Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Jernej Orešek
(Ne)učinkovitost delovanja slovenskih sodišč
Pri iskanju zgledov za izboljšave se je včasih koristno vrniti v preteklost. Ob branju zgodovinskih knjig se mi včasih zdi, da bi bilo nekatere stvaritve iz daljne preteklosti dandanes, kljub bistveno naprednejši tehnologiji, nemogoče izvesti enako hitro. Če se zazremo v obdobje cesarja Franca Jožefa, lahko brez pomislekov trdimo, da so bili tedanji veliki infrastrukturni projekti realizirani v zavidljivo kratkem času. Pod predpostavko, da se zgodovinski viri ne motijo, je bila železniška proga med Dunajem in Trstom brez omembe vredne gradbene mehanizacije zgrajena v letih od 1839 do 1857, torej v 18 letih, pri čemer je bil železniški odsek med Dunajem in Celjem zgrajen v zgolj sedmih letih.
TEMA TEDNA
Filip Dougan
Vse več bo zadev na področju premoženjskih razmerij čezmejnih parov
Konec januarja so minila tri leta od začetka uporabe Uredbe o premoženjskih razmerjih med zakoncema in Uredbe o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev. Uredbi, ki ju skupaj imenujemo Premoženjski uredbi, obsegata pravila o mednarodni pristojnosti, kolizijska pravila in pravila o priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema in na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti.
ČLANKI
Mitja Šuligoj
Sodno varstvo zoper prostorske akte
Prostor je vselej nevralgična točka. Želja, potreb in interesov je navadno več, kot je možnosti v njem, saj je nujno omejena dobrina. Kot večkrat poudarja tudi Ustavno sodišče, ravno omejenost prostora nujno zahteva skrbno načrtovanje njegove namenske in smotrne izrabe. Prostorsko načrtovanje je zato interdisciplinarna dejavnost, katere cilj in namen je uravnotežiti različne interese in dejavnike v prostoru, predvsem potrebe razvoja države ali lokalne skupnosti, investicijske namere, javne koristi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva živali in naravnih dobrin, varstva premoženja in varstva kulturne dediščine itd., kar naj na koncu pripelje do celostne rešitve, ki bo vključujoča oziroma bo najširši skupni imenovalec vseh v postopku izraženih interesov.
ČLANKI
mag. Brigita Franc
Transferne cene v povezavi s prestrukturiranjem družb v skupini povezanih oseb
Prestrukturiranje poslovanja je odziv mednarodnih korporacij na globalne konkurenčne pritiske in spreminjajoče se povpraševanje na trgu. Na splošno prestrukturiranje poslovanja narekujejo zunanji in notranji dejavniki. Najznačilnejša oblika poslovnega prestrukturiranja je krčenje ali prenehanje proizvodnje v eni državi in selitev v drugo. Poleg tega bi mednarodne korporacije lahko strukturirale svoje poslovanje tako, da bi odvzele funkcije (npr. proizvodnjo, distribucijo), vredna opredmetena in neopredmetena sredstva ter tveganja, ki so jih prej opravljala lokalna podjetja, ter jih prenesle na centralizirane in specializirane regionalne ali globalne enote. Davki niso glavni motivator za čezmejno prestrukturiranje. Kljub temu se je v okviru strukturiranja poslovanja v preteklih letih močno povečala ozaveščenost o davkih, predvsem z vidika transfernih cen. Eden od razlogov so razlike v mednarodnih davčnih sistemih. Te razlike bi lahko povzročile neskladja zaradi dejstva, da so davčni organi pogosto zainteresirani samo za povečanje svojih davčnih prihodkov, ne da bi upoštevali, da davčni organi v drugih jurisdikcijah morda nimajo istih pogledov na obdavčitev. Različna in izolirana obravnava predmeta obdavčitve bi lahko privedla do dvojnega obdavčevanja, ki bi ga bilo mogoče – če sploh – rešiti le z dolgotrajnim pogajanjem ali arbitražnim postopkom med zavezancem in davčnimi organi.
ČLANKI
Mojca Bartol Lesar
Varstvo pravic davčnih zavezancev za DDV v Listini EU o temeljnih pravicah
Listina EU o temeljnih pravicah je od leta 2009 del primarnega prava EU. Določbe Listine se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo Unije. Avtorica pokaže, da Listina učinkuje tudi na področju davka na dodano vrednost (DDV), saj države članice pri izvajanju obdavčevanja z DDV izvršujejo pravo Unije, zato je za davčne zavezance upoštevno tudi varstvo pravic iz Listine. Na področju DDV morajo davčne uprave, sodišča in davčni zavezanci upoštevati in poznati materialnopravne določbe Direktive o DDV ter s tem povezano sodno prakso Sodišča EU, pa tudi domača materialnopravna ter postopkovna pravila in sodno prakso. Vse to je kompleksno in zato za udeležence v postopku zelo zahtevno, kar odpira široko polje morebitnih kršitev temeljnih pravic davčnih zavezancev. Avtorica na podlagi pregledane sodne prakse Sodišča EU ugotavlja, da so sodbe s področja DDV v povezavi z Listino redke, in pokaže, da določbe Listine niso relevantne le na materialnopravnem, temveč tudi prekrškovnem in kazenskem področju v zvezi z DDV, čeprav slednji področji ne pomenita izvajanja prava EU.