Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
Marshallov plan za Slovenijo
Nov Marshallov plan, ki bo prebudil zaspano in stagnirano Nemčijo ter z investicijami spodbudil rast gospodarstva, bo bistveno vplival na vse evropske države, seveda tudi na Slovenijo.
TEMA TEDNA
Ivana Bendow
Besede iz vrtca v pravnem jeziku
»Besede iz vrtca v pravu? Ampak pravo je resna zadeva,« pravite in nejeverno majete z glavo. Dejansko je pravo resna zadeva.
ČLANKI
Saša Prelič
Ocena vrednosti poslovnega deleža pri izključitvi družbenika iz d.o.o.*
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je povzel nemški model prava kapitalskih družb, družbo z omejeno odgovornostjo pa je opredelil kot pravno samostojno obliko kapitalske družbe.
ČLANKI
Dr. Daniel Zdolšek, Dr. Peter Podgorelec
Notranja revizija in področje upravljanja notranje revizije po novih Standardih GIAS
Notranja revizija v Sloveniji mora najprej slediti zahtevam v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in drugih pravnih predpisih. Nato pa sledi pravilom notranjerevizijske stroke, kot so na primer novi Globalni standardi notranjega revidiranja (GIAS). Ti standardi predvsem na tretjem področju – upravljanje notranje revizije – določajo zahteve glede obveznih praks ter običajna in prednostna ravnanja pri izvrševanju teh zahtev. Pravila oziroma standardi stroke ne morejo predpisati pristojnosti organoma vodenja in nadzora v gospodarski družbi, vendar imajo odločilno vlogo pri interpretaciji pravnih standardov, kot je standard vestnega in poštenega gospodarstvenika. Standarde GIAS je treba po vsebini razlagati tako, da ko opredeljujejo dejavnosti t. i. boarda, jih v enotirnem sistemu upravljanja opredeljujejo za upravni odbor. Za dvotirni sistem upravljanja pa je potreben premislek. Analiza pokaže, da namen novih Globalnih standardov notranjega revidiranja ni omejiti njihovo uporabo le na razmerje med notranjo revizijo in upravo, sploh pa ne, kadar je razmerje med nadzornim svetom in notranjo revizijo vzpostavljeno, kot to velja za Slovenijo. Zato se besedilo Standardov GIAS interpretira tako, da načeloma sicer velja, da je board nadzorni svet in senior management uprava, vendar pa je treba pri vsaki alineji standardov, ki določa zahteve in ravnanja boarda, predhodno preveriti, ali so te združljive z zakonskim položajem nadzornega sveta. Prispevek zato vključuje tudi premislek o možnih predlogih, kaj narediti v Sloveniji pri urejanju razmerja med notranjim revizorjem in nadzornim svetom na ravni pravil notranjerevizijske stroke.
ČLANKI
Darinka Kamenšek, Mojca Gornjak in Mateja Gorenc
Koncentracija trga revizijskih storitev v obdobju 2012–2020 in njen vpliv na oblikovanje neodvisnih revizorskih mnenj
Od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja se je revizijski trg koncentriral. Od leta 2002 dalje poznamo štiri velike revizijske družbe, imenovane BIG 4, ki obvladujejo trg revizijskih storitev tako v svetovnem merilu kot tudi v Evropski uniji. V Sloveniji so vse srednje in velike gospodarske družbe po Zakonu o gospodarskih družbah zavezane k reviziji računovodskih izkazov. Namen revizije računovodskih izkazov je povečati stopnjo zaupanja predvidenih uporabnikov v računovodske izkaze. Pomembno je, da je revizor, ki izvaja revizijo računovodskih izkazov, pri svojem delu neodvisen in nepristranski, kajti revizorjevo poročilo je predvsem namenjeno lastnikom in drugim zunanjim uporabnikom računovodskih informacij, kot so investitorji, finančne institucije, bonitetne agencije in podobno. Revizijo računovodskih izkazov podjetij lahko opravljajo samo revizorji z veljavno licenco za delo in zaposleni v revizijskih družbah. V članku smo analizirali koncentracijo revizijskega trga v Sloveniji med letoma 2012 in 2020. Cilj raziskave je ugotoviti, ali menjava revizijske družbe ali pooblaščenega revizorja vpliva na obliko mnenja, ki ga izda revizor. Trg revizijskih družb v Sloveniji se je od leta 2012 do 2020 koncentriral. Delež opravljenih revizij s strani največjih štirih revizijskih družb (BIG 4) je upadel v letu 2020 glede na leto 2012, medtem ko se je povečal delež manjših, lokalnih revizijskih družb. Ugotovili smo, da podjetja redko menjajo revizijsko družbo ter da podjetja večinoma ostajajo pri isti revizijski družbi in običajno ohranjajo istega pooblaščenega revizorja. Analiza je pokazala, da je revizorjevo mnenje o računovodskih izkazih običajno neprilagojeno ter da se sprememba mnenja pogosto zgodi, kadar novi revizor ne soglaša z obstoječimi računovodskimi usmeritvami podjetja.