STA novice / Skoraj 35 let po sprejetju zakona o denacionalizaciji nerešenih še 65 zahtevkov (tema)

Denacionalizacija je bila, kot navaja Slovenski državni holding (SDH), sicer pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe, je bila denacionalizacija politični dogovor o popravi krivic, ki jih je oblast po drugi svetovni vojni storila s sistematičnim in arbitrarnim prenosom njihovega imetja v državno oz. družbeno last.

Krivice naj bi popravil zakon o denacionalizaciji, ki ga je po osamosvojitvi Slovenije novembra 1991 sprejela takratna skupščina, veljati pa je začel dva tedna pozneje. Zakon je v prvi vrsti predvidel vračanje odvzetega premoženja v naravi, ko to ni mogoče, pa je določil, da se upravičencem zagotovi nadomestno premoženje oziroma se jim izplača odškodnino. To lahko dobijo v obliki obveznic, ki jih izda SDH, ali v denarju.

Skupaj rešili 39.651 oziroma 99,8 odstotka zahtevkov

Po načrtu države bi moralo biti reševanje denacionalizacijskih zahtevkov zaključeno v 10 letih, a so to odmaknile spremembe zakona in reševanje najbolj zapletenih primerov.

Po podatkih ministrstva za pravosodje je bilo do 30. junija letos, kar so zadnji podatki, na upravne enote in ministrstva, ki so zadolženi za obravnavo zahtevkov na prvi stopnji, skupno vloženih 39.716. To je eden več kot je bilo zahtevkov septembra 2023, kar pomeni, da se njihovo število v zadnjih letih praktično ne povečuje.

Do konca junija so pristojni organi pravnomočno rešili 39.651 zahtevkov oz. 99,8 odstotka vseh. Skupno jih tako nerešenih ostaja še 65, kar je 30 manj kot septembra 2023. Slednje pomeni, da pristojni organi v zadnjih letih v povprečju zaključijo po deset zahtevkov na leto.

Od 65 nerešenih zahtevkov jih je bilo konec junija 44 nerešenih na prvi stopnji, 21 pa jih je v pritožbi pri drugostopenjskih organih oz. v upravnem sporu ali reviziji. Od nerešenih zadev na prvi stopnji jih 35 odpade na upravne enote, osem na ministrstvo za kulturo in ena na ministrstvo za okolje in prostor, kažejo podatki ministrstva.

SDH izplačal za 1,75 milijarde evrov odškodnin, sklad vrnil 163.590 hektarjev zemljišč

Kadar vrnitev nepremičnine v naravi ni mogoča, zakon upravičencu določa dodelitev nadomestne nepremičnine ali izplačilo odškodnine. Izplača jo SDH. Ta je do zdaj izplačal za nekaj več kot 1,75 milijarde evrov odškodnin, od tega 6,5 milijona evrov v letu 2025.

Ob koncu lanskega leta je imel SDH odprtih še 142 zahtevkov, za katere na SDH ocenjujejo, da bo treba izplačati še za okvirno 65 milijonov evrov odškodnin. Ob tem so sicer za STA poudarili, da gre le za oceno, ki se lahko v nadaljevanju postopkov spreminja. Navajajo še, da vse pravnomočno določene obveznosti poravnavajo tekoče.

Del obveznosti v postopkih denacionalizacije ima tudi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, katerega naloga je vračilo kmetijskih zemljišč ali dodelitev morebitnih nadomestnih zemljišč. Sklad je do zdaj upravičencem vrnil 163.590 hektarjev zemljišč in gozdov, so za STA navedli na skladu.

Po zakonu ima denacionalizacijski upravičenec tudi možnost, da za čas od uveljavitve denacionalizacijskega zakona do pravnomočnosti denacionalizacijskega zahtevka zahteva odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe premoženja. Tudi to izplača sklad kmetijskih zemljišč. Do konca avgusta letos je iz tega naslova izplačal za 72,9 milijona evrov. Od tega 57,2 milijona evrov odškodnin, 15,1 milijona zamudnih obresti in nekaj več kot pol milijona pravdnih stroškov.

Specializiran oddelek za denacionalizacijo v Celju do zdaj prevzel 13 zadev

Ker bi morali biti po prvotnih načrtih vsi denacionalizacijski postopki končani že pred 25 leti, je država do zdaj sprejela več ukrepov, s katerimi bi njihovo reševanje pospešila. Vlada se je s potekom denacionalizacije nazadnje seznanila konec marca letos, ko je še takratnemu ministrstvu za javno upravo naložila izvedbo ukrepov za pospešitev reševanja postopkov, ministrstvu za pravosodje pa ustanovitev medresorske delovne skupine za koordinacijo aktivnosti.

Na tej podlagi je bil na Upravni enoti Celje ustanovljen specializiran oddelek za denacionalizacijo, ki lahko na nerešene zadeve podlagi dogovora prevzema od drugih upravnih enot. Kot je za STA potrdila načelnica upravne enote Andreja Ulaga Kovač, oddelek deluje od 1. aprila, do zdaj pa je na podlagi sporazumov od drugih upravnih enot prevzel 13 nerešenih denacionalizacijskih zadev.

"Postopno pa bo v reševanje prevzel vse denacionalizacijske zadeve, ki so še v reševanju na upravnih enotah," je navedla. Ob tem pojasnjuje, da gre za "zahtevnejše denacionalizacijske postopke, ki zaradi svoje vsebine, obsežne dokumentacije ali zapletenih dejanskih in pravnih vprašanj zahtevajo poglobljeno strokovno obravnavo".

Ena od bolj obremenjenih upravnih enot v postopkih denacionalizacije je Upravna enota Radovljica, kjer za STA niso uspeli podrobneje pojasniti, kje so trenutno posamezne zadeve. Znano je sicer, da ima največji zahtevek Nadškofija Ljubljana, ki zahteva vrnitev 21.000 hektarjev zemljišč oz. 2000 parcel, od tega jih je 15.000 hektarjev v Triglavskem narodnem parku. Omenjeno zadevo so na upravni enoti že rešili, a je še v fazi pritožbe oz. sodnega spora.

Še vedno tudi ni končan denacionalizacijski zahtevek, v katerem Križniški red zahteva, da mu Mestna občina Ljubljana vrne cerkev pri Križankah. Ministrstvo za kulturo je januarja 2024 (že v četrtem odločanju o tej zadevi) zahtevo, da se mu cerkev vrne v naravi, zavrnilo in odločilo, da mu pripada le odškodnina. Pravna zastopnica Križniškega reda Alja Šiška je lani zoper takšno odločitev sprožila upravni spor, a upravno sodišče o njem do danes še ni odločilo, je povedala za STA.