TFL Vsebine / TFLGlasnik

Konec januarja so minila tri leta od začetka uporabe Uredbe o premoženjskih razmerjih med zakoncema[1] in Uredbe o premoženjskih razmerjih registriranih partnerjev.[2] Uredbi, ki ju skupaj imenujemo Premoženjski uredbi, obsegata pravila o mednarodni pristojnosti, kolizijska pravila in pravila o priznavanju ter izvrševanju tujih sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema in na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti.[3]

Zaradi težav pri doseganju soglasja med državami članicami[4] sta bili Premoženjski uredbi sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja.[5] Posledično zavezujeta in se uporabljata le v 18 državah članicah,[6] med katerimi je tudi Slovenija. Druge države članice pa še naprej uporabljajo svoja nacionalna pravila mednarodnega zasebnega prava.

Pri uporabi Premoženjskih uredb je posebno pozornost treba nameniti pravilom o časovni veljavnosti.[7] Pravila o mednarodni pristojnosti se v skladu s prvim odstavkom 69. člena Premoženjskih uredb uporabljajo le za sodne postopke, ki so bili začeti na ali po 29. januarju 2019. S tem Premoženjski uredbi nadomeščata pravila za določitev mednarodne pristojnosti, ki jih najdemo v 67. členu Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku [8] (ZMZPP). [9] Še vedno pa ostajajo relevantna kolizijska pravila v 38., 39. in 40. členu ZMZPP. Kolizijska pravila v Premoženjskih uredbah se namreč lahko uporabijo le za zakonce oziroma registrirane partnerje, ki so svojo zvezo sklenili oziroma registrirali (ali izbrali pravo) na ali po 29. januarju 2019. To pomeni, da se bodo v praksi še kar nekaj časa (tj. dokler bodo obstajale zakonske zveze oziroma partnerske skupnosti, sklenjene oziroma registrirane pred 29. januarjem 2019) vzporedno uporabljala tako kolizijska pravila v ZMZPP kot tudi kolizijska pravila v Premoženjskih uredbah. Obveznost uporabe enih ali drugih pa bo odvisna od trenutka sklenitve zakonske zveze oziroma registracije partnerske skupnosti ali izbire prava. Prav tako bo do vzporedne uporabe pravil v ZMZPP in v Premoženjskih uredbah prihajalo tudi na področju priznavanja in izvrševanja sodnih odločb. Priznanje in izvršitev sodne odločbe bo potekalo v skladu s pravili Premoženjskih uredb pod dvema pogojema: a) sodna odločba je bila izdana v postopku, ki se je začel na ali po 29. januarju 2019,[10] in b) sodna odločba je bila izdana v eni od sodelujočih držav članic.

Čeprav se Premoženjski uredbi uporabljata že tri leta, Sodišče EU do danes o Premoženjskih uredbah še ni neposredno odločalo. Kljub temu so lahko pri razlagi posameznih določb v pomoč sodbe Sodišča EU, ki se nanašajo na druge evropske uredbe na področju mednarodnega zasebnega prava. Slednje še posebej velja za razlago določb o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb, ki sledijo ureditvi v Uredbi o dedovanju in Uredbi o preživninskih obveznostih.[11] Tudi v Sloveniji je glede na javno dostopne podatke mogoče zaključiti, da je sodna praksa, povezana s Premoženjskima uredbama, maloštevilčna. Javno sta objavljeni le dve odločbi višjih sodišč, pri čemer se obe dotikata časovnega področja uporabe Uredbe o premoženjskih razmerjih med zakoncema.[12]

Za odgovor na vprašanje, kako bosta Premoženjski uredbi zaživeli v praksi, je tako očitno še prezgodaj. V luči vse večje mobilnosti državljanov EU pa se bodo tudi slovenska sodišča v prihodnosti vse pogosteje srečevala z zadevami na področju premoženjskih razmerij čezmejnih parov in drugimi družinskimi zadevami, ki bodo vključevale mednarodni element. Za uspešno reševanje tovrstnih zadev bo osrednjega pomena dobro poznavanje kompleksnega sistema evropskega čezmejnega družinskega in dednega prava.

---

[1] Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema.

[2] Uredba Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti.

[3] Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani je med letoma 2018 in 2020 sodelovala pri evropskem raziskovalnem projektu Personalized Solution in European Family and Succession Law (PSEFS), v okviru katerega smo se raziskovalci osredotočali prav na vprašanja, povezana s Premoženjskima uredbama (ter Uredbo o dedovanju). Rezultati raziskovalnega projekta so dostopni na: <https://psfes.euro-family.eu/pagine-15-results>. Premoženjski uredbi sta tudi predmet nadaljevanja omenjenega projekta, ki po imenom E-Training on EU Family Property Regimes (EU-FamPro) poteka od aprila 2021. Cilj slednjega je bilo oblikovanje spletnega izobraževanja o Premoženjskih uredbah, ki bo potekalo med 4. aprilom in 9. majem 2022. Več informacij je dostopnih na spletni strani https://www.euro-family.eu in na LinkedIn-u.

[4] V skladu s tretjim odstavkom 81. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije se ukrepi na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, ki zadevajo družinsko pravo s čezmejnimi posledicami, sprejemajo po posebnem zakonodajnem postopku. Uredba je tako sprejeta le, če države članice dosežejo soglasje.

[5] Glej tudi Eglė Kavoliūnaitė-Ragauskienė: Premoženjski uredbi: razvoj in sprejetje, v: Lucia Ruggeri, Agnė Limante, Neža Pogorelčnik Vogrinc (ur.): Uredbi EU o premoženjskih razmerjih med zakoncema in registriranima partnerjema. Univerza v Ljubljani, Ljubljana 2021, str. 23–35.

[6] Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Slovenija, Finska in Švedska.

[7] O področju uporabe Premoženjskih uredb glej tudi Filip Dougan: Nova evropska pravila o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju odločb na področju premoženjskih razmerij mednarodnih parov, v: Aleš Galič, Jerca Kramberger Škerl (ur.): Liber amicorum Dragica Wedam Lukić. Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, str. 233–247.

[8] Uradni list RS, št. 56/99, 45/08 – ZArbit in 31/21 – odl. US.

[9] Podobno kot ob sprejetju drugih uredb EU na področju mednarodnega zasebnega prava zakonodajalec tudi tokrat ni posegel v določbe ZMZPP in ni črtal členov, ki se v prihodnosti ne bodo več uporabljali. Tak »minimalistični« pristop k prilagoditvi nacionalne zakonodaje lahko zaradi nepreglednosti v praksi povzroča težave.

[10] V skladu s Premoženjskima uredbama se lahko prizna tudi tuja sodna odločba iz postopka, ki je bil začet pred 29. januarjem 2019, če je bila odločba izdana pred tem datumom in je bila pristojnost določena v skladu s pravili o mednarodni pristojnosti v Premoženjskih uredbah.

[11] Kot posebej pomembno gre izpostaviti sodbo v zadevi Mahnkopf, v kateri je Sodišče EU v postopku predhodnega odločanja razlagalo 1. člen Uredbe o dedovanju. Iz obrazložitve pa je razvidno tudi stališče Sodišča EU do materialnega področja uporabe Premoženjskih uredb. Več o razmejitvi področij uporabe Premoženjskih uredb in Uredbe od dedovanju v Filip Dougan: Matrimonial property and succession – The interplay of the matrimonial property regimes regulation and succession regulation, v: Jerca Kramberger Škerl, Lucia Ruggeri, Francesco Giacomo Viterbo (ur.), Case Studies and Best Practices Analysis to Enhance EU Family and Succession Law. Working paper. Universitá di Camerino, Camerino 2019, str. 75–88.

[12] Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 628/2019, in sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 653/2017.