Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Andrej Razdrih
Nevenka Šorli: Strokovno slabši sodniki so bolj plašni, upogljivi, poslušni in zato bolj zaželeni
Odvetniki se ne odločamo prav pogosto, da se bomo v javnosti izpostavili s kritiko sodstva, čeprav smo kot profesionalni uporabniki sodnih storitev najbolj poklicani za to. Vzrok je morda v tem, da ne najdemo dovolj časa in energije za tako delo, ali pa se morda ne želimo zameriti sodnikom, ki krojijo pravico našim strankam.
TEMA TEDNA
Tomaž Kuralt
Inšpektor nad 2. stopnjo
Ob nenehnih kršitvah izdaje odločb v zakonskem roku se zdi, da bi ta problem zavezancev za davek lahko rešil inšpektorat za javni sektor. Vendar je to še en državni organ, ki nima nobenih pooblastil, da bi ukrepal, če ugotovi nepravilnosti na področju, ki ga nadzira.
ČLANKI
Maja Pogačar
Sistem ravnanja s stvarnim premoženjem države in upravljavci
Sistem ravnanja s stvarnim premoženjem države se razlikuje od klasičnega stvarnopravnega pojmovanja lastninske pravice, saj tako upravni organi, kot so primeroma ministrstva ali organi v njihovi sestavi, kot drugi državni organi, nimajo pravne subjektivitete. V zemljiški knjigi je posledično lastninska pravica vpisana na ime in v korist Republike Slovenije, nadalje pa je ravnanje s posamično nepremičnino v pristojnosti upravljavca posamezne nepremičnine. Lastninsko upravičenje, ki sicer izhaja iz vpisane lastninske pravice v zemljiški knjigi, je tako v pristojnosti določenega upravljavca. To je včasih v praksi nejasno, zato na to posebej opozarjam.
ČLANKI
dr. Tal Pavel
Virusi, trojanski konji, lažno predstavljanje in koronavirus – kaj lahko pričakujemo od kibernetskih kriminalcev v dobi koronavirusa?
Čas korone je prizadel človeštvo na mnogih področjih in prinesel nove izzive v raznih sektorjih in državah. Med njimi je tudi kibernetski prostor in možnost zlonamernih akterjev, ki izbruh, strah, dvom in negotovost, uredbe o ostajanju doma in nove načine dela na daljavo izkoristijo za zlonamerne in kriminalne namene. Študija preučuje vrste kibernetskih napadov, ki so se zgodili v prvih mesecih izbruha koronavirusa, njihove motive in storilce. Analiza je temeljila na sorodnih dogodkih kibernetskih napadov in kibernetskih zločinov, objavljenih v medijskih virih informacijske varnosti, skupaj z objavami v splošnih medijih, na zasebnih blogih, v raziskovalnih študijah in uradnih publikacijah vlad, agencij in nevladnih organizacij (NVO). Trenutno se posamezniki, podjetja in države soočajo z različnimi vrstami kibernetskih napadov z različnimi zlonamernimi motivi. Razne raziskave so preučevale trende načina dela na daljavo, zlasti v smislu kibernetske varnosti (ozaveščenost, proračuni, varnost in namen sprejetja takega načina dela na daljavo). Na podlagi teh analiz nekatera poročila napovedujejo, da bo bližnja prihodnost prinesla nove obsežne in močne kibernetske napade, povezane s koronavirusom, in morda jih bo več, kot smo jih kdaj koli poznali. Prihodnje raziskave bodo morda preučile napovedane valove kibernetskih napadov in zločinov, povezanih s koronavirusom, in jih primerjale s tistimi iz prvih mesecev izbruha in s predvidevanji. Zato bodo take študije lahko prikazale širšo sliko izkoriščanja koronavirusnega obdobja za zlonamerne namene kibernetskih kriminalcev in napadalcev.
ČLANKI
dr. Ciril Ribičič
Pogled z drugega brega
Kako Ustava RS obravnava enakopravnost žensk pri kandidiranju za predstavniške organe? Začetek je zelo obetaven, saj se 3. člen začenja presenetljivo prijazno do žensk: »Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov […]«. Je upravičeno, da so na prvem mestu navedene ženske in ne moški? Seveda je upravičeno. Zato, ker je v Sloveniji volivk več, kot je volivcev. Pa tudi zato, ker je prav, da Ustava simbolno poudari enakopravnost žensk, torej tistega spola, ki je v predstavniških organih močno podzastopan. Poleg tega ne samo Ustava, temveč tudiEvropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (vsaka v svojem 14. členu) ter Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (21. člen) izrecno prepovedujejo diskriminacijo na podlagi spola. Spol je tista osebna okoliščina, na podlagi katere je diskriminacija že tradicionalno prepovedana, vendar se le počasi in z velikimi nihanji odpravlja. Tudi v Sloveniji.