Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Dr. Nataša Pirc Musar: Pogrešam besedo očeta naroda. Da, gospod Pahor, vam govorim.
Zdi pa se mi, da se tisti, ki imajo moč, prevečkrat postavijo na pozicijo: to bomo naredili, čeprav vemo, da je narobe, saj bo trajalo tri ali štiri leta, da bo zadeva razveljavljena na sodišču. To se mi zdi res pobalinsko, neodgovorno, nemoralno. To je tisto, kar je za pravno državo izjemno slabo. Posledice se kažejo na dolgi rok. Ne vem, katero cepivo potrebujemo, da bi zadevo popravili, nisem dovolj pametna. Zadeva se začne in konča pri morali ljudi, ki imajo moč. Tega me je strah. Pa ne samo te desne vlade. Če sem čisto iskrena in kruto realna, zaradi vsega tega, kar se v politiki dogaja, v politiko ne gre več kakovosten kader.
TEMA TEDNA
Marko Šetinc in Marko Šorli
Inkriminacija poslovne goljufije kot hibrid med klasično goljufijo in zatajitvijo
V obširnem prispevku, ki je bil ravnokar objavljen v reviji Pravnik, se avtorja lotiva kritike inkriminacije poslovne goljufije (prvi odstavek 228. člena KZ-1) iz do sedaj še ne problematiziranega, torej samoniklega gledišča. Na nek način bi lahko rekli, da se (delno) ograjujeva od trenutne znanstvene paradigme, ki se pri svojih – sicer prizadevnih – težnjah po odpravi tega delikta s tem, ko nanj lepi oznako lex Grubelič, naslanja bolj ali manj na argument odvečnosti. Vendar distance do tega zaključka, ali, bolje rečeno, stremljenja celotne kazenskopravne teoretične srenje ne poudarjava zato, ker se s kolegi ne bi strinjala.
ČLANKI
Katarina Zidar Al-Mutairi
Pravice proti pravicam
Ali gre pri koliziji pravice do izražanja verskega prepričanja z nošenjem obraznega pokrivala in »pravice« drugih ljudi do odprte socialne interakcije za trk primerljivih pravic? Ali gre za trk človekove pravice do izražanje vere z določenim splošnih interesom družbe. Odgovor na vprašanje, kaj je trk izhodiščno enakovrednih pravic, je pomemben, ker začrta parametre nadaljnje presoje. Če so namreč človekove pravice varuh posameznika pred državo, potem to terja restriktivno razlago dopustnih omejitev. Kadar moramo človekove pravice omejiti z namenom varstva človekovih pravic drugih ljudi, pa omenjen karakterističen vidik pravic, da prevladajo nad interesi družbe, odpade; normativna moč kolidirajočih interesov je – vsaj izhodiščno – enaka.
ČLANKI
dr. Nejc Brezovar
O odnosu med glavnim mestom in državo – primer Slovenije ali Ljubljana ljubljena
Prispevek je namenjen nadaljnji razpravi o položaju glavnega mesta po sprejetju zadnje novele Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS) oktobra 2017 – ZGMRS-B. Državni zbor Republike Slovenije je že leta 1994 sprejel sklep, s katerim je zadolžil Vlado Republike Slovenije, da v zakonodajni postopek vloži predlog zakona o mestu Ljubljana kot glavnem mestu Republike Slovenije, vendar je minilo veliko časa, preden je Državni zbor zakon sprejel. Zakon je ugledal luč sveta leta 2004 in bil pozneje dvakrat spremenjen, prvič leta 2009 in drugič leta 2017. Pred sprejetjem danes veljavnega zakona so bili trije poskusi, da bi se z zakonom uredil položaj glavnega mesta, vendar je vse tri zakonodajalec zavrnil. Zakon pomeni konkretizacijo in izpeljavo ustavne določbe, da je Ljubljana glavno mesto Slovenije. Je pa Ljubljana ena od slovenskih občin, ki je v preteklosti imela svoje županje (množina) in si zato vsekakor zasluži mesto v zborniku, prav tako pa je bil ZGMRS sprejet v času, ko je Ljubljano vodila županja.
ČLANKI
Neža Grilj Čargo
Tuji delodajalec in slovenski delavec
Pravno vprašljiv odnos Slovenije do davkoplačevalcev, ki delo opravljajo le v Sloveniji, a za tujega delodajalca. Uradno (ustno) stališče Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) o situaciji slovenskih delavcev, vključenih v socialno zavarovanje na podlagi 114, torej delavcev, ki imajo delodajalca v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljevanju: DČ), delo pa na podlagi pogodbe o zaposlitvi v celoti opravljajo v Sloveniji, se je marca 2020 glasilo...