STA novice / Predlog zakona o debirokratizaciji v nadaljnjo obravnavo

Cilj predloga je olajšati dostopnost do javnih storitev in ukiniti številna administrativna bremena, ki jih država nalaga državljankam in državljanom, gospodarskim subjektom, strokovnjakom, športnim trenerjem, kmetom, kulturnim delavcem, uradnikom in občinam pri poslovanju z državo, je dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec.

Predlog je po njenih besedah prvi zakonodajni paket na poti k zmanjšanju administrativnega in regulatornega bremena v javni upravi in k izboljšanju učinkovitosti njenega poslovanja.

Koalicija se je strinjala, da so potrebne administrativne razbremenitvi, debirokratizacija bo izboljšala poslovno okolje, kar bo vodilo k večji konkurenčnosti gospodarstva in posledično izboljšalo življenjski standard.

V DeSUS so predlog podprli, a z zadržki glede pristojnosti državnih sekretarjev za podpisovanje odločb in glede vzpostavitve uradnega registra. V SNS so izrazili dvom, da bo predlagani zakon prinesel tisto, kar razumejo kot debirokratizacijo - med drugim da bodo uradniki bolj dostopni za državljane in da bodo upravi postopki hitrejši.

Opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB ter poslanska skupina nepovezanih poslancev so bili zadovoljni, da v predlogu ni več socialne kapice, ter menili, da je v predlogu bolj malo rešitev, ki bi prinesle debirokratizacijo. Kritični so bili, da bi se za ustanovitev uradnega registra namenilo 780.000 evrov, glede na to, da so zakoni že objavljeni v uradnem listu in tudi v Pravno-informacijskem sistemu RS. Kritični so bili do tega, se z enim zakonom spreminja vrsto drugih zakonov, in to brez predhodne javne razprave.

Predlog v prvem delu spreminja in dopolnjuje 14 zakonov, v drugem delu pa je predvidena razveljavitev zakonov in podzakonskih predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.

V zakon o prijavi prebivališča in zakon o centralnem registru prebivalstva se bodo po predlogu dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki.

V zakonu o splošnem upravnem postopku se bi ukinil žig in pisanje datuma z besedo na vročilnicah, mogoče bi bilo pošiljanje obvestila o poslani pošiljki tudi prek SMS-sporočila, državni sekretarji, tudi tisti brez strokovnega izpita in ustrezne izobrazbe, bi lahko namesto ministrov podpisovali odločbe.

V zakonu o javnih uslužbencih bi omogočili vročanje sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto. V zakonu o pravdnem postopku bi ukinili overjanje natisnjenih izvodov odločb z elektronskim podpisom.

V zakonu o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se ukinja letne izjave izvedencev, sodnih tolmačev in sodnih cenilcev ministrstvu za pravosodje o ažurnosti njihovih podatkov.

V zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije naj bi olajšali sklepanje pogodb med javnim sektorjem in poslovnimi subjekti, tako da bi se izjava ponudnika o nepovezanosti s predstojnikom javne osebe pridobila le v postopku podeljevanja koncesije, sklepanja javno-zasebnega partnerstva in javnega naročila, ne pa tudi v postopku sklepanja vsake pogodbe.

V zakonu o davčnem postopku in zakonu o agrarnih skupnostih bi omogočili, da je v davčnih postopkih davčni zavezanec sama agrarna skupnost, ne vsi njeni člani.

V zakonu o ohranjanju narave bi določili, da bo naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvajal tudi ustanovitelj sam ter da bo naravovarstveni nadzor lahko opravljala tudi občinska uprava.

V zakonu o športu bi ukinili dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.

Sprememba zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo bi posvetovalno pristojnost strokovnih komisij pri podeljevanju javnih sredstev uskladila z dometom njihove strokovne avtonomije na posameznih kulturnih področjih.

V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti bi določili, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma.

S spremembo zakona o uradnem listu bi določili vzpostavitev Uradnega registra RS, v katerem bi bila objavljena uradna prečiščena besedila veljavnih zakonov in podzakonskih aktov.

Vlada je predlog zakona pripravila že spomladi in bi moral biti na mizah poslancev v septembru, a je vlada nato vložila novo besedilo predloga. Iz predloga je med drugim umaknila socialno kapico - da se nad mejo 6000 evrov bruto plače prispevki za socialno varnost ne bi več obračunavali razveljavitev zakona o načinu glasovanja in ugotavljanju izida glasovanja na referendumu o volilnem sistemu, ker bi bila po razlagi DZ potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev za celotni zakon.