:
- največ 8 ur nadurnega dela na teden,
- največ 20 ur na mesec,
- največ 170 ur na leto.
Letno omejitev je mogoče izjemoma preseči do največ 230 ur, vendar s predhodnim pisnim soglasjem delavca za vsak konkreten primer nad 170 ur. Splošna vnaprejšnja soglasja v pogodbah o zaposlitvi niso dopustna.
Poleg tega skupno trajanje delovnega dne (redno delo + nadurno) ne sme presegati 10 ur.
Posebne skupine delavcev in soglasja
Nekaterim delavcem nadurnega dela ni dovoljeno odrediti ali pa je dovoljeno le s predhodnim pisnim soglasjem:
Noseče delavke, delavke v času dojenja in mladoletniki: nadurno delo je prepovedano.
Starši otrok do 3 let in starejši delavci: nadurno delo je dopustno le s predhodnim pisnim soglasjem.
Delavci z zdravstvenimi omejitvami: dosledno upoštevajte mnenje medicine dela.
Dodatne zaščite lahko določajo panožne kolektivne pogodbe (npr. samohranilec do določene starosti otroka ipd.).
Pri varovanih kategorijah je formalnost nepogrešljiva: soglasje mora biti dano v naprej, pisno, specifično in arhivirano.
Plačilo za nadurno delo
Delavec je za nadurno delo upravičen do:
- osnovne plače za opravljene ure in
- dodatka za nadurno delo.
Evidence in spremljanje
Po ZEPDSV mora delodajalec dnevno in posamezno po delavcu voditi evidenco o izrabi delovnega časa, vključno z:
- začetkom in koncem dela,
- odmori in počitki,
- številom nadurnih ur,
- podlago (odredba/soglasje) in eventualnim referenčnim obdobjem.
Priporočljivo je tudi notranje poročilo o razlogih za nadurno delo (»incident report«), da delodajalec izkaže, da gre res za izjemne okoliščine in ne za stalni manko kadrov.