Zakon o javnih financah (ZJF)

3758. Zakon o javnih financah (ZJF)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o javnih financah (ZJF)

Razglašam zakon o javnih financah (ZJF), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 16. septembra 1999.

Št. 001-22-137/99

Ljubljana, dne 24. septembra 1999.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O JAVNIH FINANCAH (ZJF)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Vsebina in področje veljavnosti zakona)

(1)

S tem zakonom se urejajo sestava, priprava in izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun) in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občinski proračuni), upravljanje s premoženjem države in občin, zadolževanje države oziroma občin, poroštva države oziroma občin, upravljanje njihovih dolgov, računovodstvo in notranji nadzor javnih financ ter proračunsko inšpiciranje. Določbe tega zakona, ki se nanašajo na neposredne uporabnike občinskega proračuna, veljajo tudi za ožje dele občin, ki so pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(2)

Ta zakon določa tudi pravila, ki se uporabljajo za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za javne sklade, javne zavode in agencije pri sestavi in predložitvi finančnih načrtov, upravljanju z denarnimi sredstvi, zadolževanju, dajanju poroštev, računovodstvu, predložitvi letnih poročil in notranjem nadzoru javnih financ ter proračunskem inšpiciranju.

(3)

Ta zakon ureja tudi zadolževanje ter dajanje poroštev javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb, v katerih ima država oziroma občina odločujoč vpliv na upravljanje.

(4)

Ta zakon ureja tudi srednjeročno fiskalno načrtovanje.

(5)

S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2024/1265 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 2024/1265 z dne 30. 4. 2024).

2. člen

(Cilji proračuna in načela zakona)

(1)

Pri pripravi in izvrševanju proračuna si je treba prizadevati za makroekonomsko stabilnost ter zagotavljati trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj.

(2)

Sredstva proračuna se uporabljajo za financiranje funkcij državnih in občinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in druge namene, ki so opredeljeni z ustavo, zakoni ali občinskimi predpisi ter v višini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov.

(3)

Pri pripravi in izvrševanju proračuna je treba spoštovati načeli učinkovitosti in gospodarnosti.

(4)

V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo državi oziroma občini, ter vsi izdatki države oziroma občine za posamezne namene.

(5)

Vsi prejemki in izdatki se izkazujejo v polnem (bruto) obsegu brez medsebojnega poračunavanja.

(6)

Vsi prejemki služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če s tem zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, ni določeno drugače.

(7)

Proračun mora biti uravnotežen med prejemki in izdatki.

(8)

Proračun sprejema Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) oziroma občinski svet za leto, ki je enako koledarskemu letu.

(9)

Proračun sprejme državni zbor oziroma občinski svet pred začetkom leta, na katerega se nanaša.

(10)

Država oziroma občina lahko v tekočem letu razpolaga s tistimi prejemki, ki so bili vplačani v njen proračun do konca tekočega leta. Med izdatke proračuna tekočega leta se štejejo tista izplačila iz proračuna, ki so bila izvršena do konca tekočega leta.

(11)

Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, če s tem zakonom ni drugače določeno.

(12)

Ukrepe, ki imajo pomembne finančne posledice, je treba utemeljiti z analizo stroškov in koristi v skladu s posebnimi predpisi.

3. člen

(Pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi imajo po tem zakonu naslednji pomen:

1.

proračun je akt države oziroma občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki države oziroma občine za eno leto;

1.a

spremembe proračuna so akt o spremembah in dopolnitvah državnega oziroma občinskega proračuna, ki ga vlada predloži v sprejem Državnemu zboru oziroma župan občinskemu svetu pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša;

2.

rebalans proračuna je akt države oziroma občine o spremembi proračuna med proračunskim letom;

3.

finančni načrt je akt neposrednega in posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, s katerim so predvideni njegovi prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki za eno leto;

4.

dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja so strategija gospodarskega razvoja Slovenije, prostorski plani in razvojni programi;

5.

neposredni uporabniki so državni oziroma občinski organi ali organizacije ter občinska uprava;

6.

posredni uporabniki so javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina;

7.

prejemniki proračunskih sredstev so fizične ali pravne osebe, ki na podlagi pogodbe, sklenjene z neposrednim uporabnikom, odločbe ali sklepa neposrednega uporabnika prejmejo proračunska sredstva;

8.

javni sektor so neposredni in posredni uporabniki, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih imajo država ali občine odločujoč vpliv na upravljanje;

9.

obvezne dajatve so vsi davčni prihodki in nedavčni prihodki, ki so z zakoni in drugimi predpisi predpisani kot splošno obvezni (npr. takse, pristojbine in denarne kazni);

10.

prejemki so vsi prihodki, sredstva od prejetih vračil danih posojil, sredstva od prodaje kapitalskih deležev in iz naslova zadolževanja;

11.

donacija je namenski neodplačni prihodek, ki ga domača ali tuja pravna ali fizična oseba prispeva za določen namen (npr. darilo, pomoč, volilo, denarna zapuščina);

12.

izdatki so vsi odhodki, sredstva za dana posojila, sredstva za nakup kapitalskih deležev in za odplačila glavnic dolga;

13.

investicijski odhodki so odhodki za naložbe v povečanje in ohranjanje stvarnega premoženja investitorja;

14.

investicijski transferi so nepovratni odhodki, namenjeni za investicije prejemnikov proračunskih sredstev (investitorjev);

15.

državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev;

16.

projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom začetka in konca;

17.

potrjen investicijski projekt je investicijski projekt, ki je potrjen s sklepom investitorja in je pripravljen na podlagi predpisane investicijske dokumentacije;

18.

veljaven investicijski projekt je investicijski projekt, ki je vključen v načrt razvojnih programov;

19.

ukrep je skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki pomenijo določeno programsko zaključeno celoto in pripomorejo k doseganju skupnih neposrednih učinkov;

20.

zadolževanje je črpanje posojila ali izdaja vrednostnih papirjev za financiranje primanjkljaja in za odplačilo glavnic dolga in

21.

likvidnostno zadolževanje je črpanje kratkoročnega posojila oziroma izdaja kratkoročnega vrednostnega papirja z zapadlostjo znotraj koledarskega leta;

22.

intervencije na sekundarnem trgu lastnih dolžniških vrednostnih papirjev so nakupi in prodaje lastnih dolžniških vrednostnih papirjev na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali zunaj njega;

23.

finančni inženiring je ukrep finančne podpore države za spodbujanje razvojnih programov in uresničevanje prednostnih nalog države, ki je financiran tudi z neproračunskimi sredstvi prejemnika sredstev za izvajanje finančnega inženiringa in s katerim se zagotavljajo sredstva predvsem majhnim in srednjim gospodarskim družbam za izvedbo projektov.

4. člen

(Odgovornost za izvrševanje proračuna)

(1)

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) je za izvrševanje državnega proračuna odgovorna državnemu zboru. Župan je za izvrševanje občinskega proračuna odgovoren občinskemu svetu. O izvrševanju proračuna morata poročati državnemu zboru oziroma občinskemu svetu na način, kot je določen s tem zakonom.

(2)

Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, mora redno spremljati izvrševanje proračuna in o tem, če je treba, obveščati vlado oziroma župana.

5. člen

(Predmet zakona, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto)

(1)

Obseg zadolževanja in vseh predvidenih novo izdanih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu, drugi elementi, ki jih določa ta zakon, in posebna pooblastila vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, pri izvrševanju proračuna za posamezno leto, se določijo z zakonom o izvrševanju državnega proračuna.

(2)

V odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se določijo tudi obseg zadolževanja in vseh predvidenih poroštev občine in drugi elementi, ki jih določa ta zakon, ter posebna pooblastila županu pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.

6. člen

(Ocena finančnih posledic zakonov in drugih predpisov)

(1)

Obrazložitev zakona ali drugega predpisa, ki se predlaga v sprejem vladi, mora vsebovati oceno finančnih posledic za proračun, iz katere mora biti razvidno, ali predlagani predpis povečuje ali zmanjšuje prejemke ali izdatke proračuna. Ocena finančnih posledic mora vsebovati:

1.

predvidene spremembe prejemkov in izdatkov proračuna za prihodnja tri leta;

2.

predloge za pokrivanje povečanih izdatkov proračuna ali

3.

predloge za nadomestitev zmanjšanih prejemkov proračuna in

4.

mnenje ministrstva, pristojnega za finance, oziroma za finance pristojnega organa občine.

(2)

Zakoni oziroma občinski odloki, ki urejajo financiranje posebnih potreb v javnem interesu, lahko opredeljujejo obvezni obseg sredstev, ki se morajo zagotoviti v proračunu za njihovo financiranje, če so v skladu z načrtom razvojnih programov.

7. člen

(Pravni temelj proračunskih izdatkov)

Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni z zakoni oziroma občinskimi odloki ter drugimi predpisi.

8. člen

(Finančna služba neposrednega uporabnika)

(1)

Neposredni uporabniki organizirajo službe, ki izvajajo naloge priprave in izvrševanja proračuna ter druge naloge, povezane z upravljanjem s premoženjem države, ki je v pristojnosti neposrednih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: finančna služba). Finančna služba enega neposrednega uporabnika lahko opravlja naloge tudi za druge neposredne uporabnike.

(2)

Minister, pristojen za finance, predpiše skupne osnove za postopke dela finančnih služb, na podlagi katerih lahko neposredni uporabniki podrobneje uredijo organizacijo in postopke dela finančne službe. Naloge in pristojnosti finančne službe, ki opravlja naloge za več uporabnikov, ter druge pravice in obveznosti v razmerju med finančno službo in uporabniki morajo biti jasno določene.

(3)

Občine organizirajo finančne službe za pripravo in izvrševanje proračuna ter izvajanja drugih nalog, povezanih z upravljanjem s premoženjem občine, v skladu z določbo prvega in drugega odstavka tega člena.

9. člen

(Uporaba denarnih sredstev na računih proračuna na koncu tekočega leta)

Denarna sredstva, ki so ostala neporabljena na računih proračuna na koncu tekočega leta, se na predlog ministrstva, pristojnega za finance, uporabijo za financiranje izdatkov proračuna prihodnjega leta, če s tem zakonom ni drugače določeno.

1.B SREDNJEROČNO FISKALNO NAČRTOVANJE

9.p člen

(Pomen izrazov za namene tega poglavja)

Za namene tega poglavja posamezni izrazi pomenijo:

1.

»metodologija ESA« je evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov, kot ga določa uredba Evropske unije, ki ureja Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji;

2.

»sektor država« zajema vse institucionalne enote, ki so v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev, uvrščene v sektor S.13;

3.

»Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt« je dokument, pripravljen v skladu s 5. členom Zakona o fiskalnem pravilu (Uradni list RS, št. 24/25; v nadaljnjem besedilu: ZFisP-1) in uredbo Evropske unije, ki ureja učinkovito usklajevanje ekonomskih politik in večstranski proračunski nadzor;

4.

»letno poročilo o napredku« je poročilo, pripravljeno v skladu s 6. členom ZFisP-1 in uredbo Evropske unije, ki ureja učinkovito usklajevanje ekonomskih politik in večstranski proračunski nadzor;

5.

»proračunske napovedi na podlagi metodologije ESA« so projekcije o oceni prihodkov in izdatkov, kot so določeni z metodologijo ESA, za prihodnja obdobja, ki temeljijo na makroekonomskih napovedih;

6.

»poročilo o ukrepih« je poročilo, ki se pripravlja v skladu z uredbo Evropske unije, ki ureja pospešitev in razjasnitev izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem;

7.

»osnutek proračunskega načrta sektorja država« je dokument, ki se pripravlja v skladu z uredbo EU, ki določa spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v evrskem območju;

8.

»blagajne javnega financiranja« so državni proračun, občinski proračuni, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;

9.

»fiskalni cilji« se določijo s potjo gibanja rasti očiščenih izdatkov, opredeljenih z metodologijo ESA, v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu.

9.r člen

(Napoved makroekonomskih agregatov)

(1)

Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, najpozneje v desetih dneh po objavi statističnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda v zadnjem četrtletju preteklega leta, ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži pomladansko napoved makroekonomskih agregatov za tekoče in najmanj naslednja štiri leta (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), kjer poleg osrednje, najbolj verjetne napovedi, ki je skladna s fiskalno prilagoditvijo za doseganje fiskalnih ciljev, pripravi tudi scenarij ključnih makroekonomskih kategorij brez finančno ovrednotenih učinkov ukrepov za doseganje fiskalnih ciljev, ter primerjavo med osrednjo napovedjo in zadnjo napovedjo Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) z obrazložitvijo znatnih odstopanj.

(2)

V letu, ko se pripravlja Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt ali njegova revizija, urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži pomladansko napoved za tekoče in najmanj naslednja štiri leta ter napoved ključnih makroekonomskih kategorij za nadaljnjih trinajst let.

(3)

Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, najpozneje v desetih dneh po objavi statističnih podatkov o rasti bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju tekočega leta in prve letne ocene gospodarske rasti v preteklem letu ministrstvu, pristojnemu za finance, predloži jesensko napoved makroekonomskih agregatov za tekoče leto in najmanj naslednja štiri leta (v nadaljnjem besedilu: jesenska napoved) ter primerjavo med to napovedjo in zadnjo napovedjo EK z obrazložitvijo znatnih odstopanj.

(4)

Urad, pristojen za makroekonomske analize in razvoj, napovedi iz prvega in tretjega odstavka tega člena predloži v seznanitev vladi in jih javno objavi na svojih spletnih straneh.

9.s člen

(Priprava napovedi prihodkov oziroma prejemkov in odhodkov oziroma izdatkov)

(1)

Na podlagi osrednje pomladanske napovedi in usmeritev posameznih ministrstev, pristojnih za posamezne institucionalne enote iz sektorja država, katerih višina izdatkov presega 50 milijonov eurov v preteklem letu, te institucionalne enote sektorja država pripravijo napovedi prihodkov oziroma prejemkov in odhodkov oziroma izdatkov za tekoče leto in naslednja štiri leta ter jih do 15. marca tekočega leta predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance.

(2)

Na podlagi osrednje pomladanske ali jesenske napovedi javne agencije in javni skladi, katerih ustanoviteljica je država, svoje napovedi prihodkov oziroma prejemkov in odhodkov oziroma izdatkov za tekoče leto in naslednja štiri leta najpozneje do 15. marca in 20. septembra tekočega leta predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance.

(3)

Na podlagi osrednje pomladanske ali jesenske napovedi in usmeritev ministrstva, pristojnega za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oziroma ministrstva, pristojnega za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta zavoda pripravita okvirne finančne projekcije prihodkov oziroma prejemkov in odhodkov oziroma izdatkov za tekoče leto in naslednja štiri leta ter jih do 15. marca in 20. septembra tekočega leta predložita ministrstvu, pristojnemu za finance.

(4)

Ministrstva usmeritve iz prvega in tretjega odstavka tega člena izdajo do 15. februarja tekočega leta.

(5)

Ministrstvo, pristojno za finance, uporabi napovedi iz prvega do tretjega odstavka tega člena v okviru priprave Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, osnutka proračunskega načrta sektorja država oziroma letnega poročila o napredku.

(6)

Osnutek proračunskega načrta sektorja država ministrstvo, pristojno za finance, do 15. oktobra predloži EK.

(7)

Osnutek proračunskega načrta sektorja država se za proračunsko sejo vlade, na kateri se predstavi osnutek proračunskega memoranduma, spremeni ob upoštevanju najnovejše makroekonomske napovedi in ocene realizacije blagajn javnega financiranja v tekočem letu in letnega poročila o napredku oziroma Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

(8)

Če se do proračunske seje iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je treba načrtovane odhodke oziroma izdatke pri institucionalnih enotah sektorja država znižati, vlada določi ukrepe za doseganje fiskalnih ciljev, razen za Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuha človekovih pravic ali Računsko sodišče.

9.š člen

(Proračunske projekcije sektorja država)

Ministrstvo, pristojno za finance, pripravlja Srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, letno poročilo o napredku, proračunske napovedi na podlagi metodologije ESA, osnutek proračunskega načrta sektorja država, ter poročilo o ukrepih, sprejetih na podlagi priporočila ali poziva Sveta EU v postopku s čezmernim primanjkljajem v skladu z zahtevami uredbe EU, ki ureja pospešitev in razjasnitev izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

9.t člen

(Podatki o institucionalnih enotah sektorja država)

(1)

Statistični urad Republike Slovenije pred koncem naslednjega četrtletja na svoji spletni strani objavlja četrtletne ocene oziroma podatke o dolgu in saldu za podsektorje centralne in lokalne ravni sektorja država ter sklade socialne varnosti za preteklo četrtletje v skladu z metodologijo ESA.

(2)

Ministrstvo, pristojno za finance, pripravi in na svoji spletni strani do konca meseca septembra tekočega leta za preteklo leto objavi informacije:

1.

v zvezi s pogojnimi obveznostmi, ki bi lahko imele velik vpliv na proračune institucionalnih enot sektorja država, vključno z državnimi poroštvi, javno-zasebnimi partnerstvi, evidentiranimi zunaj bilanc sektorja država, ter slabimi posojili in obveznostmi, ki izhajajo iz delovanja javnih družb, opredeljenimi v uredbi Evropske unije, ki ureja Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji, med drugim tudi njihov obseg;

2.

o udeležbi sektorja država v kapitalu zasebnih in javnih družb, opredeljenih v uredbi Evropske unije iz prejšnje točke, kadar gre za ekonomsko pomembne zneske. Podatke o obsegu obveznosti javnih družb pripravi Statistični urad Republike Slovenije;

3.

o pogojnih obveznostih, povezanih z nesrečami in podnebjem, ki kar najbolj upoštevajo informacije o fiskalnih stroških, nastalih zaradi nesreč in šokov, povezanih s podnebjem, pri čemer se opiše tudi metodologija, na podlagi katere so te informacije pripravljene.

(3)

Ministrstvo, pristojno za finance, pripravi in na svoji spletni strani do konca meseca septembra tekočega leta objavi ocene o skupnemu učinku ostalih enot sektorja država, ki niso blagajne javnega financiranja, na salde in dolgove v sektorju država za tekoče in prihodnji dve leti.

2. SESTAVA PRORAČUNA IN FINANČNEGA NAČRTA

10. člen

(Sestava proračuna in finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov)

(1)

Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

(2)

Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

(3)

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov.

(4)

Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti oziroma plani razvojnih programov neposrednih uporabnikov, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.

(5)

V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:

1.

ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in

2.

ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.

(6)

V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja v Državnem zboru oziroma občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.

(7)

Finančni načrt posrednega uporabnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, sestavljata splošni in posebni del, ki sta prikazana v skladu s prejšnjim odstavkom in na način, kot ga predpiše minister, pristojen za finance.

11. člen

(Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja)

(1)

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo:

1.

davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke;

2.

nedavčne prihodke;

3.

kapitalske prihodke;

4.

prejete donacije in

5.

transferne prihodke.

(2)

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo odhodki, ki obsegajo:

1.

tekoče odhodke;

2.

tekoče transfere;

3.

investicijske odhodke in

4.

investicijske transfere.

(3)

V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo prejeta vračila danih posojil in zmanjšanje finančnih naložb ter dana posojila in povečanje finančnih naložb.

(4)

V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.

(5)

Minister, pristojen za finance, predpiše členitev bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja za državni in občinske proračune, finančne načrte neposrednih in posrednih uporabnikov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, po ekonomski in funkcionalni klasifikaciji.

12. člen

(Načrt razvojnih programov)

(1)

V načrtu razvojnih programov se izkazujejo vsi načrtovani izdatki proračuna po projektih ali programih najmanj za prihodnja štiri leta in po ukrepih za obdobje, ki ni daljše od štirih let, in so razdelani po:

1.

posameznih programih neposrednih uporabnikov;

2.

letih, v katerih bodo izdatki za programe bremenili proračune prihodnjih let, in

3.

virih financiranja za celovito izvedbo programov ali projektov.

(2)

Podrobnejšo vsebino načrta razvojnih programov državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za razvoj.

(3)

Načrt razvojnih programov se letno dopolnjuje.

3. PRIPRAVA PRORAČUNA IN FINANČNEGA NAČRTA

3. 1. Priprava proračuna

13. člen

(Predlog državnega in občinskega proračuna)

(1)

Vlada pripravi in predloži Državnemu zboru:

1.

proračunski memorandum;

2.

predlog proračuna države z obrazložitvami;

3.

predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, za prihodnje leto in leto, ki temu sledi, ter predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij, katerih ustanoviteljica je država, z obrazložitvami za prihodnje leto;

4.

predloge zakonov, ki so potrebni za izvedbo predloga proračuna države.

(2)

Župan pripravi in predloži občinskemu svetu:

1.

predlog proračuna občine z obrazložitvami;

2.

predlog letnega programa razpolaganja s kapitalskimi naložbami občine;

3.

predloge predpisov občine, ki so potrebni za izvedbo predloga proračuna občine.

(3)

Predlog proračuna države za posamezno leto, ki ga vlada predlaga v sprejetje državnemu zboru, mora slediti fiskalnim ciljem iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

(4)

Sestavni del obrazložitve predloga proračuna države sta kadrovski načrt in načrt izvajanja finančnih instrumentov, sestavni del obrazložitve predloga proračuna občine pa je kadrovski načrt.

13.a člen

(1)

Vlada predloži Državnemu zboru skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, pri čemer mora predložiti:

1.

dokumente iz 1., 2., 3. in 5. točke prejšnjega člena, ki se nanašajo na ta proračun in

2.

predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, za leto, ki sledi prihodnjemu letu, če so ti pripravljeni.

Župan lahko predloži občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen.

(2)

Če je proračun iz prejšnjega odstavka sprejet, vlada najkasneje do 1. oktobra prihodnjega leta predloži Državnemu zboru predlog sprememb proračuna, ki so potrebne zaradi bistvenih sprememb predpostavk gospodarskega razvoja ali usmeritev ekonomske in javnofinančne politike, pri čemer mora predložiti:

1.

dokumente iz 1., 2., 3. in 5. točke prejšnjega člena, ki se nanašajo na spremembe proračuna, če je to glede na vrsto in obseg dopolnitev ali sprememb proračuna potrebno in

2.

predloge finančnih načrtov oziroma njihove spremembe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je država, za prihodnje leto.

Če je občinski proračun iz prejšnjega odstavka sprejet, lahko župan v roku iz drugega odstavka 28. člena tega zakona prihodnjega leta predloži občinskemu svetu spremembe tega proračuna.

(3)

Ob predlogu sprememb proračuna vlada v skladu s prvim odstavkom tega člena predloži Državnemu zboru tudi predlog proračuna za leto, ki sledi letu, za katerega so pripravljene spremembe proračuna. Ob predlogu sprememb občinskega proračuna lahko župan predloži občinskemu svetu tudi predlog občinskega proračuna za leto, ki sledi letu, za katerega so pripravljene spremembe proračuna.

14. člen

(Proračunski memorandum)

(1)

Proračunski memorandum države je dokument vlade, ki vsebuje vsaj:

1.

zadnjo napoved gospodarskih gibanj in ključnih makroekonomskih agregatov, pripravljenih na podlagi napovedi iz prvega oziroma tretjega odstavka 9.r člena tega zakona;

2.

opise ukrepov in ekonomskih kategorij, ki sledijo fiskalnim ciljem iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in zadnjemu osnutku proračunskega načrta sektorja država;

3.

politiko upravljanja dolga proračuna države.

(2)

Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu septembru tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za finance.

15. člen

(Navodilo za pripravo predloga državnega proračuna)

(1)

Na podlagi sprejetega proračunskega memoranduma minister, pristojen za finance, posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo predloga državnega proračuna.

(2)

Navodilo vsebuje:

1.

temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga državnega proračuna;

2.

oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja državnega proračuna v prihodnjih dveh letih;

3.

okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in

4.

način priprave in terminski načrt za pripravo državnega proračuna in predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.

16. člen

(Predlog finančnega načrta neposrednega uporabnika)

(1)

Na podlagi navodila za pripravo predloga državnega proračuna pripravijo neposredni uporabniki predlog svojega finančnega načrta.

(2)

Obrazložitev predloga finančnega načrta neposrednega uporabnika mora vsebovati:

1.

predstavitev ciljev, strategij in programov na posameznem področju;

2.

zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo predvidene strategije in programi;

3.

usklajenost ciljev, strategij in programov z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in proračunskim memorandumom;

4.

izhodišča in kazalce, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev;

5.

druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predlaganih strategij in programov, in

6.

poročilo o doseženih ciljih in rezultatih strategij in programov s področja neposrednega uporabnika za obdobje prvega polletja tekočega leta.

17. člen

(Obveščanje občin in posrednih uporabnikov proračuna)

(1)

Minister, pristojen za finance, obvesti občine, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, javne sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo državnega proračuna, pristojna ministrstva pa javne zavode, katerih ustanovitelj je država oziroma se financirajo iz državnega proračuna.

(2)

Za finance pristojen organ občinske uprave obvesti javne sklade in agencije o temeljnih ekonomskih izhodiščih in predpostavkah za pripravo občinskega proračuna, pristojni občinski organi pa javne zavode, katerih ustanovitelj je občina.

18. člen

(Priprava predloga občinskega proračuna)

(1)

Za finance pristojen organ občinske uprave posreduje neposrednim uporabnikom navodilo za pripravo občinskega proračuna po prejemu temeljnih ekonomskih izhodišč in predpostavk za pripravo predloga državnega proračuna. Navodilo vsebuje:

1.

temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo predloga občinskega proračuna;

2.

opis načrtovanih politik občine;

3.

oceno bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja občinskega proračuna v prihodnjih dveh letih;

4.

okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika v prihodnjih dveh letih in

5.

način priprave ter terminski načrt za pripravo občinskega proračuna in predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.

(2)

Na podlagi navodila za pripravo predloga občinskega proračuna pripravijo neposredni uporabniki predlog svojega finančnega načrta z obrazložitvijo, ki je pripravljena v skladu z drugim odstavkom 16. člena tega zakona in ga predložijo za finance pristojnemu organu občine.

19. člen

(Sporočanje predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega proračuna)

(1)

Neposredni uporabniki pripravijo in predložijo ministrstvu, pristojnemu za finance, predloge svojih finančnih načrtov na podlagi navodila za pripravo predloga državnega proračuna.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek pripravijo in predložijo predloge finančnih načrtov:

1.

ministrstvo – za organe in organizacije v njegovi sestavi;

2.

Urad predsednika Vlade Republike Slovenije – za vladne službe, za katerih organizacijo skrbi generalni sekretar;

3.

ministrstvo, pristojno za upravo – za upravne enote;

4.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče) – za sodišča, skladno z določili zakona o sodiščih;

5.

Senat za prekrške Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: senat za prekrške) – za samostojne državne organe za postopek o prekrških in

6.

Državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno tožilstvo) – za državna tožilstva.

(3)

Neposredni uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki so pristojni za pripravo in predložitev predlogov finančnih načrtov, so pristojni za posredovanje vseh gradiv, ki jih določa ta zakon, med ministrstvom, pristojnim za finance, in državnimi organi in organizacijami iz njihove pristojnosti.

(4)

S posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, se lahko določi, da se finančni načrti neposrednih uporabnikov iz posameznih točk drugega odstavka tega člena določijo kot skupni finančni načrt le-teh.

20. člen

(Usklajevanje zahtevkov)

(1)

Ministrstvo, pristojno za finance, pregleda predloge finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in predlaga potrebne uskladitve glede na navodilo za pripravo predloga državnega proračuna.

(2)

Če z neposrednimi uporabniki ne doseže soglasja, izdela ministrstvo, pristojno za finance, poročilo za vlado, ki sprejme dokončno odločitev. Če z neposrednimi uporabniki, ki niso državni upravni organi in organizacije, vlada ne doseže soglasja, vključi v predlog proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada, in v njegovo obrazložitev predlog finančnega načrta, ki ga predlaga neposredni uporabnik.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vlada v primeru, če z Državnim zborom, Državnim svetom, Ustavnim sodiščem, Varuhom človekovih pravic in Računskim sodiščem ne doseže soglasja, vključi v predlog proračuna predlog finančnega načrta, ki ga predlaga Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic ali Računsko sodišče, ter v njegovo obrazložitev predlog finančnega načrta, ki ga predlaga vlada.

21. člen

(Predpisi za pripravo predloga proračuna)

Vlada podrobneje predpiše:

1.

vsebino dokumentov razvojnega načrtovanja in postopek njihove priprave na predlog ministra, pristojnega za razvoj, in ministra, pristojnega za finance, in

2.

terminski načrt za pripravo državnega proračuna, dokumente in organe, ki so pristojni za njihovo pripravo, na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj.

3. 2. Priprava načrta razvojnih programov

22. člen

(Priprava predloga načrta razvojnih programov)

(1)

Neposredni uporabniki predložijo predlog načrta razvojnega programa neposrednega uporabnika organu, pooblaščenemu za pripravo skupnega predloga načrta razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: predlagatelj), ki ga določi vlada oziroma župan.

(2)

Pri pripravi skupnega načrta razvojnih programov je treba upoštevati:

1.

da mora biti posamezen program, projekt ali ukrep neposrednega uporabnika usklajen z dokumenti dolgoročnega razvojnega načrtovanja in s proračunskim memorandumom;

2.

da mora biti posamezen investicijski projekt ali program neposrednega uporabnika v skladu s predpisano metodologijo za izdelavo investicijske dokumentacije in potrjen najmanj na ravni predinvesticijske zasnove in

3.

merila in način uporabe meril za izbiro med konkurenčnimi programi ali projekti.

(3)

Predlog načrta razvojnih programov mora biti usklajen s predlogi finančnih načrtov neposrednih uporabnikov.

(4)

Če predlog načrta razvojnih programov ni usklajen s proračunom, ga mora predlagatelj v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti s proračunom.

23. člen

(Predpisi za pripravo načrta razvojnih programov)

(1)

Minister, pristojen za finance, predpiše način in roke za predložitev predlogov načrtov razvojnih programov neposrednih uporabnikov ter načine in postopke prevzemanja in evidentiranja obveznosti v breme proračuna.

(2)

Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za razvoj, podrobneje predpiše:

1.

pogoje za uvrstitev programov in projektov v načrt razvojnih programov,

2.

merila in način uporabe meril za izbiro med konkurenčnimi projekti in programi in

3.

enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja.

(3)

Način in roke za predložitev načrtov razvojnih programov neposrednih uporabnikov občinskega proračuna predpiše župan. Določbe 1. in 2. točke prejšnjega odstavka veljajo za neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, določbe 3. točke prejšnjega odstavka pa tudi za posredne uporabnike državnega proračuna ter neposredne in posredne uporabnike občinskih proračunov.

3. 3. Priprava finančnega načrta posrednega uporabnika proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

26. člen

(Priprava in posredovanje finančnega načrta posrednega uporabnika državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

(1)

Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za državni proračun.

(2)

Pristojna ministrstva morajo na način in v roku, ki ga predpiše minister, pristojen za finance, zahtevati od posrednih uporabnikov državnega proračuna, da jim pošljejo podatke, potrebne za pripravo finančnih načrtov ministrstev. Minister, pristojen za finance, lahko od neposrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga državnega proračuna.

(3)

Predloge finančnih načrtov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba za obvezni del zavarovanja, javnih skladov in agencij morajo pristojna ministrstva predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance, ki jih hkrati s predlogom državnega proračuna predloži vladi, ta pa Državnemu zboru.

(4)

Finančne načrte posrednih uporabnikov državnega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem zakonu ali drugem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se posredni uporabnik v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njegov finančni načrt sprejme v 60 dneh po sprejetju državnega proračuna.

27. člen

(Priprava in predložitev finančnega načrta posrednega uporabnika občinskega proračuna)

(1)

Posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun.

(2)

Neposredni uporabniki občinskega proračuna morajo na način in v roku, kot ga predpiše župan, od posrednih uporabnikov zahtevati, da jim pošljejo podatke, potrebne za pripravo finančnih načrtov neposrednih uporabnikov. Župan lahko od neposrednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na financiranje posrednih uporabnikov in so potrebni za pripravo predloga občinskega proračuna.

(3)

Predloge finančnih načrtov javnih skladov in agencij morajo pristojni organi predložiti za finance pristojnemu organu občinske uprave, ki jih hkrati s predlogom občinskega proračuna predloži županu, ta pa občinskemu svetu.

(4)

Finančne načrte posrednih uporabnikov občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v posebnem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30 dneh po sprejetju občinskega proračuna.

4. SPREJEMANJE PRORAČUNA

4.1. Postopek sprejemanja proračuna

28. člen

(Predložitev predloga proračuna Državnemu zboru oziroma občinskemu svetu)

(1)

Vlada mora določiti predlog proračuna oziroma sprememb proračuna in ga predložiti Državnemu zboru do 1. oktobra tekočega leta.

(2)

Župan predloži predlog občinskega proračuna za prihodnje leto oziroma sprememb občinskega proračuna občinskemu svetu v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna oziroma sprememb proračuna Državnemu zboru.

(3)

Če se med pripravo predloga proračuna oziroma sprememb proračuna bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javnofinančne politike, obseg in sestava proračuna, sprejme vlada ob predlogu državnega proračuna oziroma sprememb proračuna tudi spremembe proračunskega memoranduma.

29. člen

(Sprejemanje proračuna)

(1)

Državni zbor oziroma občinski svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.

(2)

Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredita Državni zbor oziroma občinski svet s poslovnikom.

(3)

Državni zbor mora spremembe proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega naj velja in sicer po postopku, ki ga določa poslovnik Državnega zbora. Občinski svet mora spremembe občinskega proračuna sprejeti pred začetkom leta, za katerega velja in sicer po postopku, ki ga določa poslovnik občinskega sveta.

30. člen

(Omejitve pri sprejemanju proračuna)

Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.

31. člen

(Predložitev občinskih proračunov)

Župan predloži občinski proračun ministrstvu, pristojnemu za finance, v tridesetih dneh po njegovem sprejetju.

4. 2. Sredstva v obdobju začasnega financiranja države oziroma občine

32. člen

(Sredstva v obdobju začasnega financiranja države oziroma občine)

(1)

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij države in občine ter njihovih nalog in drugih s predpisi določenih namenov (v nadaljnjem besedilu: začasno financiranje) začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta.

(2)

V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.

(3)

Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.

33. člen

(Odločanje o začasnem financiranju)

(1)

Odločitev o začasnem financiranju države sprejme vlada in o tem obvesti Državni zbor.

(2)

Odločitev o začasnem financiranju občine sprejeme župan in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.

(3)

Obdobje začasnega financiranja lahko traja največ tri mesece. Če proračun ni sprejet v dodatnem roku treh mesecev začasnega financiranja, se začasno financiranje države lahko podaljša na predlog Vlade Republike Slovenije s posebnim sklepom Državnega zbora Republike Slovenije, če je to potrebno za financiranje funkcij države. Začasno financiranje občinskega proračuna se lahko podaljša na predlog župana s sklepom skupščinskega sveta, če je to potrebno za financiranje funkcij občine.

5. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA

5. 1. Prejemki proračuna in načrtovanje likvidnosti proračuna

34. člen

(Vplačila v proračun)

(1)

Prejemki proračuna se pobirajo in vplačujejo v proračun v skladu z zakonom in drugimi predpisi ne glede na obseg, ki je v proračunu določen za posamezno vrsto prejemka.

(2)

Neposredni uporabniki so dolžni zagotavljati popolno in pravočasno pobiranje prejemkov proračuna iz svoje pristojnosti ter izločanje teh prejemkov v proračun.

(3)

Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi v obdobju začasnega financiranja.

35. člen

(Plačila obveznih dajatev v denarju)

Obvezne dajatve se plačujejo v denarju, razen če ni z zakonom določeno drugače.

36. člen

(Določanje obsega izdatkov neposrednih uporabnikov za določeno obdobje)

(1)

Neposredni uporabniki smejo plačevati obveznosti samo v obsegu, ki ga za trimesečje ali drugo obdobje neposrednemu uporabniku določi vlada oziroma župan (v nadaljnjem besedilu: kvota).

(2)

Pri določanju predloga kvote neposrednemu uporabniku minister, pristojen za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, upošteva v letnem finančnem načrtu neposrednega uporabnika zagotovljena sredstva, prevzete obveznosti neposrednega uporabnika in predlog kvote, ki ga je pripravil neposredni uporabnik, ter likvidnostne možnosti proračuna. Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, mora sporočiti neposrednemu uporabniku kvoto vsaj petnajst delovnih dni pred začetkom obdobja, na katero se nanaša.

(3)

Minister, pristojen za finance, določi za državni in občinske proračune postopek in pogoje, ki jih je treba upoštevati pri določanju kvot iz prvega in drugega odstavka tega člena, ter ukrepe ob nespoštovanju predpisanih kvot.

37. člen

(Načrtovanje likvidnosti proračuna)

(1)

Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave načrtuje likvidnost proračuna z napovedjo denarnega toka proračuna na podlagi mesečnih načrtov za izvrševanje proračuna, ki jih pripravi ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave na način in v rokih, kot jih predpiše minister, pristojen za finance.

(2)

Mesečni načrt za izvrševanje proračuna je pregled načrtovanih prihodkov, povečanih za sredstva vrnjenih posojil in sredstva od prodaje kapitalskih naložb, ter pregled načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih naložb ter odplačil glavnic dolga.

(3)

Največji možni obseg načrtovanih odhodkov, povečanih za dana posojila in sredstva za nakup kapitalskih deležev ter odplačila dolga, v skladu z likvidnostnimi možnostmi proračuna predhodno določi minister, pristojen za finance.

5. 2. Prerazporejanje proračunskih sredstev

38. člen

(Prerazporejanje proračunskih sredstev)

(1)

Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon in zakon o izvrševanju državnega proračuna, oziroma odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, upoštevaje strukturo predloga proračuna.

(2)

Vlada oziroma župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati Državnemu zboru oziroma občinskemu svetu.

(3)

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja ni dovoljeno.

39. člen

(Prerazporejanje sredstev za odplačila dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem, in poroštev)

(1)

Obveznosti iz državnega oziroma občinskega dolga, stroškov, povezanih z zadolževanjem, in poroštev se poravnavajo ne glede na sredstva, ki so za ta namen izkazana v posebnem delu proračuna.

(2)

Ne glede na določbo tretjega odstavka prejšnjega člena lahko vlada oziroma župan prerazporedi sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka iz bilance prihodkov in odhodkov.

(3)

O prerazporeditvi sredstev iz prejšnjega odstavka vlada obvesti Državni zbor, župan pa občinski svet v 30 dneh.

5. 3. Začasno zadrževanje izvrševanja proračuna in rebalans proračuna

40. člen

(Ukrepi za uravnoteženje proračuna)

[Opomba TFL: V letu 2020 veljajo posebna pravila iz Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP).]

(1)

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko vlada na predlog ministrstva, pristojnega za finance, oziroma župan na predlog za finance pristojne službe v občinski upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov (v nadaljnjem besedilu: začasno zadržanje izvrševanja). Z ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja lahko vlada oziroma župan:

1.

ustavi prevzemanje obveznosti;

2.

predlaga podaljšanje pogodbenih rokov plačil in

3.

ustavi prerazporejanje proračunskih sredstev, potrebno zaradi prevzemanja obveznosti.

(2)

Vlada lahko poleg ukrepov iz prejšnjega odstavka tudi določi, da morajo neposredni uporabniki, razen Državni zbor, Državni svet, Ustavno sodišče, Varuh človekovih pravic ali Računsko sodišče, pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance, za sklenitev pogodbe.

(3)

Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave pripravi predlog obsega in ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja v sodelovanju z neposrednimi uporabniki. Ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja se morajo enakomerno nanašati na vse neposredne uporabnike.

(4)

O odločitvi iz prvega odstavka tega člena mora vlada obvestiti Državni zbor, župan pa občinski svet takoj po njenem sprejemu.

(5)

Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna vlada oziroma župan predlagati rebalans proračuna.

(6)

Z rebalansom proračuna, ki ga sprejme Državni zbor oziroma občinski svet na predlog vlade oziroma župana, se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.

(7)

V obdobju sprejemanja rebalansa proračuna lahko vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, oziroma župan ponovno začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.

5. 4. Vključevanje nenačrtovanih prejemkov in izdatkov v proračun

41. člen

(Vključevanje novih obveznosti v proračun)

Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, vključi vlada oziroma župan te obveznosti v proračun in določi obseg izdatkov za ta namen s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.

42. člen

(Splošna proračunska rezervacija)

(1)

V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

(2)

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, omogočajo pa nemoteno izvrševanje proračuna v tekočem letu in so namenjena za izvajanje obveznosti, določenih z zakoni. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2% prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

(3)

O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance oziroma župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

43. člen

(Namenski prejemki in izdatki proračuna)

(1)

Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se lahko določijo tudi druge vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna.

(2)

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.

(3)

Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu kot je izkazan v proračunu, lahko uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.

(4)

Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi način vključevanja namenskih prejemkov in izdatkov v državni in občinske proračune, za sredstva lastne dejavnosti pa določi tudi namene in pogoje porabe teh sredstev.

44. člen

(Prenos namenskih sredstev)

(1)

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto.

(2)

Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo, in proračun.

45. člen

(Vračilo donacij)

Neposredni uporabnik državnega oziroma občinskega proračuna, ki je bil prejemnik donacije, mora v okviru svojega finančnega načrta zagotoviti sredstva za vračilo donacije, ki jo zahteva donator nazaj, ker donacija ni bila porabljena na način in pod pogoji, kot jih je določil donator.

46. člen

(Obveznosti iz preteklih let)

Neposredni uporabniki zagotovijo sredstva za obveznosti iz preteklih let, ki niso predvidene v proračunu za tekoče leto, v okviru sredstev proračuna tekočega leta.

47. člen

(Spremembe neposrednih uporabnikov med letom)

(1)

Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje neposrednega uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča vlada oziroma župan.

(2)

Če se neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug neposredni uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.

5. 5. Proračunska rezerva

48. člen

(Oblikovanje in uporaba sredstev proračunske rezerve)

(1)

V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

(2)

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

(3)

V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec ali četrtletno, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

(4)

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do 10 % razpoložljivih sredstev proračunskega sklada proračunske rezerve odloča vlada na predlog ministra, pristojnega za finance. O uporabi sredstev vlada obvešča Državni zbor s pisnimi poročili. O uporabi sredstev proračunske rezerve v znesku, ki presega navedeno višino, odloča Državni zbor s posebnim zakonom.

49. člen

(Proračunska rezerva občine)

(1)

V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

(2)

Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

(3)

V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec ali četrtletno, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.

(4)

O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.

5. 6. Prevzemanje obveznosti v breme proračuna

50. člen

(Prevzemanje obveznosti v breme proračuna tekočega leta)

Neposredni uporabnik prevzema obveznosti s pisno pogodbo, razen če ni z zakonom drugače določeno. Za nalogo, za katero zagotavlja sredstva več neposrednih uporabnikov, je lahko sklenjena le ena večstranska pogodba, v kateri je določen neposredni uporabnik, ki je koordinator nalog.

51. člen

(Prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

(1)

Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.

(2)

V zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim je sprejet občinski proračun, se za posamezne namene določi največji obseg obveznosti, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih in jih lahko neposredni uporabnik prevzame v tekočem letu. Minister, pristojen za finance, lahko določi še dodatne pogoje za prevzemanje obveznosti po tem členu.

(3)

Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za obveznosti, povezane z zadolževanjem države oziroma občine in upravljanjem z dolgovi države oziroma občine.

(4)

Plačila, ki izhajajo iz obveznosti prevzetih v skladu s tem členom, mora neposredni uporabnik vključiti v proračun leta, v katerem zapadejo.

52. člen

(Plačevanje obveznosti)

(1)

Obveznosti v breme državnega in občinskih proračunov se plačujejo v rokih, ki se za posamezne namene porabe določijo v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.

(2)

Neposredni uporabnik uporablja sredstva za plačevanje že opravljenih nabav blaga, storitev in gradbenih del. Dogovarjanje o predplačilih je možno le izjemoma ob primernem zavarovanju predplačil ter na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, oziroma župana. Način zavarovanja predplačil iz državnih in občinskih proračunov predpiše minister, pristojen za finance.

53. člen

(Oddaja javnih naročil)

(1)

Pogodba za nabavo blaga, naročilo storitev in oddajo gradenj v breme proračunskih sredstev se lahko sklene samo skladno s predpisi o javnem naročanju.

(2)

Podatki o dodeljenih sredstvih iz prejšnjega odstavka so javni.

5. 7. Izplačila iz proračuna in vračila vanj

54. člen

(Izplačila iz proračuna)

(1)

Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo.

(2)

Pravni temelj in višino obveznosti, ki izhaja iz verodostojne knjigovodske listine, je treba pred izplačilom preveriti in pisno potrditi.

(3)

Minister, pristojen za finance, podrobneje uredi načine prevzemanja obveznosti, obveščanja o prevzetih obveznostih in načine izplačil iz državnega in občinskega proračuna.

55. člen

(Vračila v proračun)

(1)

Če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, mora neposredni uporabnik takoj zahtevati vračilo v proračun.

(2)

Če se pri proračunskem nadzoru ugotovi, da so bila sredstva uporabljena v nasprotju z zakonom ali proračunom, proračunski inšpektor z odločbo izreče ukrep, s katerim se zahteva vračilo sredstev.

(3)

Za sredstva, vrnjena v proračun v istem proračunskem letu, se zniža obremenitev finančnega načrta uporabnika, v breme katerega so bila sredstva plačana.

5. 8. Proračunski sklad

56. člen

(Proračunski sklad)

(1)

Proračunski sklad je evidenčni račun v okviru računa proračuna, ki ga odpre država oziroma občina zaradi ločenega vodenja določenih prejemkov in izdatkov in uresničevanja posebnega namena. Proračunski sklad se ustanovi s posebnim zakonom, mednarodno pogodbo ali odlokom občine (v nadaljnjem besedilu: akt o ustanovitvi proračunskega sklada).

(2)

Akt o ustanovitvi proračunskega sklada mora določati:

1.

namen proračunskega sklada;

2.

čas, za katerega je proračunski sklad ustanovljen;

3.

ministrstvo oziroma občinski organ, ki je pristojen za upravljanje proračunskega sklada in za razpolaganje s sredstvi proračunskega sklada in

4.

vire financiranja proračunskega sklada.

57. člen

(Financiranje proračunskega sklada in odgovornost za obveznosti proračunskega sklada)

(1)

Proračunski sklad se financira iz:

1.

proračunskih sredstev, zagotovljenih v proračunu za tekoče leto;

2.

namenskih prejemkov proračuna, ki so določeni kot namenski prejemki proračunskega sklada,

3.

in prejemkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi proračunskega sklada.

(2)

Obveznosti proračunskega sklada se pokrivajo iz sredstev sklada.

58. člen

(Upravitelj proračunskega sklada)

(1)

Upravitelj proračunskega sklada je pristojno ministrstvo, oziroma pristojni organ občine.

(2)

S prenehanjem proračunskega sklada prevzame pravice in obveznosti proračunskega sklada upravitelj.

59. člen

(Posebnosti razpolaganja s sredstvi proračunskega sklada)

(1)

Izplačila v breme proračunskega sklada se lahko izvajajo do višine razpoložljivih sredstev proračunskega sklada, obveznosti pa se lahko prevzemajo v okviru utemeljeno pričakovanih prejemkov proračunskega sklada.

(2)

Neporabljena sredstva na računu proračunskega sklada na koncu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto.

60. člen

(Prenehanje proračunskega sklada)

(1)

Proračunski sklad preneha:

1.

s potekom časa za katerega je ustanovljen ali

2.

če je dosežen namen proračunskega sklada ali

3.

če proračunski sklad ne izpolnjuje namena, za katerega je ustanovljen ali

4.

če sredstva proračunskega sklada ne zadostujejo za izpolnjevanje njegovega namena.

(2)

Pristojno ministrstvo, oziroma pristojni organ občine, mora v 30 dneh po nastopu pogojev za prenehanje proračunskega sklada, po predpisanem postopku predlagati vladi, oziroma županu, spremembo akta o ustanovitvi proračunskega sklada.

5. 9. Sistem enotnega zakladniškega računa

61. člen

(Sistem računov za izvrševanje državnega in občinskih proračunov)

(1)

Izvrševanje državnega proračuna se opravlja prek računov, ki jih pri Banki Slovenije odpre minister, pristojen za finance, in ki sestavljajo sistem enotnega zakladniškega računa države. V sistem enotnega zakladniškega računa države sta s svojimi računi vključena tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja.

(2)

Izvrševanje občinskega proračuna se opravlja prek računov, ki jih pri Banki Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za finance, odpre župan, in ki sestavljajo sistem enotnega zakladniškega računa občine.

(3)

V sistem enotnega zakladniškega računa države oziroma občin se na način in v rokih, ki jih določi minister, pristojen za finance, vključijo tudi posredni uporabniki državnega oziroma občinskih proračunov. Računi občine se lahko na predlog župana vključijo v sistem enotnega zakladniškega računa države.

5. 10. Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih ter o izvrševanju proračuna in finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

62. člen

(Poročanje o doseženih ciljih in rezultatih)

(1)

Neposredni uporabniki morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področjih iz svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi. Vlada mora poročila predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.

(2)

Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih na področjih iz svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti ministrstvu, pristojnemu za področje dela posrednega uporabnika ter ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi. Vlada mora poročila, razen poročil javnih zavodov, predložiti Državnemu zboru skupaj z zaključnim računom proračuna.

(3)

Župan in posredni uporabniki občinskega proračuna morajo pripraviti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih s področja svoje pristojnosti v preteklem letu do 28. februarja tekočega leta in ga predložiti občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna. Poročil javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina ni potrebno posredovati občinskemu svetu, razen če to občina drugače uredi.

(4)

Minister, pristojen za finance, predpiše enotno metodologijo za pripravo poročil o doseženih ciljih in rezultatih.

63. člen

(Poročanje o izvrševanju proračuna)

(1)

Minister, pristojen za finance, oziroma župan v avgustu poroča vladi oziroma občinskemu svetu, o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Poročilo vsebuje:

1.

poročilo o realizaciji prejemkov, izdatkov, presežku ali primanjkljaju, zadolževanju in oceno realizacije do konca leta;

2.

podatke o vključitvi novih obveznosti v proračun, prenosu namenskih sredstev iz proračuna preteklega leta, plačilu neporavnanih obveznosti iz preteklih let, prerazporejanju proračunskih sredstev, spremembi neposrednih uporabnikov med letom, uporabi sredstev proračunske rezerve, izdanih in unovčenih poroštvih ter izterjanih regresnih zahtevkih iz naslova poroštev;

3.

razlago glavnih odstopanj v primerjavi s sprejetim proračunom in

4.

predlog potrebnih ukrepov.

(2)

Vlada mora poročilo iz prejšnjega odstavka predložiti Državnemu zboru do 1. septembra tekočega leta.

64. člen

(Poročanje o izvrševanju finančnih načrtov posrednih uporabnikov državnega proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije)

Posredni uporabniki državnega proračuna, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, oba v obveznem delu zavarovanja, morajo poročati ministrstvu, pristojnemu za finance, o prejemkih in izdatkih, stanju na računih in naložbah prostih denarnih sredstev, na način in v rokih, ki jih določi minister, pristojen za finance.

64.a člen

(poročanje o davčnem dolgu in davčnih izdatkih)

(1)

Vlada hkrati z zaključnim računom državnega proračuna za posamezno leto predloži Državnemu zboru tudi podatke o stanju in gibanju davčnega dolga v preteklem letu.

(2)

Vlada hkrati z zaključnim računom državnega proračuna za posamezno leto predloži Državnemu zboru tudi poročilo o davčnih izdatkih v predpreteklem letu.

5. 11. Pristojnosti predstojnika neposrednega uporabnika

65. člen

(Pristojnost predstojnika neposrednega uporabnika)

(1)

Predstojnik neposrednega uporabnika je pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti, izdajo odredbe za plačilo v breme proračunskih sredstev organa, ki ga vodi, in ugotavljanje pravice izterjave ter izdajanje nalogov za izterjavo v korist proračunskih sredstev.

(2)

Predstojnik neposrednega uporabnika odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.

(3)

Predstojnik neposrednega uporabnika lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja iz prvega odstavka tega člena na druge osebe. Oseba, ki je pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.

66. člen

(Razmejitev pristojnosti med odredbodajalci, računovodji in notranjimi nadzorniki)

(1)

Izvrševanje proračuna poteka v skladu z načelom razmejitve pristojnosti med odredbodajalci in računovodji ter v skladu s sistemom notranje kontrole.

(2)

Funkciji odredbodajalca in računovodje sta nezdružljivi.

6. UPRAVLJANJE Z DRŽAVNIM IN OBČINSKIM PREMOŽENJEM

6. 1. Splošna določba

67. člen

(Državno in občinsko premoženje in njegovo upravljanje)

(1)

Državno in občinsko premoženje po tem zakonu je finančno in stvarno premoženje v lasti države in občin. Finančno premoženje po tem zakonu so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe (v nadaljevanju:kapitalske naložbe). Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.

(2)

Za opravljanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu lahko država oziroma občina državno oziroma občinsko premoženje organizirata v obliki javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij.

(3)

Javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, ne smejo odplačno pridobivati kapitalskih naložb.

67.a člen

(Imetniki pravice upravljanja in razpolaganja s premoženjem)

(1)

S finančnim in stvarnim premoženjem države upravlja in razpolaga vlada v skladu s tem zakonom in če posebni zakon ne določa drugače. S finančnim in stvarnim premoženjem občine razpolaga v skladu z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, določen organ.

(2)

S finančnim in stvarnim premoženjem države upravljajo neposredni oziroma posredni uporabniki, razen če ni s tem zakonom ali s posebnim zakonom drugače določeno.

(3)

Javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je država oziroma občina, stvarnega premoženja nimajo v lasti, razen če posebni zakon določa drugače.

67.b člen

(Izvajanje storitev na trgu pri javnih zavodih)

(1)

Javni zavod lahko prodajo blaga in storitev na trgu izvaja le, če z izvajanjem le-te zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

(2)

Če javni zavod opravlja prodajo blaga in storitev na trgu, mora biti cena teh storitev in blaga določena tako, da so vanjo všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo ter stroške dela.

6. 2. Upravljanje s finančnim premoženjem

68. člen

(Sistem enotnega zakladniškega računa)

(1)

Denarna sredstva sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine upravlja ministrstvo, pristojno za finance, oziroma občinska uprava (v nadaljnjem besedilu: upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine) prek zakladniškega podračuna enotnega zakladniškega računa države oziroma občine v skladu z načeli varnosti, likvidnosti in donosnosti. Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države oziroma občine se v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike, registrira pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila s svojo matično številko kot del ministrstva, pristojnega za finance, oziroma kot del občinske uprave.

(2)

Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države lahko za obdobje, ki ni daljše od 36 mesecev, sprejema vloge in daje posojila uporabnikom proračuna, vključenim v sistem enotnega zakladniškega računa države, ter nalaga denarna sredstva zunaj sistema enotnega zakladniškega računa države. Podrobnejšo obliko, način in pogoje upravljanja denarnih sredstev predpiše minister, pristojen za finance.

(3)

Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko zadolži za učinkovito upravljanje denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države in za zagotovitev denarnih sredstev uporabnikov proračuna. Obseg zadolžitve na dan 31. decembra se šteje za zadolževanje uporabnika proračuna, ki je vključen v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan dolg do upravljavca sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države.

(4)

Upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa občine lahko za obdobje, ki ni daljše od 12 mesecev, sprejema vloge in daje posojila uporabnikom proračuna, vključenim v sistem enotnega zakladniškega računa občine, ter nalaga denarna sredstva zunaj sistema enotnega zakladniškega računa občine. Podrobnejšo obliko, način in pogoje upravljanja denarnih sredstev predpiše minister, pristojen za finance.

(5)

Obrestovanje poslov upravljanja sistema enotnega zakladniškega računa in kritje stroškov, povezanih z upravljanjem sistema enotnega zakladniškega računa, določi minister, pristojen za finance.

(6)

Rezultat upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države se prenese v državni proračun. Rezultat upravljanja denarnih sredstev sistema enotnega zakladniškega računa občine se prenese v občinski proračun. Podrobnejši način obračuna in prenosa rezultata upravljanja denarnih sredstev predpiše minister, pristojen za finance.

(7)

Državni proračun lahko prosta denarna sredstva na računih, vključenih v sistem EZR države, nalaga tudi v pravne osebe, ustanovljene za namen zagotavljanja finančne stabilnosti v evroobmočju.

71. člen

(Upravljanje javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter uresničevanje pravic iz delnic in deležev na kapitalu pravnih oseb)

(1)

Pristojna ministrstva, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, zagotavljajo izvajanje javnih služb in dejavnosti v javnem interesu, če poseben zakon ne določa drugače, tako, da izvajajo naslednje naloge:

1.

usklajevanje programov dela in finančnih načrtov javnih zavodov, javnih podjetij, skladov in agencij ter financiranje dejavnosti teh pravnih oseb po potrjenih programih;

2.

nadzor nad poslovanjem pravnih oseb;

3.

nadzor nad izvajanjem odobrenih programov pravnih oseb;

4.

nadzor nad zadolževanjem pravnih oseb in

5.

uveljavljanje različnih pravic lastnika kapitalske naložbe (npr. sodelovanje na skupščinah in v nadzornih svetih).

(2)

Ministrstvo, pristojno za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave vodi centralno evidenco finančnega premoženja države oziroma občine. Za potrebe vodenja centralne evidence predpiše minister, pristojen za finance, načine in roke za posredovanje podatkov, ki so jih dolžni zagotavljati:

1.

neposredni in posredni uporabniki ter druge pravne osebe, ki upravljajo s finančnim premoženjem države oziroma občine,

2.

pravne osebe, v katerih ima država oziroma občina kapitalsko naložbo.

72. člen

(Obveznost pravnih oseb za poročanje in revidiranje računovodskih izkazov)

(1)

Pravne osebe, v katerih ima država oziroma občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, morajo najpozneje v 180 dneh po koncu poslovnega leta, vendar najmanj 30 dni pred objavo sklica seje skupščine, predložiti ministrstvu, pristojnemu za finance in pristojnemu ministrstvu, oziroma za finance pristojnemu organu občinske uprave, gradivo za sejo skupščine in vsa revizijska poročila ter poročila nadzornih organov za preteklo poslovno leto, če jih gradivo za sejo skupščine ne vsebuje.

(2)

Minister, pristojen za finance, oziroma župan lahko v pravnih osebah, v katerih ima država oziroma občina najmanj 15-odstotni delež v kapitalu, zahteva revizijo poslovanja na stroške revidirane osebe.

73. člen

(Ustanavljanje in ukinjanje pravnih oseb javnega sektorja ter pridobivanje in prodaja kapitalskih vlog v gospodarskih družbah)

(1)

O ustanavljanju in ukinjanju pravnih oseb, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je država oziroma občina, odloča vlada na predlog pristojnega ministra, oziroma občinski svet, razen če ni s področnim zakonom ali z zakonom o lokalni samoupravi drugače določeno.

(2)

Vlada oziroma občinski svet se lahko na predlog pristojnega ministra, oziroma občinskega organa, odločita za nakup delnic ali deleža v gospodarski družbi, če so za nakup zagotovljena sredstva v proračunu in če se s tem zaščitijo nacionalni oziroma občinski interesi.

(3)

V primeru, da preneha javni interes za državno oziroma občinsko lastništvo delnic ali deležev na kapitalu pravnih oseb, lahko vlada oziroma občinski svet na predlog pristojnega ministra ali ministra, pristojnega za finance, oziroma občinskega organa, odločita, da se delnice oziroma delež na kapitalu proda, če to ni v nasprotju s posebnim zakonom.

74. člen

(Kupnina od prodaje kapitalskih naložb in vlog države in občin)

(1)

Kupnina od prodaje kapitalskih naložb države oziroma občine se uporabi za odplačila dolgov v računu financiranja.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se kupnina od prodaje kapitalskih naložb lahko uporabi:

1.

v skladu s posebnim zakonom ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, ki določa drugačen namen porabe kupnine od prodaje določenih kapitalskih naložb;

2.

za nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja države oziroma občine, če kupnina presega obseg sredstev, potrebnih za odplačilo dolgov v računu financiranja, ali če ni glavnic dolga, ki zapadejo v plačilo v proračunskem letu, ali

3.

za plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo kapitalske naložbe in drugih stroškov, povezanih s prodajo naložbe.

75. člen

(Izterjava regresnih zahtevkov iz naslova poroštev)

Če so bila za izpolnitev obveznosti iz posojilnih pogodb ali drugih obveznosti, za katere je dala država oziroma občina poroštvo, uporabljena sredstva proračuna, se vzpostavi terjatev do glavnega dolžnika, namesto katerega je bila plačana obveznost. Minister, pristojen za finance, oziroma za finance pristojen organ občinske uprave, začne takoj po izpolnitvi obveznosti postopek za poplačilo regresnega zahtevka od glavnega dolžnika na podlagi pogodbe o zavarovanju.

76. člen

(Konverzija terjatve v kapitalsko naložbo)

(1)

Država oziroma občina lahko pridobiva kapitalske naložbe v gospodarskih družbah neodplačno, iz sredstev proračuna ali z vplačilom kapitala s stvarnim vložkom.

(2)

Pridobitev kapitalskih naložb države oziroma občine v gospodarskih družbah z vplačilom kapitala s stvarnim vložkom se lahko izvede s:

1.

konverzijo zapadlih in neplačanih davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev dolžnika do države oziroma občine v postopkih prisilne poravnave v skladu z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji;

2.

konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev in

3.

z vložitvijo premičnin in nepremičnin, razen nepremičnin, ki se uporabljajo za izvajanje javnih služb.

(3)

O pridobivanju kapitalske naložbe države oziroma občine v gospodarskih družbah po prejšnjem odstavku odloča vlada na predlog pristojnega ministrstva, usklajenega z ministrstvom, pristojnim za finance, o pridobivanju kapitalske naložbe občine pa občinski svet, na predlog župana.

77. člen

(Odpis, delni odpis, odlog in obročno plačevanje dolga do države oziroma občine)

(1)

Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan, lahko na prošnjo dolžnika ob primernem zavarovanju in obrestovanju odloži plačilo, dovoli obročno plačilo dolga dolžnika ali spremeni predvideno dinamiko plačila dolga, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga. Minister, pristojen za finance, predpiše način zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika države ali občine.

(2)

Minister, pristojen za finance, oziroma župan lahko zahteva takojšnje plačilo celotnega dolga, katerega plačilo je odloženo, če eden izmed obrokov ni pravočasno plačan.

(3)

Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, oziroma župan, lahko do višine, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za posamezno leto, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

(4)

Kot dolgovi po tem členu se ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev.

6.3. Upravljanje s stvarnim premoženjem

80. člen

(Sredstva od prodaje in zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja, odškodnine iz naslova zavarovanj)

(1)

Kupnina od prodaje premoženja in najemnina od oddaje stvarnega premoženja v najem je prihodek proračuna države oziroma občine, ki je lastnik premoženja, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

(2)

Kupnina, najemnina in odškodnina za državno oziroma občinsko stvarno premoženje se uporabijo samo za gradnjo, nakup in vzdrževanje stvarnega premoženja države oziroma občine.

(3)

Kupnina od prodaje premoženja se plača v enem znesku, lahko pa se plača v več obrokih, ki so zavarovani z bančno garancijo ali na drug način, ki ga določi vlada s predpisom iz 80.h člena tega zakona.

6.4. Prodaja državnega oziroma občinskega finančnega in stvarnega premoženja

80.a člen

(Uporaba določb)

(1)

Določbe tega zakona se uporabljajo za prodajo:

1.

finančnega in stvarnega premoženja države oziroma občine in

2.

kapitalskih naložb, ki jih ima pravna oseba, v kateri ima država oziroma občina večinsko kapitalsko naložbo (v nadaljnjem besedilu: družba mati), v drugih gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: hčerinska družba), pri čemer družba mati v razmerju do hčerinske družbe v pretežni meri izvaja dejavnost upravljanja hčerinske družbe, glavnina pridobitne gospodarske dejavnosti, ki je lahko drugačna od dejavnosti matere, pa se izvaja v hčerinski družbi.

(2)

Določbe tega zakona, ki urejajo prodajo, se smiselno uporabljajo tudi za:

Zakon o javnih financah (ZJF)

Časovnica