860. Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-1)
Razglašam Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. marca 2025.
Ljubljana, dne 5. aprila 2025
Nataša Pirc Musar
predsednica
Republike Slovenije
Z A K O N
O FISKALNEM PRAVILU (ZFisP-1)
(1)
Ta zakon določa način izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja (v nadaljnjem besedilu: srednjeročna uravnoteženost), izjemne okoliščine, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti in način ravnanja ob njihovem nastopu.
(2)
S tem zakonom se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa.
(3)
S tem zakonom se izvajata Uredba (EU) 2024/1263 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2024 o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 (UL L št. 2024/1263 z dne 30. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2024/1263) in Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L št. 209 z dne 2. 8. 1997, str. 6), zadnjič spremenjena z Uredbo Sveta (EU) 2024/1264 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L št. 2024/1264 z dne 30. 4. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) 1467/97).
(4)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41), zadnjič spremenjena z Direktivo Sveta (EU) 2024/1265 z dne 29. aprila 2024 o spremembi Direktive 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 2024/1265 z dne 30. 4. 2024).
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot v Uredbi (EU) 2024/1263 in Uredbi (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L št. 174 z dne 26. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeni z Uredbo (EU) 2023/734 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 549/2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji in razveljavitvi 11 pravnih aktov na področju nacionalnih računov (UL L št. 97 z dne 5. 4. 2023, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Sveta (ES) 549/13), pri čemer je vsebina pojmov odhodki iz Uredbe (EU) 2024/1263 smiselno enaka vsebini pojmov izdatki po tem zakonu in po Uredbi Sveta (ES) 549/13.
II. POGLAVJE IZVAJANJE SREDNJEROČNE URAVNOTEŽENOSTI
3. člen
(izvajanje srednjeročne uravnoteženosti)
(1)
Prihodki in izdatki proračunov države so srednjeročno uravnoteženi, če dolg sektorja država ostaja na preudarni ravni pod 60 odstotki bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) ter je primanjkljaj sektorja država pod 3 odstotki BDP in se tudi srednjeročno ohranjata pod to mejo.
(2)
V prilagoditvenem obdobju, ko srednjeročna uravnoteženost ni dosežena, mora pot gibanja očiščenih izdatkov slediti nacionalnemu Srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu (v nadaljnjem besedilu: srednjeročni načrt) iz 5. člena tega zakona, in ki je potrdil Svet Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Svet EU) v skladu s 17. členom Uredbe (EU) 2024/1263, pri čemer so dovoljena odstopanja, ki ne presegajo mej, določenih v drugem odstavku 2. člena Uredbe Sveta (ES) 1467/97.
4. člen
(načelo previdnosti pri načrtovanju in ocenjevanju obsega izdatkov)
Za zagotavljanje izvajanja srednjeročne uravnoteženosti se mora pri načrtovanju in ocenjevanju poti gibanja očiščenih izdatkov upoštevati tveganja, ki bi lahko vplivala na makroekonomsko stabilnost, dolgoročno vzdržnost javnih financ in obseg dolga sektorja država.
5. člen
(srednjeročni načrt)
(1)
Srednjeročni načrt je akt, pripravljen v skladu z Uredbo (EU) 2024/1263, ki ga sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). V srednjeročnem načrtu se izkazuje izvajanje srednjeročne uravnoteženosti.
(2)
Srednjeročni načrt državni zbor sprejme najkasneje do roka za posredovanje Evropski komisiji in Svetu EU.
(3)
Srednjeročni načrt je pripravljen za obdobje štirih let, ne glede na to, če srednjeročna uravnoteženost ni dosežena in vlada v skladu z merili iz 14. člena Uredbe (EU) 2024/1263 predlaga podaljšano prilagoditveno obdobje.
(4)
Vlada najmanj 15 dni pred rokom za posredovanje srednjeročnega načrta Evropski komisiji posreduje predlog srednjeročnega načrta državnemu zboru v sprejem in Fiskalnemu svetu v oceno.
(5)
Če Svet EU srednjeročnega načrta ne potrdi, vlada pripravi revidiran srednjeročni načrt in ga predloži državnemu zboru in Fiskalnemu svetu 15 dni pred rokom, ki ga določa 19. člen Uredbe (EU) 2024/1263.
6. člen
(letno poročilo o napredku)
(1)
Vlada vsako leto do 10. aprila pošlje državnemu zboru in Fiskalnemu svetu v oceno osnutek letnega poročila o napredku izvajanja srednjeročnega oziroma revidiranega srednjeročnega načrta v skladu z 21. členom Uredbe (EU) 2024/1263.
(2)
Vlada obravnava osnutek letnega poročila do 30. aprila in sprejeto letno poročilo posreduje Evropski komisiji. Letno poročilo se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za finance.
III. POGLAVJE FISKALNI SVET
7. člen
(položaj in naloge Fiskalnega sveta)
(1)
Fiskalni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki pripravlja in na svoji spletni strani javno objavlja ocene, ki lahko vključujejo tudi priporočila vladi, v zvezi z zagotavljanjem skladnosti javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, določenimi v tem zakonu, predpisih, ki urejajo javne finance, ali predpisih Evropske unije, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.
(2)
Fiskalni svet opravlja naslednje naloge:
1.
v sedmih dneh po prejemu predloga srednjeročnega načrta ali predloga revidiranega srednjeročnega načrta pripravi oceno ustreznosti gibanja očiščenih izdatkov iz teh predlogov;
2.
vsaka štiri leta pripravi oceno doslednosti, usklajenosti in učinkovitosti sistema proračunskega načrtovanja;
3.
v desetih dneh po prejemu projekcij prihodkov in izdatkov sektorja država, pripravljenih na podlagi predloga državnega proračuna oziroma predloga sprememb državnega proračuna, ki jih prejme od ministrstva, pristojnega za finance, pripravi oceno spoštovanja poti gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega oziroma revidiranega srednjeročnega načrta. Fiskalni svet pripravi oceno spoštovanja poti gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega oziroma revidiranega srednjeročnega načrta v primeru, če od ministrstva, pristojnega za finance, prejme projekcije prihodkov in izdatkov sektorja država, pripravljenih na podlagi predloga rebalansa državnega proračuna, ker ima predlog rebalansa proračuna vpliv na projekcije prihodkov in izdatkov sektorja država, najkasneje tri dni pred obravnavo predloga rebalansa v državnem zboru;
4.
v sedmih dneh od prejema letnega poročila o napredku pripravi oceno skladnosti podatkov o realizaciji proračunov sektorja država iz letnega poročila o napredku, s potjo gibanja očiščenih izdatkov iz srednjeročnega oziroma revidiranega srednjeročnega načrta;
5.
vsaka štiri leta opravi analizo napovedi makroekonomskih in fiskalnih agregatov, kot jih določa zakon, ki ureja javne finance, za pretekla štiri leta in jo predstavi v poročilu. V primeru ugotovljenih pristranskosti Fiskalni svet posreduje vladi ustrezne ugotovitve, pripravljavec napovedi pa mora na tej podlagi pripraviti popravljalne ukrepe;