STA novice / Varuhinja človekovih pravic Drenik Bavdek predsedniku DZ Stevanoviću predala letno poročilo (dopolnjeno)

"Spoštovanje človekovih pravic, človekovega dostojanstva, vladavine prava oziroma pravne države, vključno z neodvisnostjo nadzornih institucij, in demokracije niso abstraktne vrednote, temveč temelj zaupanja v demokratično družbo in pomemben dosežek zahodne civilizacije," so ob predaji poročila izpostavili pri Varuhu.

Vendar zapisana pravica ne zadostuje, če je posameznik zaradi molka organa, dolgotrajnega postopka ali prelaganja pristojnosti ne more uveljaviti. V ozadju številnih pobud, ki jih je obravnaval Varuh, so namreč posamezniki, ki so predolgo čakali na odločitev, niso prejeli jasnega odgovora ali pa so zaradi razdrobljenosti sistema obtičali med pristojnostmi več organov.

Varuh je lani obravnaval skoraj 6500 zadev, med njimi približno 3700 pisnih pobud ter skoraj 2800 osebnih in telefonskih pogovorov. Rešil je skoraj 3000 pobud in na 21 vsebinskih področjih v 203 utemeljenih pobudah o zatrjevanih kršitvah človekovih pravic ugotovil 238 kršitev človekovih pravic, temeljnih svoboščin in drugih nepravilnosti.

Največ zadev, to je več kot tisoč, so obravnavali na področju pravosodja. Največji delež utemeljenih pobud pa so ugotovili na področjih okolje in prostor, stanovanjske zadeve, regulirane dejavnosti ter nacionalne in etnične skupnosti in socialna varnost.

Varuh je najpogosteje ugotovil kršitev načela dobrega upravljanja, in sicer v 59 primerih. Sledile so kršitve enakosti pred zakonom, pravice do socialne varnosti ter načela pravne in socialne države, nato pa neupravičeno zavlačevanje postopkov ter kršitve pravice do zdravstvenega varstva, pravic invalidov in pravice do enakega varstva pravic. Ponavljali so se molk organov, prekoračeni roki, prelaganje odgovornosti in pomanjkljivo obveščanje posameznikov.

"Posebej nas skrbi, da številne sistemske pomanjkljivosti, na katere Varuh opozarja že več let, ostajajo neodpravljene," je izpostavila Drenik Bavdek v sporočilu za javnost. Od 160 še aktualnih preteklih priporočil je 39 v celoti uresničenih, 15 jih predstavlja stalno nalogo, 100 oziroma malo manj kot dve tretjini pa ostaja neuresničenih. Tem so lani dodali 62 priporočil.

Predsednika DZ Stevanovića je Drenik Bavdek tudi seznanila, da je Varuh že leta 2024 DZ priporočil, naj vzpostavi redno letno poročanje vlade o stanju izvrševanja odločb ustavnega sodišča in ločenih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. Vendar tudi to priporočilo ostaja neuresničeno.

Drenik Bavdek se je v izjavi za medije po predaji poročila še zavzela, da bi DZ odigral aktivno vlogo pri tem, da bi Slovenija dobila varuha otrokovih pravic. Kot je dejala, ugotavljajo sistemske kršitve otrokovih pravic. Mnogi leta in leta živijo v negotovosti glede skrbništva, je opozorila.

Stevanovića je opozorila tudi na odsotnost mehanizma za spremljanje izvajanja konvencije o pravicah invalidov.

Predsednik DZ Stevanović izjav ob predaji poročila ni dajal, so pa v sporočilu za javnost zapisali, da je na srečanju z varuhinjo izpostavil odgovornost parlamenta, da ugotovitve in priporočila Varuha obravnava vsebinsko ter jih v okviru svojih pristojnosti upošteva pri svojem delu.

Po njegovih besedah je učinkovit odziv institucij tisti, ki lahko ugotovitve nadzornih mehanizmov pretvori v konkretne spremembe za ljudi. "Parlament svojo odgovornost uresničuje tudi tako, da sliši opozorila neodvisnih institucij in jih upošteva pri sprejemanju zakonodaje," so Stevanovićeve besede povzeli v sporočilu za javnost.

"Zakon je namenjen ljudem in njegov učinek se pokaže šele v praksi. Zato moramo pri svojem delu ves čas preverjati, ali rešitve, ki jih sprejemamo, posamezniku omogočajo učinkovito uveljavljanje njegovih pravic," je izpostavil pomen spremljanja učinkov sprejete zakonodaje.

Predsednik DZ in varuhinja sta se zavzela za nadaljevanje sodelovanja ter spremljanje uresničevanja priporočil, ob tem pa poudarila, da močna in neodvisna institucija Varuha prispeva h krepitvi ustavne demokracije in varovanju človekovega dostojanstva. "Varuh človekovih pravic je pomemben del sistema zavor in ravnovesij. Njegove ugotovitve so za DZ pomemben pokazatelj, kako se pravice, zapisane v zakonih, uresničujejo v življenju. Naša odgovornost je, da na ugotovljene pomanjkljivosti odgovorimo s svojim delom," je povzel Stevanović.

Institucija Varuha je sicer lani večinoma delovala brez izvoljenega vodje s polnim mandatom. Kljub temu je svoje naloge opravljala neprekinjeno ter ohranjala neodvisnost, strokovnost, dostopnost in mednarodno dejavnost, so še dodali pri Varuhu.