STA novice / Odbor DZ za zaščito kmetijstva pred škodljivimi učinki pravil označevanja rastlin s spremembami genoma

Člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko so vlado pozvali, da do začetka uporabe nedavno sprejete uporabe EU s sodelovanjem pri oblikovanju podrobnih izvedbenih pravil v okviru EU zagotovi vzpostavitev in izvrševanje previdnostnega načela ter zaščiti slovensko kmetijstvo pred morebitnimi škodljivimi učinki uredbe. Obenem so ministrstvo za kmetijstvo pozvali, da pripravi načrt varovanja slovenskega kmetijstva po začetku veljavnosti uredbe ter ga v roku 18 mesecev predstavi DZ.

Kot je v imenu poslanske skupine Svoboda, na pobudo katere so člani odbora danes razpravljali o posledicah deregulacije novih genskih tehnik na slovensko kmetijstvo in prehransko varnost države, povedala poslanka Jana Jerman, se je z junija sprejeto uredbo EU, ki rahlja pravila glede označevanja rastlin, spremenjenih z novimi genomskimi tehnikami (NGT), prestopilo nevarno mejo, ker potrošniki ne bodo več vedeli, kaj jedo.

Ob tem je opozorila tudi na manko številnih varovalk, kot so obvezna ocena tveganja, sledljivost, označevanje in s tem zagotavljanje pravic potrošnikov do informiranosti ter proste izbire, kar bo lahko na koncu tudi v škodo slovenskemu kmetu. "V poslanski skupini ugotavljamo, da pristojno ministrstvo po sprejetju te uredbe in ugotovitvah komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi slovenski javnosti še ni predstavilo možnih ukrepov in aktivnosti tako na ravni sprejemanja izvedbenih aktov kot tudi ukrepov za zaščito slovenskih potrošnikov ter za nevtralizacijo negativnih posledic za slovenske pridelovalce in predelovalce hrane ter njihovo konkurenčnost na trgu," je poudarila.

Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Erjavec je zagotovila, da si bo ministrstvo v prihodnjih letih, ko se bodo sprejemala podrobna pravila, prizadevalo zaščititi slovenskega kmeta. "Vendar pa je govoriti o tem, da nismo storili vsega, kar smo lahko, neutemeljeno," je bila jasna.

Sonja Vauken iz Združenja Demeter Slovenija in Zveze biodinamikov Slovenije je menila, da je ob dejstvu, da je 80 odstotkov slovenskega prebivalstva zavrnilo deregulacijo novih genomskih tehnik, pri sprejemanju uredbe EU "demokracija padla na izpitu". Ob tem je izrazila tudi nezadovoljstvo glede poteka implementacije uredbe. "Še vedno zahtevamo, da država Slovenija vloži tožbo, za kar je čas do ponedeljka, oz. javno podpre Slovaško pri vložitvi tožbe za razveljavitev uredbe," je pozvala.

Da so sklep glede vložitve tožbe Slovenije oziroma priključitve tožbi Slovaške prejeli tudi člani komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, pa je povedala predsednica komisije Martina Bavec, ki prihaja iz mariborske fakultete za kmetijstvo.

Erjavec je medtem zatrjevala, da po njihovih informacijah trenutno ni vložena še nobena tožbe na Sodišče EU za razveljavitev uredbe EU.

Naklonjenost uporabi rastlin, ki so gensko spremenjene oz. preurejene skladno z NGT, je medtem izrazila Jelka Šuštar Vozlič s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je tudi članica znanstvenega odbora za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje. Kot je razložila, lahko z njihovo uporabo zelo hitro pridemo do novih bolj odpornih sort. "Klasično žlahtnjenje traja 10 let in več, da ti vneseš neko lastnost v organizem, da bo potem lahko recimo odporen na bolezni, škodljivce," je dodala.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Sloveniji bi si med drugim želeli doslednega označevanja semen in proizvodov, pridobljenih z NGT. "Ne samo semen, ampak tudi proizvodov, da se s tem omogočit potrošniku možnost izbire," je poudarila njihova predstavnica Jana Žiberna.

Da ne razume potrebe po rastlinah, spremenjenih z NGT, pa je dejal Aleš Fisterja iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije. Po njegovem prepričanju namreč odpornosti proti suši ne bomo dosegali s semeni. "Pri ekoloških vrstah je zelo očitno, da je agrotehnologija tista, ki je odločilna za primeren pridelek in ne seme," je dodal.

V razpravi poslancev je Franc Breznik (SDS) opozoril, da postopka sprejemanja uredbe ni mogoče izničiti, ker je ta po njegovi oceni potekal transparentno. "Upam pa,da se bomo iz tega v prihodnje kaj naučili," je poudaril.

Glede poziva odbora vladi, da podpre vložitev tožbe Slovaške na Sodišču EU z namenom presojanja zakonitosti sprejete uredbe EU, kar sta v sklepu predlagali tudi poslanski skupini Svoboda in SD, pa je Janez Beja (NSi) dejal, da je treba dati čas pristojnim ministrstvom, da se usedejo in preučijo to možnost.

Da v luči sprejetega sklepa komisije za ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, ki je posvetovalni organ vlade, ne razume, kaj je treba še preučevati, pa je dejala poslanka in nekdanja kmetijska ministrica Mateja Čalušić (Svoboda). "S sklepom so dali jasno vedeti, kakšna stališča bi morali zagovarjati oz. podpreti ničnostno tožbo Slovaške," je dejala. Člani odbora opozicijskega sklepa glede podpore tožbe Slovaški ob koncu seje niso podprli.