Portal TFL

TFL Vsebine / TFLGlasnik

Sistem ravnanja s stvarnim premoženjem države in upravljavci

O PUBLIKACIJI in AVTORJU
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
Maja Pogačar, univerzitetna diplomirana pravnica, direktorica Direktorata za stvarno premoženje na Ministrstvu za javno upravo
Datum
02.03.2021
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Povzetek
Sistem ravnanja s stvarnim premoženjem države se razlikuje od klasičnega stvarnopravnega pojmovanja lastninske pravice, saj tako upravni organi, kot so primeroma ministrstva ali organi v njihovi sestavi, kot drugi državni organi, nimajo pravne subjektivitete. V zemljiški knjigi je posledično lastninska pravica vpisana na ime in v korist Republike Slovenije, nadalje pa je ravnanje s posamično nepremičnino v pristojnosti upravljavca posamezne nepremičnine. Lastninsko upravičenje, ki sicer izhaja iz vpisane lastninske pravice v zemljiški knjigi, je tako v pristojnosti določenega upravljavca. To je včasih v praksi nejasno, zato na to posebej opozarjam.
BESEDILO
Sistem ravnanja s stvarnim premoženjem države se razlikuje od klasičnega stvarnopravnega pojmovanja lastninske pravice, saj tako upravni organi, kot so primeroma ministrstva ali organi v njihovi sestavi, kot drugi državni organi, nimajo pravne subjektivitete. V zemljiški knjigi je posledično lastninska pravica vpisana na ime in v korist Republike Slovenije, nadalje pa je ravnanje s posamično nepremičnino v pristojnosti upravljavca posamezne nepremičnine. Lastninsko upravičenje, ki sicer izhaja iz vpisane lastninske pravice v zemljiški knjigi, je tako v pristojnosti določenega upravljavca. To je včasih v praksi nejasno, zato na to posebej opozarjam.

Sistemsko je to področje urejeno v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1)[1] in na njegovi podlagi sprejeti Uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti.[2] Med podzakonske predpise ZSPDSLS-1 sodi tudi Odredba o obliki posredovanja napovedi o razpolaganju in obvestila o realizaciji razpolaganja s stvarnim premoženjem,[3] ki pa je predpis bolj tehnične narave, kot pove že samo ime. ZSPDSLS-1 določa, da je upravljavec stvarnega premoženja države državni organ ali druga oseba javnega prava, ki ji je država v skladu s predpisi ali aktom o ustanovitvi dolžna zagotavljati stvarno premoženje kot pogoje za delovanje. Upravljavec stvarnega premoženja je subjekt, ki mu zakon tako daje največ pravic in nalaga največ obveznosti ter je v prvi vrsti odgovoren za ravnanje s stvarnim premoženjem, ki ga ima v upravljanju, oziroma v imenu in za račun lastnika izvršuje vse pravice in obveznosti, povezane s stvarnim premoženjem, če zakon ne določa drugače. Vsaka nepremičnina v lasti države bi v skladu z navedenim normativnim okvirom morala imeti določenega upravljavca, vpisanega v uradno, javno evidenco Geodetske uprave Republike Slovenije. To je pomembno z vidika pravne varnosti. Jasno mora biti, kateri organ je na strani pravnih oseb javnega prava tisti, ki je nosilec upravičenj v zvezi s posamično, omejeno dobrino, kar vsaka nepremičnina v lasti države nedvomno je. Ob tem mi pride na misel zapis Ivana Tavčarja iz Visoške kronike: »Zemlja domača ni prazna beseda […]« Morda rahlo poetično, pa vendar se v njem skriva pomen skrbnosti in odgovornosti, ki bi se ga morali zavedati vsi upravljavci državnega premoženja.

Nekatere upravljavce državnega premoženja, glede na namensko rabo nepremičnin, določajo že zakonski predpisi. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)[4] gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije. Družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. na podlagi 9. člena Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije (ZGGLRS)[5] gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije, Direkcija Republike Slovenije za vode na podlagi 203. člena Zakona o vodah (ZV-1) [6] in 14. člena Uredbe o organih v sestavi ministrstev[7] upravlja z vodnimi in priobalnimi zemljišči. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je na podlagi 54. člena Zakona o cestah (ZCes-1)[8] upravljavec državnih cest in državnih kolesarskih povezav, če za določene ceste zakon ne določa drugače. Precej podoben režim se v praksi pojavlja tudi za Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, ki se vpisuje kot pristojni upravljavec zemljišč po katerih potekajo avtoceste in hitre ceste. Vsi ti bi morali v skladu z Uredbo o načinu vpisa upravljavcev nepremičnin v zemljiški kataster in kataster stavb [9] na podlagi področnega zakona podati prijavo in biti vpisani kot upravljavci nepremičnin, ki jih upravljajo, v zemljiškem katastru in katastru stavb.

V praksi je seveda odzivnost upravljavcev, njihova zainteresiranost in intenziteta izvajanja aktivnosti za ureditev različna. Velikokrat se fizična oseba pa tudi razni inšpekcijski in prekrškovni organi srečujejo s situacijo, ko ne vedo, na kateri organ naj naslovijo razne zahteve v zvezi z dotično nepremičnino. Da je nepremičnina tudi obveznost in ne zgolj pravica, bi bilo treba sprejeti kot gotovo dejstvo. Seznam upravljavcev nepremičnin vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Upravljavcev je na strani države 424.[10] Število je morda veliko, je pa sistem določanja enovit in jasen, zato s postopanjem za dosego pravne urejenosti ne bi smelo biti težav. ZSPDSLS-1 je definiral tudi določanje upravljavcev, kadar upravljavec ni določen že v lex specialis. Osnovni princip za določitev upravljavca je uporaba stvarnega premoženja. Če stvarno premoženje ni v uporabi, se za upravljavca premoženja določi pravna oseba, ki je premoženje pridobila oziroma je pravni ali organizacijski naslednik osebe javnega prava. Če za posamezno nepremičnino v lasti države ni mogoče ugotoviti, kdo je njen upravljavec, določi upravljavca Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem države. To, torej Ministrstvo za javno upravo, upravljavca poišče po opisanem postopku.

Pravilno in popolno evidentirani podatki so z vidika pravne urejenosti pri izvajanju različnih postopkov izjemnega pomena, zato je treba usmerjati in vzpodbujati upravljavce k ureditvi podatkov, ki bodo v največji možni meri odražali realno stanje. Seveda zasledimo tudi nepravilne ali neurejene vpise lastninske pravice v zemljiški knjigi (javno dobro, družbena lastnina itd.), vendar bi bilo postopoma, z ustreznim akcijskim načrtom in predvsem celostnim pristopom vseh pristojnih organov, to problematiko možno uspešno reševati ter tudi s tem prispevati k optimizaciji skrbnosti ravnanja z javnimi sredstvi v lasti države.

 


[1] Uradni list RS, št. 11/18 in naslednji.

[2] Uradni list RS, št. 31/18.

[3] Uradni list RS, št. 75/19.

[4] Uradni list RS, št. 19/10 (uradno prečiščeno besedilo) in naslednji.

[5] Uradni list RS, št. 9/16.

[6] Uradni list RS, št. 67/02 in naslednji.

[7] Uradni list RS, št. 35/15 in naslednji.

[8] Uradni list RS, št. 109/10 in naslednji.

[9] Uradni list RS, št. 121/06 in naslednji.

[10] <https://podatki.gov.si/dataset/seznam-upravljavcev-nepremicnin/resource/1dc8d0e6-82d1-472d-bda0-9be1dfd6af3d> (22. 2. 2021).

BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window