• PREDPIS
  • VELJAVEN

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 127-5348/2006, stran 13901 DATUM OBJAVE: 7.12.2006

VELJAVNOST: od 7.3.2007 / UPORABA: od 7.3.2007

RS 127-5348/2006

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 31.12.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 15.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 31.12.2020
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
5348. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP)
Razglašam Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 23. novembra 2006.
Št. 001-22-181/06
Ljubljana, dne 1. decembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU (ZJZP)

I. DEL: SPLOŠNI DEL

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet zakona)

(1)

Ta zakon ureja namen in načela zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: javno-zasebno partnerstvo), načine spodbujanja javno-zasebnega partnerstva in institucije, ki skrbijo za njegovo spodbujanje in razvoj, pogoje, postopek nastajanja in oblike ter način izvajanja javno-zasebnega partnerstva, posebnosti koncesij gradenj in storitev ter statusnega javno-zasebnega partnerstva, nadzor nad javno-zasebnim partnerstvom, preoblikovanje javnih podjetij, pravo, ki se uporabi za reševanje sporov iz razmerij javno-zasebnega partnerstva, ter pristojnost sodišč in arbitraž za odločanje o sporih iz teh razmerij.

(2)

S tem zakonom se v slovenski pravni red tudi prenaša vsebina 3. in 4. točke 1. člena, 17., 23., 29., 48. člena in 56. – 65. člen Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114) in Direktiva Komisije 2005/51/ES z dne 7. septembra 2005 o spremembi Priloge XX k Direktivi 2004/17/ES in Priloge VIII k Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o javnih naročilih (UL L št. 257 z dne 1. 10. 2005, str. 127).

2. člen

(javno-zasebno partnerstvo)
Javno-zasebno partnerstvo predstavlja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ter je sklenjeno med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z izgradnjo, vzdrževanjem in upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti, ki so v javnem interesu, in s tem povezanim izvajanjem gospodarskih in drugih javnih služb ali dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe, oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, oziroma drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.

3. člen

(subsidiarnost)

(1)

Ta zakon se uporablja za postopke sklepanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva glede tistih vprašanj, ki s posebnim zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom za posamezne oblike javno-zasebnega partnerstva niso urejena drugače.

(2)

Ne glede na določbe posebnega zakona ali drugega predpisa iz prvega odstavka tega člena, se uporabljajo določbe tega zakona, če je to (primarnost uporabe) v njem posebej določeno (pojem posebne oziroma izključne pravice – 10. točka 5. člena, predpostavke za obstoj javnega naročila oziroma javnonaročniškega partnerstva – 15., 27. člen, konkurenčni dialog – 46. člen, pravila o koncesijah gradenj – 79.–91. člen, soglasje za prenos razmerja – 131. člen, pogoji za izstop – 134. člen).

4. člen

(uporaba zakona)

(1)

Ta zakon se pod pogoji iz prejšnjega člena uporablja ne glede na to, ali gre za razmerje javno-zasebnega partnerstva z namenom zasebnih vlaganj v javne projekte ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu, ali za kombinacijo obojega.

(2)

Oseba, ki je s tem zakonom opredeljena kot javni partner, sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva samo skladno z določbami tega zakona, če ni s posebnim zakonom drugače določeno.

2. OPREDELITEV IZRAZOV

5. člen

(opredelitev izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.

"javni partner" je država ali samoupravna lokalna skupnost, ki v razmerju javno-zasebnega partnerstva v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi podeli pravico in obveznost izvajati dejavnost, ki vključuje pravico iz 11. točke tega člena;

2.

"drug javni partner" je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovi država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma druga oseba, ki je javni naročnik po določbah zakona, ki ureja javna naročila, in lahko sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva samo, če tako določa zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis. Če ni z zakonom izrecno določeno drugače, veljajo za drugega javnega partnerja enake pravice in obveznosti kot za javnega partnerja iz 1. točke tega člena;

3.

"zasebni partner" ali "zasebna partnerka" (v nadaljnjem besedilu: zasebni partner) oziroma "izvajalec javno-zasebnega partnerstva" ali "izvajalka javno-zasebnega partnerstva" (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javno-zasebnega partnerstva) je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene razmerje javno-zasebnega partnerstva, v katerem tudi pridobi pravico in obveznost izvajati javno-zasebno partnerstvo;

4.

"razmerje javno-zasebnega partnerstva" je razmerje med javnim in zasebnim partnerjem v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom. Razmerje javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot razmerje pogodbenega partnerstva (pogodbeno partnerstvo) ali razmerje statusnega partnerstva (statusno partnerstvo);

5.

"pogodbeno partnerstvo" je oblika razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki se lahko izvaja kot javnonaročniško partnerstvo ali koncesijsko partnerstvo;

6.

"javnonaročniško partnerstvo" je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, kot je opredeljeno v drugi alinei 26. člena tega zakona;

7.

"koncesijsko partnerstvo" je oblika pogodbenega javno-zasebnega partnerstva, kot je opredeljeno v prvi alinei 26. člena tega zakona;

8.

"predmet javno-zasebnega partnerstva" so pravice in obveznosti javnega partnerja, povezane z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva. Predmet javno-zasebnega partnerstva je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javno-zasebnega partnerstva;

9.

"koncedent" je javni partner v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);

10.

"koncesionar" ali "koncesionarka" (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) je izvajalec javno-zasebnega partnerstva v primeru koncesijske oblike javno-zasebnega partnerstva (koncesijskega partnerstva);

11.

"posebna ali izključna pravica" je pravica, ki jo podeli javni partner in katere namen ali posledica je omejitev pravic izvajanja dejavnosti na eno ali več oseb, vendar je število oseb omejeno, če pri tem druge osebe, ki te pravice nimajo, na istem geografskem območju iste dejavnosti pod enakovrednimi pogoji ne morejo izvajati. Če se z upravnim ali drugim aktom podeli pravica v smislu te točke, se, ne glede na poimenovanje po posebnem zakonu (koncesija, licenca, dovoljenje, pooblastilo ...), taka pravica šteje za posebno ali izključno pravico;

12.

"koncesija gradenj" je oblika koncesijskega partnerstva, kot je opredeljeno v 79. členu tega zakona;

13.

"koncesija storitev" je oblika koncesijskega partnerstva, kot je opredeljeno v 92. členu tega zakona;

14.

"gospodarska javna služba" je dejavnost, pri kateri ima oseba, ki jo izvaja, posebne obveznosti v javnem interesu. Gospodarsko javno službo določa zakon, ki hkrati določi tudi, katere dejavnosti in zadeve obsega;

15.

"druga javna služba" je dejavnost, ki je z zakonom opredeljena kot negospodarska, družbena, socialna ali druga javna služba in ne gre za dejavnost iz 14. točke;

16.

"javni naročnik" je oseba ali organ, ki mora pri naročanju blaga, storitev ali gradenj ravnati skladno z zakonom, ki ureja javna naročila (v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju);

17.

"naročnik na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju" je oseba ali organ, ki mora pri naročanju blaga, storitev ali gradenj na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju ravnati skladno z zakonom, ki ureja naročila na vodnem, energetskem, prometnem in poštnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: Zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev);

18.

"neposredni proračunski uporabniki" je država ali samoupravna lokalna skupnost oziroma njuni organi ali organizacije;

19.

"javni interes" je z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določena splošna korist, ki se ugotovi z odločitvijo iz 11. člena tega zakona;

20.

"objekti in naprave" so nepremičnine in premičnine, brez katerih javno-zasebnega partnerstva ni mogoče izvrševati ali pa je to povezano z nesorazmernimi stroški (na primer javna infrastruktura);

21.

"kandidat" ali "kandidatka" (v nadaljnjem besedilu: kandidat) je oseba, ki sodeluje v postopku izbire izvajalca javno-zasebno partnerstva, tako da poda vlogo, katere namen je sklenitev javno-zasebnega partnerstva; če ni v tem zakonu izrecno določeno drugače ali če to ne izhaja iz njegovega namena, veljajo pravila, ki veljajo za kandidata, smiselno tudi za ponudnika in izvajalca javno-zasebnega partnerstva;

22.

"promotor" ali "promotorka" (v nadaljnjem besedilu: promotor) je v smislu tega zakona pravna ali fizična oseba, ki je zainteresirana za javno-zasebno partnerstvo in poda vlogo o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva;

23.

"vloga" je vsaka vloga, katere namen je pridobitev javno-zasebnega partnerstva, razen če je v tem zakonu izrecno določeno drugače ali če to izhaja iz njegovega namena.

3. NAMEN ZAKONA

6. člen

(omogočanje zasebnih vlaganj)

(1)

Namen tega zakona je omogočiti in pospeševati zasebna vlaganja v izgradnjo, vzdrževanje oziroma upravljanje objektov in naprav javno-zasebnega partnerstva ter druge projekte, ki so v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: spodbujanje javno-zasebnega partnerstva), zagotoviti gospodarno in učinkovito izvajanje gospodarskih in drugih javnih služb ali drugih dejavnosti, ki se zagotavljajo na način in pod pogoji, ki veljajo za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: gospodarske javne službe), oziroma drugih dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu, omogočiti smotrno uporabo, upravljanje ali izkoriščanje naravnih dobrin, grajenega javnega dobra ali drugih stvari v javni lasti ter drugo vlaganje zasebnih ali zasebnih in javnih sredstev v zgraditev objektov in naprav, ki so delno ali v celoti v javnem interesu, oziroma v dejavnosti, katerih izvajanje je v javnem interesu.

(2)

Za doseganja namena zakona se javno-zasebno partnerstvo izvaja na področju financiranja, projektiranja, izgradnje, nadzora, organizacije in upravljanja, vzdrževanja ter izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka.

7. člen

(izvajanje v javnem interesu)
Namen tega zakona je tudi zagotoviti preglednost, konkurenčnost, nediskriminatornost in poštenost postopkov nastajanja ter sklepanja in izvajanja posameznih oblik javno-zasebnega partnerstva, varovati javne interese v tem razmerju (predpisanih načinov uresničevanja javnega interesa) in zagotoviti vpliv javnega partnerja na to, da se predmet javno-zasebnega partnerstva izvaja v javnem interesu.

4. NAČINI SPODBUJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

8. člen

(ocena možnosti javno-zasebnega partnerstva)

(1)

Zaradi spodbujanja javno-zasebnega partnerstva mora javni partner pri izbiri načina izvajanja projekta (postopka), ki je lahko predmet javno-zasebnega partnerstva v smislu 2. člena tega zakona, oceniti, ali ga je mogoče izvesti kot javno-zasebno partnerstvo (ocena upravičenosti izvedljivosti projekta in primerjava variant oziroma drugega projekta). Ocene ni obvezno opraviti v primeru projektov, določenih s predpisom iz četrtega odstavka tega člena.

(2)

V primeru vrednosti nad 5.278.000 eurov lahko javni partner naročilo gradnje oziroma storitve izvede kot javno naročilo samo v primeru, če se glede na ekonomske in druge okoliščine projekta ugotovi, da postopka ni mogoče izvesti v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva ali to ekonomsko ni upravičeno.

(3)

Postopek primerjave in ugotovitve iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se izvede kot predhodni postopek v skladu s tem zakonom (31.–35. člen).

(4)

Podzakonski predpis, ki ga izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, podrobneje ureja vsebino ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva in po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, izjeme od pravila za projekte, sofinancirane iz namenskih sredstev Evropske unije iz prvega odstavka tega člena.

(5)

V primerih, ko Evropska komisija objavi spremembo mejne vrednosti iz 8., 79., 83., 86., 87., 104. člena tega zakona, Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) v Uradnem listu Republike Slovenije objavi novo mejno vrednost.

9. člen

(zagotavljanje spodbud)

(1)

Javni partner lahko v skladu s predpisi zagotavlja spodbude, ki naj omogočijo, da se določeno vlaganje v javni projekt izvede kot javno-zasebno partnerstvo.

(2)

Spodbude iz prvega odstavka tega člena javni partner upošteva pri oceni razporeditve poslovnega tveganja med javnim partnerjem in izvajalcem javno-zasebnega partnerstva.

10. člen

(prepoved državnih pomoči)
Pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva po tem zakonu mora javni partner ves čas ravnati tako, da ne krši predpisov o dopustnosti in spremljanju državnih pomoči.

11. člen

(odločitev o javno-zasebnem partnerstvu)

(1)

Odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva po tem zakonu sprejme vlada oziroma predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti.

(2)

Drug javni partner lahko sprejme odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbi projekta v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva samo na podlagi soglasja ustanovitelja ali pooblastila, določenega z zakonom. Pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu sprejeme drug javni partner po pridobitvi soglasja ustanovitelja.

(3)

Organ iz prvega odstavka tega člena, v okviru svojih pristojnosti po zakonu ali na njegovi podlagi izdanem predpisu, še:

-

določa politiko na področju javno-zasebnega partnerstva oziroma tega načrtuje;

-

sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo način izvajanja javno-zasebnega partnerstva;

-

sprejema druge predpise in druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja izvajanja javno-zasebnega partnerstva;

-

sprejema predpise in druge splošne akte, ki urejajo plačila storitev javno-zasebnega partnerstva, in skladno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu določa cene dobrin in storitev javno-zasebnega partnerstva oziroma daje soglasje k njim;

-

izdaja posamične akte, povezane s sklepanjem, izvajanjem in prenehanjem javno-zasebnega partnerstva;

-

nadzoruje izvajalce javno-zasebnega partnerstva.

5. TEMELJNA NAČELA

12. člen

(načelo enakosti)

(1)

Javni partner zagotovi, da med kandidati v vseh elementih in fazah postopka sklepanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva ni razlikovanja in ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno, osebno diskriminacijo kandidatov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo izvaja kandidat, ali drugo diskriminacijo.

(2)

Javni partner ne sme različno obravnavati kandidatov, ki so v enakem ali bistveno podobnem pravnem in dejanskem položaju, kot tudi ne enako obravnavati kandidatov, ki so v bistveno različnem pravnem ali dejanskem položaju.

13. člen

(načelo transparentnosti)

(1)

Javni partner mora pri sklepanju javno-zasebnega partnerstva z zagotovitvijo čim večje možne stopnje objavljanja v sorazmerju z namenom, naravo in predmetom ter vrednostjo (obsegom) projekta javno-zasebnega partnerstva zagotoviti objektivno iskanje kandidatov.

(2)

Vsi razpisi in drugi procesni akti v postopku sklepanja javno-zasebnega partnerstva (akt o izbiri ...) morajo biti objavljeni na svetovnem spletu.

(3)

Javni partner zagotavlja v postopku sklepanja javno-zasebnega partnerstva, da imajo kandidati dostop do enakih podatkov za pripravo vloge in za sodelovanje v postopku sklepanja ter do podatkov o pogojih in merilih za izbiro kandidata. Izvajalec javno-zasebnega partnerstva mora biti izbran na pregleden način in po predpisanem postopku.

14. člen

(načelo sorazmernosti)

(1)

Javni partner sme v postopku sklepanja in pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva uporabiti le tiste ukrepe za dosego z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom določenega cilja, ki:

-

objektivno vodijo do tega cilja,

-

najmanj omejijo oziroma prizadenejo zasebnega partnerja oziroma predstavljajo najblažji ukrep za dosego tega cilja in

-

so po svojem obsegu in posledicah primerljivi s pomenom cilja.

(2)

Za enostranske posege javnega partnerja v razmerje javno-zasebnega partnerstva se, če ni z zakonom določeno drugače, smiselno uporabljajo pravila obligacijskega prava o odškodninski odgovornosti zaradi kršitve pogodbe (povračilo dejanske škode in izgubljenega dobička).

15. člen

(načelo uravnoteženosti)

(1)

V razmerju javno-zasebnega partnerstva se zagotavlja uravnoteženost pravic, obveznosti in pravnih koristi javnega in zasebnega partnerja. Zagotavljanje javnega interesa (zagotavljanje javnih dobrin ali storitev) je v pristojnosti javnega partnerja, oba partnerja pa zagotavljata interes uporabnikov in vseh drugih udeležencev, tako v postopku nastajanja kot tudi izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva.

(2)

Tveganja v razmerju javno-zasebnega partnerstva morajo biti razporejena tako, da jih nosi tista stranka, ki jih najlažje obvladuje; v vsakem primeru pa mora izvajalec javno-zasebnega partnerstva, ne glede na naravo razmerja javno-zasebnega partnerstva, nositi vsaj del poslovnega tveganja (tržnih tveganj v zvezi z obsegom povpraševanja, ponudbe oziroma tveganjem razpoložljivosti).

(3)

Če izvajalec javno-zasebnega partnerstva ne nosi niti dela poslovnega tveganja, razmerje, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev posebnega zakona, ni javno-zasebno partnerstvo po tem zakonu.

16. člen

(načelo konkurence)
Javni partner v postopku sklepanja javno-zasebnega partnerstva ne sme omejevati konkurence med kandidati. Pri nastajanju in izvajanju razmerja javno-zasebnega partnerstva javni partner ravna v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence.

17. člen

(načelo procesne avtonomije)

(1)

Če ni s predpisi drugače določeno, lahko stranke javno-zasebnega partnerstva pogodbeno razmerje javno-zasebnega partnerstva, skladno z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, prosto urejajo.

(2)

Stranke se lahko dogovorijo, da se spori iz razmerja javno-zasebnega partnerstva rešujejo z arbitražo, če ni z zakonom drugače določeno.

18. člen

(načelo subsidiarne odgovornosti)

(1)

Projekt javno-zasebnega partnerstva se mora, skladno s predpisi, izvajati neprekinjeno, nemoteno in enakopravno do vseh uporabnikov in drugih udeležencev ter skladno z vnaprej določenimi pogoji in standardi, kar se podrobno uredi v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.

(2)

Javni partner subsidiarno odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva povzroči njegov izvajalec uporabnikom storitev ali drugim osebam. Uporabnik storitev oziroma druga oseba lahko zahteva povračilo škode od javnega partnerja zatem, ko je zoper izvajalca javno-zasebnega partnerstva vložil pisni odškodninski zahtevek in mu postavil razumen rok za povračilo škode, pa izvajalec na zahtevo ni odgovoril ali je povračilo škode delno ali v celoti zavrnil. Javni partner ima v razmerju do izvajalca pravico do povračila škode in vseh stroškov, ki so s tem nastali.

(3)

Javni partner s prenosom izvajanja predmeta javno-zasebnega partnerstva na izvajalca javno-zasebnega partnerstva ni rešen odgovornosti za neprekinjeno, nemoteno in enakopravno izvajanje projekta. Drugačen dogovor med strankama ne vpliva na razmerja do tretjih oseb.

19. člen

(načelo sodelovanja)
Javni partner pomaga izvajalcu javno-zasebnega partnerstva pri zagotavljanju potrebnih stvarnih in drugih pravic ter raznih dovoljenj, ki jih sam ne more pridobiti, skladno s predpisi in sklenjeno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.

6. INSTITUCIONALIZACIJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

20. člen

(ministrstvo, pristojno za finance)

(1)

Ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) oblikuje posebno oragnizacisko enoto v svoji sestavi, ki razvija, spremlja in sodeluje pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva v Republiki Sloveniji, pripravlja priročnike za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, oblikuje strokovne predloge za spremembo predpisov in sprejem drugih ukrepov, ki bi vplivali na izboljšanje prakse in odpravo problemov na tem področju, ter opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.

(2)

Ministrstvo spremlja, svetuje in v skladu s predpisi sodeluje pri izbiri, vrednotenju ter izvedbi projektov javno-zasebnega partnerstva. Ministrstvo v skladu s predpisi sodeluje v vseh fazah nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva, zlasti pri javnem pozivu in zbiranju vlog, skladno z določbami 32. in 34. člena tega zakona, ter pri nadzoru izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva. Po potrebi v izvajanje aktivnosti vključuje tudi predstavnike drugih ministrstev ali zunanje strokovnjake.

(3)

Ministrstvo tudi vodi evidence projektov javno-zasebnega partnerstva in jih spremlja ter nudi strokovno pomoč drugim javnim partnerjem na državni (sektorske enote) ali lokalni ravni pri oblikovanju aktov, s katerimi se ugotavlja izpolnjevanje ekonomskih, pravnih in drugih pogojev za nastajanje in izvajanje razmerja javno-zasebnega partnerstva, pri iskanju tehničnih rešitev javno-zasebnega partnerstva ter pri vseh drugih vprašanjih, ki se nanašajo na oblikovanje razmerja oziroma izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja. Na podlagi dobre prakse pripravlja smernice in standarde za izbiro, spremljavo in oceno projektov javno-zasebnega partnerstva.

(4)

Ministrstvo svoje delo povezuje in usklajuje s proračunskim planiranjem in izvajanjem investicijskih in drugih projektov, ki so lahko predmet javno-zasebnega partnerstva, ter vodi evidenco pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, na podlagi letnih informacij in poročil pa pripravlja tudi letna poročila o uspešnosti izvajanja posameznih projektov javno-zasebnega partnerstva.

(5)

Ministrstvo skrbi za izobraževanje, izmenjavo informacij, javno predstavitev in promocijo možnosti javno-zasebnega partnerstva na državni in lokalni ravni.

(6)

Vsebino in vodenje evidenc projektov in evidenc pogodb javno-zasebnega partnerstva podrobneje ureja podzakonski predpis, ki ga na podlagi tega zakona izda minister, pristojen za finance.

21. člen

(Svet za javno-zasebno partnerstvo)

(1)

Za preučevanje politike in svetovanje na področju javno-zasebnega partnerstva se oblikuje Svet Vlade Republike Slovenije za javno-zasebno partnerstvo (v nadaljnjem besedilu: Svet za javno-zasebno partnerstvo).

(2)

Svet za javno-zasebno partnerstvo vodi minister, pristojen za finance. Člani sveta so tudi neodvisni strokovnjaki z ekonomskega, pravnega in drugih področij javno-zasebnega partnerstva.

(3)

Svet za javno-zasebno partnerstvo preučuje ključna vprašanja politike vodenja projektov javno-zasebnega partnerstva ter probleme in pomanjkljivosti ureditve na tem področju. V skladu s svojimi ugotovitvami pripravi strategijo izvajanja javno-zasebnega partnerstva in oblikuje predloge in pobude ter jih predloži ministrstvo, ta pa lahko strategijo, predloge in pobude posreduje Vladi Republike Slovenije v sprejem.

(4)

Operativno in tehnično podporo delovanju Sveta za javno-zasebno partnerstvo zagotavlja ministrstvo.

22. člen

(število članov, način imenovanja in trajanje mandata članov)
Število članov, način imenovanja in trajanje mandata članov Sveta za javno-zasebno partnerstvo ter način dela določi s predpisom vlada.

II. DEL: OBLIKE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

1. POGODBENO IN STATUSNO PARTNERSTVO

23. člen

(oblike)
Razmerje javno-zasebnega partnerstva se lahko izvaja kot:

-

razmerje pogodbenega partnerstva v oblikah, določenih v 26. členu tega zakona;

-

razmerje statusnega (institucionalno, equity) partnerstva v oblikah, določenih v 96. členu tega zakona.

24. člen

(uporaba predpisov pri izvajanju pogodbenega partnerstva)
Pogodbeno partnerstvo se izvaja skladno s tem zakonom in Zakonom o javnem naročanju ter/ali zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.

25. člen

(uporaba predpisov pri izvajanju statusnega partnerstva)
Statusno partnerstvo se izvaja skladno s tem zakonom, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javne finance.

2. POGODBENO PARTNERSTVO

26. člen

(oblike pogodbenega partnerstva)
Pogodbeno partnerstvo ima lahko obliko:

-

koncesijskega razmerja; tj. dvostranskega pravnega razmerja med državo oziroma samoupravno lokalno skupnostjo ali drugo osebo javnega prava kot koncedentom in pravno ali fizično osebo kot koncesionarjem, v katerem koncedent podeli koncesionarju posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kar lahko vključuje tudi zgraditev objektov in naprav, ki so deloma ali v celoti v javnem interesu (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko partnerstvo), ali

-

javnonaročniškega razmerja; tj. odplačnega razmerja med naročnikom in dobaviteljem blaga, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katerega predmet je naročilo blaga, izvedba gradnje ali storitve (v nadaljnjem besedilu: javnonaročniško partnerstvo).

27. člen

(razmejitev med javnonaročniškim in koncesijskim partnerstvom)

(1)

Če nosi javni partner večino ali celotno poslovno tveganje izvajanja projekta javno-zasebnega partnerstva, se javno-zasebno partnerstvo, ne glede na poimenovanje oziroma ureditev v posebnem zakonu, za namene tega zakona ne šteje za koncesijsko, temveč za javnonaročniško.

(2)

V primerih iz prejšnjega odstavka se namesto določb o javnem razpisu, neposredni podelitvi in pravnem oziroma/ter sodnem varstvu v postopku podelitve koncesije za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in pravnega varstva v tem postopku uporabljajo predpisi o javnih naročilih. Tako razmerje se po tem zakonu šteje za javnonaročniško partnerstvo.

(3)

Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja iz prejšnjega odstavka se, odvisno od narave in oblike razmerja, sklene koncesijska pogodba, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, v primeru, če ima razmerje obliko statusnega partnerstva, pa pogodba o statusnem partnerstvu.

(4)

Če je predmet koncesije izvajanje gospodarske javne službe ali druge dejavnosti, kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, mora koncedent izbranemu koncesionarju pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka izdati odločbo, s katero mu podeli pravico izvajati to dejavnost. Drugih udeležencev (strank, stranskih udeležencev) v upravnem postopku izdaje odločbe ni.

28. člen

(odločanje v dvomu)
Če iz okoliščin javno-zasebnega partnerstva ni mogoče ugotoviti, kdo nosi večino poslovnega tveganja, se v dvomu šteje, da gre za javnonaročniško partnerstvo.

29. člen

(smiselna uporaba)
Pravilo o razmejitvi med javnonaročniškim in koncesijskim partnerstvom, določeno v prejšnjih členih, velja smiselno tudi za presojo razmerja statusnega partnerstva.

30. člen

(sprememba poslovnih tveganj)
Če se med postopkom izbora koncesionarja ugotovi, da zaradi razporeditve poslovnih tveganj med javnim in zasebnim partnerjem razmerje iz 27., 28. oziroma 29. člena tega zakona nima narave koncesijskega, temveč javnonaročniškega partnerstva, mora javni partner postopek izbire nadaljevati po pravilih o javnonaročniškem partnerstvu, še pred tem pa ponoviti vsa dejanja v postopku, ki se zaradi spremembe narave razmerja javno-zasebnega partnerstva razlikujejo (na primer vsebina objave koncesije gradenj in javnega naročila gradnje).

III. DEL: POSTOPEK JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA

1. PREDHODNI POSTOPEK

31. člen

(namen predhodnega postopka)

(1)

Javni partner začne pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu predhodni postopek, na podlagi katerega se sprejme odločitev o izvedbi projekta javno-zasebnega partnerstva ali zaključku postopka.

(2)

Namen predhodnega postopka je, da se na podlagi investicijskega elaborata ugotovi, ali so izpolnjeni ekonomski, pravni, tehnični, okoljevarstveni in drugi pogoji za izvedbo projekta in sklenitev razmerja javno-zasebnega partnerstva, in da se opredelijo temeljni elementi javno-zasebnega partnerstva za določitev vsebine odločitve in/ali akta o javno-zasebnem partnerstvu. Za neinvesticijske programe se uporablja namesto investicijskega elaborata ustrezen drug dokument z enako funkcijo.

(3)

Oceno ekonomske izvedljivosti projekta ali programa opravi javni partner skladno s predpisom iz četrtega odstavka 8. člena tega zakona.

32. člen

(poziv promotorjem)

(1)

Javni partner praviloma enkrat letno, z javnim pozivom pozove morebitne promotorje k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva na področjih, kjer bi lahko bili izpolnjeni pogoji za javno sofinanciranje zasebnega projekta (na primer izgradnja zasebnega, javnosti dostopnega parkirišča) ali kjer obstaja interes za zasebno vlaganje v javne projekte (na primer komunalne gospodarske javne službe na področju kanalizacije, plinifikacije).

(2)

Javni partnerji iz 1. točke 5. člena tega zakona izvedejo poziv iz prejšnjega odstavka najkasneje po vključitvi projekta v načrt razvojnih programov ali drug akt podobne vsebine enkrat letno, in sicer v treh mesecih po sprejemu proračuna.

(3)

Poziv morebitnim promotorjem k podaji vlog o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva se lahko poda še pred sprejemom odločitve o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena tega zakona.

33. člen

(vsebina poziva)

(1)

V javnem pozivu iz prejšnjega člena se opredeli vsebina vloge o zainteresiranosti in pričakovanjih, katere dokumente mora promotor priložiti oziroma katere vidike javno-zasebnega partnerstva predstaviti.

(2)

Javni poziv iz prejšnjega odstavka, ki že vsebuje opredelitev potreb javnega partnerja in bistvene elemente iz investicijskega elaborata, ne sme prejudicirati oblike javno-zasebnega partnerstva oziroma vsebine odločitve in akta o javno-zasebnem partnerstvu.

34. člen

(začetek predhodnega postopka)

(1)

Javni partner začne predhodni postopek na lastno pobudo ali na podlagi vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva.

(2)

Vlogo o zainteresiranosti lahko poda pravna ali fizična oseba, ki ima interes za izvajanje javno-zasebnega partnerstva (promotor), pri čemer ni vezana na objavo poziva iz 32. člena.

(3)

Vlogo o zainteresiranosti za izvajanje javno-zasebnega partnerstva mora javni partner obravnavati in o njej odločiti v štirih mesecih od prejema in se v tem času o njej tudi odločiti, pri čemer predhodnega postopka (test javno-zasebnega partnerstva) ni dolžan začeti:

-

če predlagani projekt ni skladen z ustavo ali zakonom,

-

če gre za dejavnosti, ki so tako povezane z varovanjem državne, uradne ali vojaške skrivnosti, da bi z izvedbo postopka bilo onemogočeno varovanje te skrivnosti,

-

če niso izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega zakona (vrednost projekta, javni partner, predmet javno-zasebnega partnerstva) ali

-

če se dejavnost, ki je predmet predloga, že izvaja.

35. člen

(pravice promotorja)

(1)

Oseba, ki je podala vlogo o zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, ima v nadaljnjem postopku sklepanja enake pravice kot drugi kandidati. S podajo vloge o zainteresiranosti se ne šteje, da je vlagatelj tudi kandidat v nadaljnjem postopku izbire izvajalca.

(2)

Če so vlogi o zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva priloženi dokumenti, ki celovito predstavljajo pravne, ekonomske, tehnične, okoljevarstvene ali druge pogoje za izvedbo postopka ali pomenijo kakšno drugače izvirno idejno rešitev, lahko javni partner, skladno s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, odloči o njihovem odkupu (na primer postopek s pogajanji brez predhodne objave), in to ne glede na to, ali nadaljuje postopek za sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

(3)

Če javni partner na podlagi vloge zainteresirane osebe ne uvede predhodnega postopka niti ne doseže z vlagateljem soglasja o odkupu dokumentov, mu je dolžan dokumente vrniti. V tem primeru ohrani promotor vse pravice na dokumentih, priloženih vlogi o zainteresiranosti za sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

2. AKT O JAVNO-ZASEBNEM PARTNERSTVU

36. člen

(vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu)

(1)

Predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine posameznega razmerja javno-zasebnega partnerstva se lahko uredijo z aktom o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: akt o javno-zasebnem partnerstvu).

(2)

Akt o javno-zasebnem partnerstvu je obvezen v primeru, če izvajalec javno-zasebnega partnerstva pridobi posebno ali izključno pravico izvajati gospodarsko javno službo oziroma drugo dejavnost v javnem interesu, kjer zakon zaradi varstva javnega interesa zahteva izdajo koncesijskega oziroma drugega splošnega akta.

(3)

Če gre pri javno-zasebnem partnerstvu za obliko koncesijskega partnerstva, se za akt iz prvega odstavka tega člena uporablja naziv "koncesijski akt". V primeru dejavnosti iz prejšnjega odstavka se koncesijski akt sprejme v obliki uredbe vlade, odloka predstavniškega organa samoupravne lokalne skupnosti ali splošnega akta drugega javnega partnerja, izdanega na podlagi javnega pooblastila, določenega s posebnim zakonom.

37. člen

(več javnih partnerjev)

(1)

Če na strani javnega partnerja v razmerju javno-zasebnega partnerstva nastopa več oseb, sprejmejo te skupen akt o javno-zasebnem partnerstvu, skladno s prejšnjim členom, v enaki vsebini.

(2)

Medsebojna razmerja javno-zasebnega partnerstva uredijo javni partnerji s pogodbo, ki jo sklenejo s sprejemom akta iz prejšnjega odstavka.

(3)

Skupni akt o javno-zasebnem partnerstvu se lahko spremeni ali v celoti razveljavi pod pogoji in omejitvami, določenimi z zakonom, ter le po enakem postopku, kot je bil sprejet. Vsak javni partner lahko pod pogoji in omejitvami iz zakona razveljavi veljavnost akta sam v okviru svoje pristojnosti, pri čemer akt o javno-zasebnem partnerstvu obdrži veljavo v okviru pristojnosti drugih javnih partnerjev.

(4)

V skupnem aktu o javno-zasebnem partnerstvu določijo javni partnerji enega od njih, da vodi postopek izbire zasebnega partnerja, izda akt o izboru ter druge akte v zvezi z javno-zasebnim partnerstvom.

(5)

Pri skupnem izvajanju sprejemajo javni partnerji predpise in splošne akte v enakem besedilu.

38. člen

(več zasebnih partnerjev in projektno podjetje)

(1)

Javno-zasebno partnerstvo lahko na strani zasebnega partnerja sklene v istem razmerju več pravnih ali fizičnih oseb, razen če je iz objektivno opravičljivih razlogov v aktu o javno-zasebnem partnerstvu ali drugem predpisu drugače določeno. Medsebojna razmerja kandidati uredijo s pogodbo, ki jo sklenejo pred vložitvijo skupne ponudbe (tako imenovana konzorcijska pogodba).

(2)

Kandidat sme predložiti zgolj eno vlogo, v primeru skupne vloge pa sme biti ista oseba udeležena le pri eni vlogi. Javni partner lahko v javnem razpisu določi še druge pogoje za predložitev skupne vloge.

(3)

Če je to potrebno glede na naravo, obseg in predmet javno-zasebnega partnerstva, se lahko v javnem razpisu določi, da se morajo v primeru, da je skupna vloga več oseb izbrana kot najugodnejša, te osebe pred sklenitvijo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu povezati v določeno pravnoorganizacijsko obliko, s katero bo javni partner sklenil pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu (v nadaljnjem besedilu: projektno podjetje).

(4)

Pri skupnih vlogah se izpolnjevanje statusnih pogojev ugotavlja za vsakega kandidata posamično, izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, organizacijskih in kadrovsko-tehničnih pogojev pa skladno s predmetom javno-zasebnega partnerstva za vse kandidate skupaj. Javni partner določi način dokazovanja izpolnjevanja pogojev pri skupnih vlogah v razpisni dokumentaciji.

(5)

Določba tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi v primeru, ko na javni razpis poda vlogo kandidat, ki namerava za izvajanje javno-zasebnega partnerstva ustanoviti projektno podjetje, oziroma ko to za izvajanje javno-zasebnega partnerstva zahteva javni partner.

39. člen

(vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu)

(1)

Vsebina akta o javno-zasebnem partnerstvu mora biti, odvisno od vsebine in narave javno-zasebnega partnerstva, dovolj splošna, da v skladu s temeljnimi načeli tega zakona ne ovira pogajanj med javnim in zasebnim partnerjem.

(2)

Posebna ali izključna pravica se lahko podeli na podlagi zakona.

40. člen

(skupen akt)

(1)

Odločitev o javno-zasebnem partnerstvu iz 11. člena tega zakona in akt o javno-zasebnem partnerstvu iz tega poglavja se lahko sprejmeta, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom, v skupnem aktu.

(2)

Z aktom iz prejšnjega odstavka se lahko, če to ni urejeno že v odločitvi iz 11. člena tega zakona, zlasti:

-

uredi organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javno-zasebnega partnerstva (vrsta izvajalcev, morebitne posebne ali izključne pravice, če so za to izpolnjeni pogoji);

-

ugotovi javna korist za izvedbo razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice na nepremičninah, po zakonu, ki ureja posege v prostor;

-

uredijo posamezne obveznosti izvajalca javno-zasebnega partnerstva;

-

določijo splošni pogoji, pod katerimi lahko uporabniki uporabljajo dobrine in storitve javno-zasebnega partnerstva, ki morajo biti za iste kategorije uporabnikov enaki;

-

določijo pravice in obveznosti uporabnikov dobrin ali storitev javno-zasebnega partnerstva, način njihovega uveljavljanja in varstva;

-

uredijo predvideni načini financiranja javno-zasebnega partnerstva ter druga finančna razmerja med javnim in zasebnim partnerjem (na primer delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga).

(3)

Z aktom iz prejšnjih odstavkov se lahko uredijo tudi druga vprašanja urejanja javno-zasebnega partnerstva, če jih po zakonu ureja vlada oziroma predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti ali če morajo biti iz drugih razlogov določena v splošnem aktu, sicer pa se ta vprašanja uredijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.

41. člen

(neobstoj akta o javno-zasebnem partnerstvu)

(1)

Če sprejem posebnega akta o javno-zasebnem partnerstvu ni predviden, se bistvene sestavine posameznega razmerja javno-zasebnega partnerstva in druga vprašanja, ki morajo biti urejena v predpisu ali drugem splošnem aktu, določijo v aktu iz 11. člena tega zakona (odločitev o javno-zasebnem partnerstvu).

(2)

Če javni partner nima posebnega pooblastila za ureditev posameznih vprašanj v zakonu, predpisu ali splošnem aktu (na primer določitev načina financiranja javno-zasebnega partnerstva, določanje cene dobrin in storitev javno-zasebnega partnerstva ...), se ta vprašanja na podlagi javnega razpisa uredijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.

3. JAVNI RAZPIS

42. člen

(postopek javnega razpisa)
Izvajalec javno-zasebnega partnerstva se, ne glede na obliko akta o izbiri, izbere, razen če zakon določa drugače, na podlagi javnega razpisa, ki se obvezno objavi tudi na spletnih straneh.

43. člen

(javnonaročniško partnerstvo)

(1)

V primerih javnonaročniškega partnerstva se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva ter dodelitev del tretjim osebam uporablja, če ni s tem zakonom drugače določeno, Zakon o javnem naročanju.

(2)

Po končanem postopku izbire zasebnega partnerja se, odvisno od narave in oblike razmerja, sklene pogodba s smiselno uporabo določb o koncesijski pogodbi, skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, oziroma z uporabo pravil o pogodbi o statusnem partnerstvu, skladno s tem zakonom, če gre za statusno partnerstvo z naravo javnega naročila.

(3)

Smiselna uporaba določb o koncesijski pogodbi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, oziroma določb o pogodbi o statusnem partnerstvu velja za sklenitev pogodbe, vsebino partnerstva, veljavnost pogodbe in njeno enostransko spremembo, pravice in obveznosti javnega partnerja in izvajalca javno-zasebnega partnerja (naročila koncesionarjev gradenj ...), prenos ter prenehanje tega razmerja.

44. člen

(uporaba predpisov za izbiro izvajalca koncesijskega partnerstva)

(1)

V primerih koncesijskega partnerstva, pri katerem pridobi koncesionar pravico izvajati gospodarsko javno službo, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva, pravno oziroma sodno varstvo v teh postopkih in koncesijsko pogodbo ter dodelitev del tretjim osebam uporablja tudi zakon, ki ureja gospodarske javne službe.

(2)

V primerih koncesijskega partnerstva, pri katerem pridobi koncesionar posebno ali izključno pravico izvajati drugo dejavnost (drugo javno službo), kjer zakon zaradi varovanja javnega interesa izrecno predpisuje izdajo upravne odločbe, se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva, pravno oziroma sodno varstvo v teh postopkih in koncesijsko pogodbo ter dodelitev del tretjim osebam smiselno uporablja tudi zakon, ki ureja gospodarske javne službe.

45. člen

(uporaba predpisov za izbiro statusnega partnerstva)
V primerih statusnega partnerstva se za javni razpis oziroma neposredno sklenitev in izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva v teh postopkih ter dodelitev del tretjim osebam, če ni s tem ali posebnim zakonom drugače določeno, smiselno uporabljajo določbe Zakona o javnem naročanju.

46. člen

(postopek konkurenčnega dialoga)

(1)

Ne glede na obliko in ureditev postopka javno-zasebnega partnerstva v posebnem zakonu, se lahko za izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva uporabi za izbiro ekonomsko najugodnejše ponudbe postopek konkurenčnega dialoga.

(2)

Javni partner začne postopek konkurenčnega dialoga z javnim razpisom, v katerem navede cilje in potrebe, vezane na projekt javno-zasebnega partnerstva. Javni partner lahko cilje in potrebe namesto v javnem razpisu ali poleg tega navede tudi v razpisni dokumentaciji.

(3)

Javni partner v prvi fazi konkurenčnega dialoga, v skladu s pogoji, navedenimi v javnem razpisu, izbere kandidate, s katerimi v drugi fazi postopka vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb javnega partnerja. V tem dialogu lahko javni partner z izbranimi kandidati razpravlja o vseh vidikih projekta javno-zasebnega partnerstva ter rešitve po potrebi med seboj primerja.

(4)

V primeru javnonaročniškega partnerstva je minimalno število kandidatov v postopku konkurenčnega dialoga, razen v primeru razlogov, ki dopuščajo oddajo javnega naročila brez javnega razpisa (zaščita izključnih pravic, izredna nujnost dogodkov ...), vsaj tri.

(5)

V primeru obstoja objektivnih razlogov, kot sta na primer neobstoj večje konkurence na trgu ali če ni izkazanega interesa, je lahko število kandidatov, razen v primeru, če ima javno-zasebno partnerstvo naravo javnega naročila, tudi manjše od treh.

(6)

Med konkurenčnim dialogom mora javni partner zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh kandidatov, pri čemer mora zlasti nediskriminatorno posredovati kandidatom informacije, vključno z informacijami, pridobljenimi na podlagi vlog o zainteresiranosti iz 34. člena tega zakona, da se prepreči neupravičeno prednost v postopku izbire.

(7)

Javni partner, ne glede na določbo šestega odstavka tega člena, drugim kandidatom v postopku konkurenčnega dialoga ali drugim osebam ne sme razkriti predlagane rešitve ali drugih zaupnih informacij, ki mu jih je posredoval določen kandidat, ki sodeluje v konkurenčnem dialogu, brez njegove pisne privolitve.

(8)

Javni partner lahko, ne glede na določbe drugega odstavka tega člena, določi, da se postopek konkurenčnega dialoga izvede v več kot dveh zaporednih fazah, da se zmanjšanja število rešitev, o katerih bo potekal dialog, pri čemer mora o izločanju posameznih rešitev odločati v skladu z merili, navedenimi v javnem razpisu. Možnost izvesti postopek konkurenčnega dialoga v več zaporednih fazah mora javni partner predvideti že v javnem razpisu.

(9)

Javni partner dialog s kandidati nadaljuje vse dotlej, dokler ne najde rešitve (rešitev), ki ustreza(-jo) njegovim ciljem in potrebam.

(10)

Po odločitvi, da je dialog zaključen, javni partner o tem obvesti vse kandidate, ki so sodelovali v zadnji fazi dialoga, in jih pozove, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom. Predložene ponudbe morajo vsebovati vse elemente, zahtevane in potrebne za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva.

(11)

Javni partner sme od ponudnikov zahtevati, da svoje ponudbe pojasnijo, specificirajo in v podrobnostih uskladijo z njegovimi potrebami, pri čemer pa se s pojasnili, specificiranjem, usklajevanjem in dodatnimi informacijami ponudbe ne smejo spreminjati, če bi to lahko vodilo k izkrivljanju konkurence oziroma imelo diskriminatorni učinek.

(12)

Prispele ponudbe javni partner oceni na podlagi meril, ki so bila za oceno ponudb določena v javnem razpisu, nato pa izbere ekonomsko najugodnejšo ponudbo.

(13)

Javni partner sme od ponudnika, ki je predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, zahtevati, da pojasni nekatere elemente svoje ponudbe ali pa da potrdi zaveze, podane v svoji ponudbi, če pojasnilo ali potrditev ne pomeni spremembe ponudbe, ki bi povzročila izkrivljanje konkurence oziroma imela diskriminatorni učinek.