TFL Vsebine / TFLGlasnik

V obilici novic in novi geopolitični podobi sveta, ki nedvomno nastaja v tem času, je bil pred pretirano zaskrbljenostjo glede napovedanih vlaganj v oboroževanje oziroma, kot se temu lepše reče, varnost in odpornost zagotovo deležen premalo pozornosti načrt obnove, ki ga je prejšnji teden sprejela Nemčija.

Sprejem novega pravila, ki ni več fiskalno in dovoljuje večje zadolževanje od 0,35 odstotka BDP, prinaša dvoje: oboroževanje in varnost ter ustanovitev posebnega sklada za naložbe v infrastrukturo (mostovi, železnice, ceste, vrtci, šole, zeleni prehod, posebni ukrepi). V številkah to pomeni dvakrat po 500 milijard evrov v 12 letih. Približno polovica tega bilijona je namenjena prvemu delu (oboroževanje in varnost), približno druga polovica pa posebnemu skladu (infrastruktura itd.).

Še bolj kot hitra poteza Nemčije je pomembna vsebina obnove. Gre za jasen poudarek, da je polovica teh sredstev namenjena predvsem izboljšavam v infrastrukturi, izboljšanju hitrosti delovanja javnega sektorja, skrajševanju dolgotrajnih zadev v postopkih gradnje, obnovo 4000 mostov, vrtcev, šol, prebujenju digitalizacije, organiziranju lastne obrambe.

Iz Nemčije prihaja tudi pomembno svarilo: če ne bo popolnega preobrata v birokraciji in javni upravi, ne bo črpanja tega denarja. Ni več sprejemljivo, da se železniški odseki gradijo več deset let, da se vetrnice v prostor umeščajo šest let. Da varnostni organi prehajajo na skupno digitalno platformo štirinajst let. Da podjetja z vsakim novim predpisom pošiljajo vedno iste gore obrazcev.

Nemčija naj bi s tem denarjem obrnila te trende. To je tudi dobra novica za Evropo, saj je potencialni zagon Nemčije ključen za vse. V proračunu naj bi s tem naredili red, reformirali socialne pomoči, zmanjšali pomoč migrantom, kar lahko pomeni tudi evropski trend.

Celo za avtomobilsko industrijo in njeno prestrukturiranje obstaja načrt, kar je posledično zelo dobra novica tudi za Slovenijo in njena podjetja na tem področju. In ne le za njih, še vrsta drugih panog je med njimi (gradbena, logistika, digitalna podjetja, trgovina).

Nov Marshallov plan, ki bo prebudil zaspano in stagnirano Nemčijo ter z investicijami spodbudil rast gospodarstva ‒ že mnogokrat v zgodovini se je pokazalo, da zares deluje. Res je, da je tudi politično gledano trenutek ob formiranju ravnokar izvoljene vlade pravi.

Zakaj to pišem in zakaj je to pomembno?

Zato, ker je na podoben način o naših vlaganjih govoril tudi naš premier, celo pred Nemčijo. Če bo – teoretično – polovica predvidenega zneska, ki ga Slovenija namerava dati za oboroževanje, namenjena tudi izboljšanju vsaj podobnih točk, kot si jih je zastavila Nemčija, potem je to lahko tudi za Slovenijo priložnost za povečanje učinkovitosti države in lasten razvoj, ki ga lahko spodbudijo ravno te investicije. Seveda zaradi razumevanja namenoma poenostavljam tako številke kot drugo (zadolževanje in multiplikativne učinke), a gre za poanto, ki pa je seveda tu.

Vendar obstaja nevarnost: Slovenija ni Nemčija. Nemčijo razumemo kot resno državo in njene zaveze pregovorno veljajo za resne. Večje vprašanje je, ali bodo zaveze Slovenije resne in ali jih bomo uresničili. Naj se ne izgubijo v predvolilnih bitkah.